Kreacija

3rd-candle

Tretja adventna nedelja in element zrak

Tretja adventna nedelja je pred vrati. Prižgali bomo tretjo svečko na namiznem venčku.
Tretji adventni teden, ki je pred nami je posvečen elementu zraka in zavesti.
V tem tednu bomo mojstrili svojo namero.
Tako kot potrebujemo čisti zrak za dihanje, potrebujemo jasno mentalno sfero, da lahko usmerimo svojo namero.
Namera je sila, ki jo prikličemo, da z njo soustvarjamo.
Zrak je povezan z jasno perspektivo in v tem tednu bomo izkoristili moč tega elementa in postavili namero za leto, ki je pred nami.

Zrak je element, ki se hitro premika in ki ga je težko ukalupiti, ujeti v posodo.

Njegova lastnost je svoboda, hitrost in na svojih krilih nosi tako zvok kot vibracijo. In to kar bomo mojstrili v tem tednu je globoko poslušanje.
Če želimo ustvariti v svojem življenju to, kar si resnično srčno želimo, moramo biti voljni prisluhniti svojemu srcu. Naše srce je tisto, ki je portal naše duše in preko srca vstopamo v stik z globokimi hrepenenji, ki so del naše duše. Srce je organ v telesu človeka z večplastnimi makromembranami in zdi se, da delujejo na principu tekoče-kristalnega oscilatorja. V raziskavah, ki so jih naredili v inštitutu HeartMath v Kaliforniji, so odkrili, da srce oddaja polje, ki se širi v obliki krofa tudi do 2,5 metra izven človeka.

Srce je v sveti navezavi z Zemljo in  izmenjujeta informacije preko zemeljske zvezde, čakre, ki se nahaja pod stopali. Srce je naravnano in usklajeno z resonanco Zemlje, hkrati pa se Zemlja odziva na spremembe v srcu posameznika.  S tem, ko spremenimo svoje občutke, ne le da vplivamo, temveč določamo svojo naravnanost na cikel kreacije.

Največjo resonanco in občutek harmonije med srcem in Zemljo dosežemo, ko smo v občutku, ki mu pravimo ljubezen. Strah je vzorec, ki prepreči resonanco in harmonijo Zemlja – srce – možgani – celica.

“So trenutki, ko čutimo hvaležnost za ljudi v naših življenjih. Umaknite se v tišino in zapišite svoje občutke hvaležnosti. (to je vaša srčna sutra) Ta trenutek hvaležnosti je trenutek razsvetljenja, razumevanja, inteligence. Je manifestacija iz globin vaše zavesti. Imejte svojo srčno sutro na svetem mestu. In pogosto mantrajte svojo sutro.” -Thich Nhat Hanh

Znanost nas uči, da ko spremenimo svoja prepričanja, začnemo spreminjati tudi okoliščine in situacije. Znanost in starodavna izročila imajo skupno točko, vendar se znanost osredotoča na misli, starodavne modrosti nekaterih ljudstev pa se bolj osredotočajo na notranje občutke. Mentalni hrup v naši glavi nam pogosto preprečuje, da bi se povezali s svojim srcem in sledili svoji notranjosti.

V tem tednu bodo v ospredju budnost, opazovanje, poslušanje, kar nas vodi v prisotnost, da smo v sedanjosti, tukaj, zdaj. Le v tem trenutku lahko naredimo spremembo. Le v tem trenutku lahko sprožimo namero. Za našo rast in celovitost je bistvenega pomena, da smo voljni in pripravljeni slediti duhu.

Naučiti se moramo razsodnosti, da razpoznamo glasove v naši notranjosti, da prepoznamo, kdaj nas vodi naša duša, kadaj smo v stiku z višjim jazom in kdaj je nižji jaz tisti, ki nas usmerja. Če nimamo te kapacitete razsodnosti razvite, potem bomo težko razločili med glasovi v sebi in ne bomo prepoznali kateri glas je tisti srčni, ki nam sporoča naša srčna hrepenenja.

