Ali iščete aspirin in obliž?

Že nekaj časa razlagam ljudem, da je vse stvar interpretacije. Da je vse, kar se dogaja okrog nas le stvar paradigme, načina, kako gledamo na stvari, izbire načel, ki jih preigravamo v svojem življenju.

Vendar se nikoli nisem zavedala, da se je moj premik moje paradigme, mojega notranjega zemljevida zgodil s tem, ko sem se začela namesto s tehnikami osebnostnega razvoja in osebnostne etike ukvarjati s sabo. Osebnostna etika vam bo vedno znova povedala, da gotovo obstaja kakšna nova knjiga ali seminar, kjer ljudje na plan privlečejo vsa svoja čustva in kar bo ljudem s katerimi imate težave, pa naj bo vaša žena, mož ali otrok, lahko prijatelj ali sodelavec, omagalo, da se bodo spremenili. Večina ljudi išče obliž za svoj problem in ni pripravljena pogledati globlje v svojo notranjost, v svoja načela in svoje leč skozi katere gledajo na svet okrog sebe. Na neki točki se zaveš, da ti je dovolj zabavnih zgodbic, motivacijskih prijemov in praznih obljub, da nedvomno obstaja nekaj, kar bi moral bolj temeljito spoznati, nekaj znotraj mene, kar vpliva na način, kako vidim čas, življenje in lastno naravo. Ljudje na tej točki hočejo vsebino, želijo si proces. In vsak proces ima svoje korake, ko ne moreš preskakovati stopnic na svoji poti. Če si na tretji stopnici in želiš na peto moraš najprej stopiti na četrto.

Tako sem spoznala načela značajske etike, ki temelji na na osnovni zamisli, da obstajajo temeljna načela, naravni zakoni, ki vladajo človeški razsežnosti. In tukaj vstopi delo – pa ne delovanje, gre za to, da se moramo spogledati s svojimi paradigmami, značajem in motivi. Da smo to, kar želimo videti v svetu okoli sebe. Moj proces se je skrčil na to kar imenujem trojni “P” prepoznavanje, priznavanje in preobrazba.

Osnovna paradigma dviga zavesti je, da se moraš spremeniti navznoter in tako potem odsevaš iz sebe navzven. Na tej paradigmi temelji tudi vse moje delo in seminarji, ki jih oblikujem in soočanje s senco v sebi, spoznavanje naših notranjih arhetipskih vzorcev nedvomno sodi v novo paradigmo, ki jo mnogi imenujejo kar odznotraj-navzven. Ta nova paradigma pomeni za mnoge ljudi dramatičen premik njihove paradigme, ki je pogojena z naučenimi vzorci iz naše družine in obstoječe družbene paradigme osebnostnega razvoja oziroma osebnostne etike. O tem nikoli zares nisem razmišljala in zato me je kot strela z jasnega zadelo spoznanje, da je osebnostni razvoj neločljivo povezan z našim nižjim jazom in egom. To je bilo spoznanje, ki se lahko kosa s tistim, ko sem dojela, da če manifestiraš v najvišje in najboljše dobro v resnici manifestiraš iz svoje sence, iz svojih strahov.

In kot pravi Aristotel: “Smo tisto, kar ponavljamo. Odličnost torej ni dejanje, ampak navada.”

DIVINE.SI