Bolečina razhajanja…

…je pogosto preplavljujoča. Globoko zareže v čustveno pokrajino ženske in dejstvo je, da razhod vedno boli. V notranjosti je prisotna bolečina, ki je pogosto razumsko ne moremo razložiti. Nekaj se je zlomilo in to “nekaj” je več kot le srce. Lahko je izguba varnosti ali občutek razsodnosti o življenju, lahko izgubiš vero v življenje in ljubezen. Ne glede na to ali si v poziciji odhajanja ali si tista, ki je bila zapuščena, je izguba, ki si ji priča več dimenzionalna.

Izgubimo srčno povezavo, ki smo jo imenovali dom, rituale, ki smo jih delile s partnerjem, rutine, ki so oblikovale naše življenje, ter odnose v širši skupnosti, ki so bili povezani s partnerstvom.

Ne glede na globino bolečine, nepredvidljivost čustvenega oceana, pogosto močno dozo ranjenega ponosa in razžirajoče občutke krivde ali sramu, je bolečina izgube katalizator, ki je potreben za preobrazbo tvojega življenja.

Zakaj?
Ljudje smo bitja povezanosti. Rojeni smo za povezanost in odvisni smo od povezav, ki jih ustvarimo. V nasprotju s prepričanjem, da smo neodvisne in samozadostne, neuroznanost v zadnjih letih skozi raziskave kaže popolnoma drugačno podobo človeka. Dejstvo je, da potrebujemo povezanost, potrebujemo ljudi okoli sebe. V resnici smo precej nemočni, ko pride do sposobnosti regulacije svojih čustev, ko smo osamljeni ali odvisni zgolj od sebe.

Ker naši možgani čustveno bolečino ne razlikujejo med psihično in fizično bolečino, je izguba pogosto nekaj, kar aktivira fizično bolečino. Bolečina lahko vodi tako daleč, da si oseba želi enostavno umreti. V prvi fazi razhoda tako pogosto izkušamo fizične simptome povišane temperature, povečanega srčnega utripa, nespečnosti, pomanjkanja apetita in napade panike. To lahko vodi v apatijo, depresijo in v občutke popolne obupanosti, z vsemi fizičnimi simptomi, ki spremljajo ta čustvena stanja.

Razhod je brez dvoma ena od najmanj upoštevanih oblik travme, ki jo človek izkusi.
Le malo ljudi razume, kako ranljivi in občutljivi smo takrat, ko smo zapuščeni. Oseba je tako povezana z osebo na drugi strani, skupaj ustvarita dom, ustvarita zatočišče, da je izguba partnerja, kot bi bila izgnana v neznano. Mnogi to povezanost in odvisnost opisujejo kot znamenje šibkosti in nezrelosti, vendar sodobna znanost kaže, kako pomembna je čustvena regulacija v odnosu.

Ljudje smo v sinhronizaciji s tistimi, ki so nam blizu.
Regulacija limbičnega sistema v možganih kaže na to, kako partnerja uglašujeta ritem dihanja, srčni utrip, telesno temperaturo, krvni tlak, celo nivo sladkorja in hormonov s partnerjem. Enostavno dejanje skupnega spanja je polje številnih izmenjav, ki se dogajajo med telesoma.

Ko je povezava med človekoma prekinjena, občutimo travmo ločenosti, ki vodi v žalovanje za povezavo, ki je bila izgubljena. Naš živčni sistem ima izjemno sposobnost, da poskrbi zato, da preživimo tovrstne izgube. Vendar gre za proces skozi katerega se premikamo in ne enkratno dejanje. Ravno zaradi tega govorim o razhodu in ne o ločitvi. Kajti ločitev interpretiramo kot enkratno dejanje, to kar se nam dogaja pa je proces razhajanja.

Raziskovalci kot je Panksepp spoznavajo, da je isti živčni sistem, ki zagotavlja povezavo s sočlovekom tisti, ki nas vodi v depresijo, ko to povezavo izgubimo. Izguba povezanosti, tega občutka doma, nas vodi v melanholijo.

Toda zakaj je temu tako?

Apatija je način upočasnitve. Bistveno je, da si omogočimo, da stvari prebolimo. Narava je poskrbel, da se ne premikamo skozi ta stanja prehitro, da ne potrgamo vseh vezi od našega vira preživetja, od ljubeče povezave, ki je bila ključna za tvoje preživetje. Melanholija, apatija t vodi skozi obdobje refleksije dejanj, ki so bila storjena, izbir, ki so bile narejene, sprememb, ki jih je potrebno narediti in lekcij, ki se jih je potrebno naučiti.

Depresija ob koncu ljubezni je pokazatelj vrednosti tega odnosa. Četudi se počutiš razvrednoteno, zavrženo s strani osebe, ki ti je bila ljuba, ti depresija sporoča, da je bila med vama vez, povezava, ki je bila pomembna.