Živimo v svetu, kjer je mentalni nivo onesnažen s številnimi informacijami in od nas je odvisno, kako se bomo odzvali na te informacije, ki jih zrak prinese do nas. Lahko odreagiramo ali pa zavestno izberemo svoj odziv. To kar je globoko učenje zraka kot elementarnega bitja je razsodnost in sposobnost očiščenja vsakršne navlake, da bi lahko prepoznali kaj si želimo.

In to je tudi teden, ko je modro opraviti energijsko čiščenje doma, pripraviti dom na praznike, ustvariti sveti prostor.

Izziv je tudi v tem ali smo sposobni izbrati mir namesto vojne, ljubezen namesto strahu, radost namesto stresa. Naše učenje je v tem, da prepoznamo kaj se nam dogaja in da smo sposobni zavestno izbrati in s tem uporabiti to realnost zraka, da svojo vibracijo uglašujemo na harmonijo in ravnovesje. Zrak je mojster ohranjanja vibracij in uči nas čustvenega ravnovesja, ko smo v zunanjem stiku s svetom.

Zrak s sabo nosi usmerjevalno energijo soustvarjanja. Namero uporabljamo za spodbujanje notranje rasti in za kreacijo stvari od znotraj v svet. Postavljanje namere in kreacija z namero je v tem izjemnem času zelo pomembna, saj nam pomaga, da se usmerimo, dobesedno naravnamo svojo smer. Ko delamo z namero, je ključno uglaševanje z vibracijo tega, kar si želimo in kar soustvarjamo in tukaj je element zraka mojster, ki nam pomaga držati smer v katero se premikamo.

Skozi izročilo gradnje jaslic je tretji adventni teden posvečen postavitvi domačih živali, kot so ovce, koze, krave, svinje, psi, muce, osli, konji.

In kaj lahko naredite v tem tednu za svojo dušo? V tretjem tednu adventa se osredotočite na to, kako usmerjate svojo energijo, kaj hranite s svojo pozornostjo, s svojo zavestjo. Upravljanje s svojo energijo je pomembna praksa, o kateri se bomo pogovarjale v vikend druženju, konec tedna. V tem tednu bo izziv mentalno klepetanje, preusmeritve naše pozornosti na stvari, ki so nepomembne. Spomnite se, da je ključno poslušanje, tako v zunanjem kot notranjem svetu. Prisluhnite svoji duši in temu, kar lahko deli z vami. V soboto vstopamo v posvečeni čas kreacije in pomembno je, kako se naravnate, kako boste stopili v letošnji proces kreacije novega leta.

Če Te zanima več o tem kako kreirati na sijoče ženstveni način leto, ki je pred vrati in zakaj je tako pomembno skrbeti za semena, ki jih zasejemo ter predvsem kako poskrbeti za svoje kreacije, te vabim, da se mi pridružiš.

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

worth_big

Ko si drzneš…

Drznost je ena najpomembnejših kvalitet na naši poti. Da si drzneš biti dovolj pogumen (pogum pomeni, da si srčen), da si to kar si. Drznost je lastnost, ki jo danes enostavno moraš imeti. Drznost, da se pokažeš, da slediš svojemu srčnemu hrepenenju, svojim srčnim željam, da živiš na polno. In to še posebej takrat, ko si ranjen, ko boli, ko bi se najraje skril in igral majhno igro, da ne bi bil ponovno ranjen. Upati si, imeti pogum, da slediš svojemu srcu namesto pogojevanju, namesto udomačenosti. Izbrati sočnost življenja je svojevrstna drznost, ki napolni tvoje telo, ki te izpolni popolnoma. Napolni te z radostjo in samo tako živiš življenje, ki te je vredno. In vsak trenutek je tvoja izbira ali živiš življenje iz svojega srca, avtentično tvoje, ali slediš udomačenosti, strategijam in pogojevanju, ki so del tvoje vzgoje, odraščanja, družbe.

Eden tistih AHA momentov se je zgodil, ko sem dojela, kako zlorabljamo besede, kako v resnici sploh ne vemo, kaj govorimo. In skozi debato z mojim moškim, ko mi je jasno razložil, da s tem, ko zlorabljam besedo “rabim”, ustvarjam zmedo pri njemu in hkrati izgubljam njegovo pozornost, sem dojela, da ženske pogosto ne razločimo, kaj so naše potrebe in kaj hočemo. Da bi bila zmeda še večja, pa smo večinoma ujete v tem, da si sploh ne dovolimo, da bi bilo za nas poskrbljeno, ker sodimo to, kar dopustimo, da nam je dano, skozi to ali si stvar zaslužimo ali ne.

Zmedena? Hja no, moram priznati, da sem tudi sama nekaj časa gledala s široko odprtimi očmi, potem pa sem dojela, da sem si večino svojega življenja kupovala pozornost in ljubezen s tem, da sem delala stvari za druge, da bi mi potem uslugo vrnili, da sem se žrtvovala za druge s to predpostavko, da so mi oni dolžni in da sem bila pogosto samovšečna in večvredna v odnosu s tistimi, kjer sem precenila, da je moja vrednost višja. UAU lahko si predstavljate kako presenečena sem bila, ko sem ugotovila, da sem svojo vrednost in to kar sem mislila, da si zaslužim ocenjevala na podlagi dogodkov, situacij in odnosov v zunanjem svetu.

In potem je prišlo razodetje, da se pravzaprav ves čas prodajam, ker sem upravičevala to, kar sem dopustila, da pride k meni s tem, kar sem naredila v preteklosti, s tem, kar si zaslužim. Dojela sem, da je ključna težava večine žensk v tem, da sploh ne vemo, kaj potrebujemo. Nihče nas ni nikoli vprašal. In mislimo, da vemo, v resnici pa sledimo pogojevanju družbe in temu kar mislimo, da si zaslužimo. To je arhetip ustrežljivke, ki svoje kvalitete vedno prodaja za dobrine zunaj nje, pa naj bo to ljubezen, pozornost ali denar. In ko sem pripravljala razširjeno spletno druženje Objemi Sebe, se je ustrežljivka razkrila v svoji pravi podobi.

Si predstavljaš svet, v katerem bi vsi jasno vedeli, kaj potrebujejo? Kjer bi se vsi jasno zavedali, da so zadovoljene potrebe tiste, ki podpirajo tvoj prihodnji jaz, tvojo veličastnost, tvoj resnični jaz? Kjer bi zlahka povedala kaj potrebuješ, ker bi s tem opolnomočevala ne le sebe, temveč vse okoli sebe? To je paradigma najsrečnejše ženske na svetu. Ženska, ki je v svoji polni moči ve kaj potrebuje, da bi njen razcvet postal še večji, globlji, da bi njena odprtost, njena srčnost preobrazila svet. Da bi še bolj zasijala v svoji lepoti in svetlobi.

Ženska, ki je srečna, ki je zadovoljena, ki je radostna sije, širi iz sebe življenjsko silo in s tem izžarevanjem polni baterije moškega. In moški zlahka osreči žensko, ki je že srečna še bolj. In tej sreči ni nikoli konca, vedno si lahko srečna še malo bolj. In takrat, ko gre ženska skozi svoje življenje brez tega, kar potrebuje, žaluje. Žaluje za izgubljeno prihodnostjo, ki jo je videla, žaluje za intimnim partnerstvom, ki ga je zaznala, ko je vstopila v odnos, kajti ženske vedno vidimo potencial stvari v katere vstopamo. In ker ne znamo izraziti svojih potreb, ki bi nas popeljale k našemu največjemu potencialu, k najboljši verziji nas samih, žalujemo. In po letih žalovanja ženski ni težko reči odhajam, kajti zanjo je stvar zaključena, za njo so leta žalovanja, medtem ko moški ponavadi šele takrat začuti žalost, če govorim o partnerskem odnosu.