Tudi če partner poskuša na hitro zaključiti stvari, če zanika žalost in bolečino ali znižuje vrednost ljubezni, tvoje telo, ki ga upočasnjuje letargija depresije ve, da je potrebno stvari zaključiti. Pogosto ljudje odidejo,, ker ne zmorejo ali ne znajo spremeniti določenih stvari pri sebi. Ali jih je preprosto sram, da bi o tem, kar vidijo v sebi spregovorili na glas. Lažje jim je oditi.

Procesa razhajanja je povezan s petimi fazami žalovanja, ki jih je opisala Elizabeth Kubler Ross, skozi katere se moramo premakniti, ki vključujejo zanikanje, jezo, barantanje, depresijo in na koncu sprejemanje. Zato je ključnega pomena, da ne silimo in potiskamo sebe skozi proces.

Pogosto je del procesa sortiranje in integracija preteklosti in tega kaj nam je partner naredil, v kaj nas je prisilil, česa nismo imele. In če si bila v odnosu zelo odvisna od mnenja partnerja, če si njegova čustva in potrebe dajala pred svoja, če si svojo resnico zanikala in jo skrivala zaradi strahu pred tem, da bi razburila partnerja, če nisi postavila zdravih meja vse zaradi strahu, da bi bila zapuščena, potem je bes, ki se pojavi kot odgovor, tako kot jok novorojenčka, ki so ga udarili po ritki, da bi vdihnil svoj prvi zrak.

Bes je odgovor na zavrnitev ali zapuščenost, ki ga ni modro zanikati. Bes ti razkriva, da za tvoje potrebe ni bilo poskrbljeno in zelo pomembno je, da si priznaš; Kako dolgo si vedela, da je potrebno postaviti zdrave meje, pa v zvezi s tem nisi ničesar naredila? Ali pa si se v sebi bojevala s tem, da se moraš postaviti zase in se nisi? Si vedela, da moraš nehati z ugajanjem in prilagajanjem kot načinom dokazovanja svoje vrednosti, pa v zvezi s tem nisi ničesar storila?

Dejstvo je, da dokler te ne ujamejo vsi tisti načini, kjer razprodajaš sebe v partnerstvu, in te udarijo po licu, so vsi tvoji plani, kako bi si želela obnašati zgolj teorija brez prakse.
To so v resnici stiske in strahovi tvojega malega otroka, s katerimi ima partner zelo malo skupnega, razen da igra igro, ki ustreza tvoji.

Preživetveno navodilo je, če si napaden, se moraš zaščititi in pogosto je napad najboljša obramba, logična posledica tega pa je, da tudi partner odklopi svoj del racionalnih možganov in gre v svoje preživetvene reflekse. Tudi on začne napadati iz svoji otroških bolečin. Tako imamo v procesu razhajanja pogosto dva, ki neskončno trpita, se prepirata, si povzročata rane… Dva različno stara otroka, ki se ujemata v tem, kako drug drugemu povzročata bolečine. V resnici pa samo ščitita sebe in svoje bolečine, kličeta po ljubezni in jo v istem hipu, s svojimi dejanji tudi zanikata.

Kako zlesti iz tega začaranega kroga?

Preprosto je tako težko, da bi to zmogla sama. Ker smo tako udomačene v svojih vzorcih in načinih obnašanja, da sploh ne prepoznavamo v kakšni vodi plavamo. Lahko odideš in čez čas spoznaš, da ne moreš pobegniti od same sebe, da si vse, kar te je pri partnerju ‘motilo’ odnesla s sabo. Kar vodi v to, da se boleča zgodba ponovi.

Lahko pa se začneš s partnerjem pogovarjati na drugačen način, kar je še posebej pomembno, če imata skupaj otroke, saj bo vedno njihov oče. Vse se začne s teboj, s tem, da prepoznaš, kaj potrebuješ, kaj si želiš, pa tudi kaj potrebuje on? Kako se prepričati, da boš slišana? Vendar se to lahko zgodi samo, ko ti pozdraviš svojo ranjenost, ki je v prvi vrsti vodila v razhod.

Brez dvoma drži, da je za harmoničen odnos po tem, ko sta se razšla potrebno, da odrasteta oba, vendar je eden tisti, ki mora začeti. Zato vedno pravim, da je pomembno, da ne čakaš na osebo na drugi strani, da se bo spremenila, ti moraš začeti pri sebi.

Kajti ne glede na to, kje si v odnosu z moškim je dejstvo, da se moški odziva na žensko. Poskrbi zase, vzljubi sebe, objemi sebe in se neguj kot Žensko. Le tako boš lahko v naslednji odnos vstopila kot Celota.

Več o procesu razhajanja bom delila v druženju Alkimija Ljubezni, ki bo na voljo v aprilu.

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Taja Albolena že več kot dve desetletji raziskuje globine svoje Biti. Taja srčni ženski, ki se trudi in dokazuje, da zmore vse sama, pokaže, kako negovati Žensko v Sebi, se prebuditi v svoj polni potencial ženstvenosti in navdihniti moškega, da poskrbi zanjo. Vodi jo, da zaživi izpolnjeno življenje v katerem resnično uživa ter uteleša svoj edinstveni kreativni izraz, da je vidna in prepoznana na način, kot si želi sama. Več najdeš na www.divine.si