Ženske si običajno vzamemo čas za to, da se naspimo ker smo si to zaslužile s tem, da trdo delamo. Ženske gremo na seminar, na druženje, ker smo si to zaslužile in nam pripada, ker smo poskrbele za vse, po tem, ko smo skuhale, pospravile, poskrbele za otroke in moža. Ženske gremo na dopust takrat, ko smo tako izčrpane, da ne moremo več živeti, ker smo naredile vse, kar je bilo treba. In ne zato, ker to potrebujemo. Vedno znova si kupujemo čas, ki si ga vzamamo zase in upamo, da se bomo v tem času regenerirale, ker smo tako utrujene od vsega in žalostne v sebi, da je cena tega tako visoka. Lahko si predstavljate moje presenečenje, ko sem ugotovila, da si moški nikoli ne vzamejo časa zase. Moj mož pravi, da si ne moreš vzeti nekaj, kar itak imaš. No tukaj je prišlo razumevanje tega, zakaj si ženske rabimo vzeti čas.

Izziv je v tem, da se naspimo zato, ker vemo, kaj bomo spočite lahko naredile naslednji dan, ker bomo bolj potrpežljive, bolj prijazne. Da gremo na druženje, ker vemo, da nas bo to napolnilo z vitalnostjo in dobro voljo in da smo dobro razpoložene bolj v toku in lažje naredimo vse kar je potrebno narediti. Da si vzamemo dopust, ker vemo, da nas bo to napolnilo z navdihi in kreativnostjo, da bomo v prihodnosti lahko sebe izrazile še bolj avtentično in še več prispevale. Čas je, da premaknemo svoj pogled in se osvobodimo navad, ki nas držijo v preteklosti. Kaj praviš?

Sama rada rečem, da ni res, da ne moreš ničesar narediti! Vprašanje je samo kaj bolj ceniš v sebi, kaj izbiraš in čemur daješ, namenjaš svojo pozornost. Pot srca ni lahka in to kar potrebujemo je naše nenehno naravnavanje, nenehno uglaševanje z njo. Tukaj ni avtomatike, je zavestna izbira 24/7, vedno znova in znova. Tukaj ni udobja in ni sigurnosti, in ja, pogosto je grozljivo in strašljivo, ko ne veš kam greš. In vendar srce napolni naše življenje z vitalnostjo in sočnostjo, če imamo pogum in drznost, da mu sledimo. Ker si tega vredna!

In ti? Si upaš? Slediš svojemu srce ali svoji udomačenosti?

Bodi Sijajno!

Taja Albolena

worth_big

srce

Živeti iz srca

Ohh, nič novega, slišim vas, kako vzdihujete, da gre za še en članek o tem, kar že vemo. Seveda vemo. Odprite internet in ugotovili boste, da je na to temo napisanih veliko člankov. Ogromno informacij je na voljo. In vendar se sprašujem, če vse to vemo, kako to, da tega ne živimo?

Izgovori. Klasika. In vendar vem bolj kot kdajkoli prej, kako močno sabotiramo svojo dobrobit, kako močno se bojimo tega, da bi resnično živeli iz srca? Ne verjamete? Poglejte vase. Zazrite se vase in se vprašajte; Kaj bi bila najbolj grozna stvar, ki bi se mi zgodila, če bi resnično živel-a iz srca? Tukaj je vaš odgovor.

Internet ponuja številne krasne zapise o tem, kako je srce v centru naše biti in kako moramo živeti iz srca. Ljudje meditirajo na srce in delajo na tem, da bi bili osrediščeni v srcu. To, česar mnogi ne vedo je, da pot iz glave v srce vodi skozi telo.

Pogosto na ženskih druženjih slišim; “Bila sem na meditaciji, kjer so nas vodili v srce, odplavala sem nekam, bilo je super, ampak, ko sem prišla nazaj, sem bila odzemljena, zmedena, sploh me ni bilo v telesu, bila sem nekje zunaj.” In tukaj je izziv mnogih. Kajti za to, da vstopiš v srce potrebuješ stik z notranjim prostorom, s svojo posodo, ki te drži tukaj in zdaj. Moraš biti v svojem centru, v telesu, utelešena,  drugače stvari ne prizemljiš, temveč plavaš nekje zunaj sebe. Lahko imaš občutek blaženosti, vendar ta blaženost ni utelešena in ni resnično občutena. Plavaš nekje v medprostoru in zato te potem vsakodnevne situacije na trdo prizemljujejo.

Res je, da je srce tisto, ki kraljuje odnosom. Res je tudi, da je srce tisto, ki v nas povezuje vse dele v srčno celoto. Res je, da je živeti iz srca ena najbolj enostavnih stvari, ki jih moramo narediti. In vendar je realnost v zunanjem svetu takšna, da večina ljudi živi v glavi.

Zakaj? Ker je to najbolj udobno, ker je to nekaj, kar poznamo. Ker pot v srce vodi ne le skozi navdihe in lepoto ampak predvsem skozi veliko bolečine. Zakaj, boste vprašali? Pa poglejmo bolj od blizu.

Utelešanje je proces, ki nas vodi skozi stik z duhovnim svetom, kjer prejemamo navdihe in vizije, nato to spuščamo skozi mentalno sfero, kjer si razjasnimo z jasnostjo kaj si želimo. in nato se celoten paket spusti v čustveno sfero, kjer se soočimo z vsemi svojimi ranjenostmi, z vsemi izkušnjami bolečine, izdanosti, prevaranosti, nesprejemanja, zavračanja, z zlorabljenostjo, zapuščenostjo in z ločenostjo, z vsem, kar nosimo v sebi. In tukaj se mnogi zataknemo, vsakič znova. Splavimo svoje ideje, se ne premaknemo skozi ta del in vedno znova začenjamo z novimi idejami, ki jih nikoli ne prizemljimo, ker se sabotiramo, se žrtvujemo, ker se ne čutimo varni in se prodajamo za manj v čustveni sferi. In tisti, ki so mnenja, da to sfero lahko kar preskočijo, lahko poskušajo, do konca življenja, če hočejo, vendar vsi veliki mojstri sporočajo isto stvar; Vsi smo preizkušeni, vsi vstopamo v puščavo skušnjave, kjer nas notranji demoni preizkušajo ali smo voljni prodati svoje sanje, svojo vizijo za karkoli v zunanjem svetu. Pravzaprav so vsi ti demoni en sam, naš notranji zaveznik, ki smo ga slikovito poimenovali prostitutka ali ustrežljivka. Ta del nas vedno znova preizkuša našo vero in to ali smo svoje sanje voljni prodati in kakšna je cena. Cena ni vedno v denarju, pogosto je v obliki pozornosti, ljubezni, ugledu, sprejetosti. S prostitutko, kot notranjim arhetipom, se soočamo na spletnem druženju Objemi  Sebe.

In šele, ko se premaknemo skozi svojo čustveno sfero in sprejmemo ter objamemo svoje notranje demone, ki jih sama imenujem čuvarje praga, šele takrat se spustimo v energijsko sfero, kjer moramo ustvariti sveto posodo v katero se energija zliva. Danes vse prepogosto naletim na ženske (ker največ delam z njimi), ki imajo svojo notranjo posodo preluknjano kot sito. Ta posoda pušča in njihova energija odteka na tisoče koncev. Ne znajo zadržati svoje energije in z njo upravljati. In če ne zmoreš upravljati s svojo življenjsko energijo, te življenje vsakič znova preplavi in te odplakne. Če resnično želiš v srce, moraš okrepiti svojo notranjo posodo, v kateri se odvija proces svete alkimije, ki svinec osebnosti preobraža v zlato duše.

In, ko se premikamo skozi sprejemanje, kjer je potrebno znati prisluhniti srcu, in nato skozi negovanje, kjer je nujno potrebno odpiranje srca, pridemo v tretjo fazo predajanja, kjer je potrebno razviti veščino sledenja srcu.
Ta proces nas vodi, da spremenimo stanje zavesti iz umsko egoistične v zavest srca.
V tem trenutku je človeštvo zataknjeno v glavi. Kajti ljudje o vsem MISLIMO. In premik iz glave v  srce vodi skozi ČUTENJE. Slediti srcu pomeni, da smo v toku. In ko se bo začela svetovna zavest spreminjati iz uma v srce, ji bodo vsi sledili. Potrebna je tretjina človeštva, da bi se zgodil kvantni preskok in že več kot 15 let čakamo na to tretjino, ter ob tem pozabljamo, da smo mi tisti, na katere čakamo.

In zadnji del procesa utelešanja je, ko je to del naše dnevne izkušnje, ko to utelesimo in živimo tukaj in zdaj. Ko si to kar si in to izžarevaš iz sebe.
In ja, živeti iz srca je ena najbolj enostavnih stvari, ki jih lahko narediš in hkrati je ni težje stvari na svetu. Zahteva jasnost, prisotnost, iskrenost, resničnost in povezanost ter našo voljnost, da sledimo srcu in smo srčno usmerjeni. Vse to je inteligenca srca, ki jo kot človeštvo moramo prebuditi in ne samo prebuditi, jo tudi dnevno živeti. In tukaj sva Ti in jaz tisti osebi, ki vodiva ta val, nikogar drugega ni, kajti ta premik prihaja iz tebe navzven, to je evolucija, ki prihaja od znotraj v svet. Iz vsakega posameznika, iz srca vsakega posameznika.

Pridruži se mi na tem valu in začni živeti iz srca!

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Woman happy

Uspel čez noč … po 20 letih priprav.

Ena najboljših izjav je prišla iz ust predavatelja na nedavnem seminarju o uspešnosti, ki sem se ga udeležila: “Uspel je čez noč … po 20 letih v poslu.”

Čeprav bi si želeli drugače je realnost taka, da se nobena stvar ne zgodi čez noč. In tisti, ki jim pravimo, da so uspešni, se tega zavedajo. Uspešni ljudje radi povedo, da so na svoji poti večkrat padli in propadli, da so kasneje uspeli. Dejstvo je, da brez padanja ne vzameš lekcije.

Učenje je vsakodnevno in ob vsem tem gradiš svojo osebnost. Všeč mi je izjava Ali Brown, ki je rekla, da je posel eden najboljših načinov za osebnostno in duhovno rast, kajti vsak dan znova moraš presegati samega sebe, se soočati s svojimi “gremlini” v sebi, da bi lahko uspel.

Brez notranjega soočanja s seboj ni dolgoročnega uspeha.Ti lahko nategneš nekaj ljudi in je videti kot da si uspel, vendar te vse počaka za naslednjim vogalom in kot si visoko letel, boš tudi globoko ril po zemlji in od blizu vohal smrad svojega lastnega dreka.
Pot uspeha je strma in na njej vidimo dve vrsti ljudi. Eni so tisti, ki se zavedajo tega, da bodo na poti dosegali tudi neuspehe in se prej ali slej pomirijo s tem in hodijo po tej poti, korak po korak. In drugi so tisti, ki so se zagnali na začetku, ko pa je pot postala res strma in se je bilo potrebno začeti “slačiti” so vrgli puško v koruzo in odnehali. Na poti uspeha ni neuspešnih ljudi. So samo tisti, ki vztrajajo, ne glede na to s čim se soočajo na poti in tisti, ki vedno znova prehitro obupajo. Vztrajnost šteje. Vedno.

Zato je ključnega pomena, da se vedno, ko imate pomisleke, da bi odnehali, vprašate; “Zakaj sem sploh začel-a hoditi po tej poti?”
Strast, ki vas je pognala na to pot, ta globoka notranja želja, da bi …. ta strast je vodilo, ki te pelje po poti. Dejstvo je, da imamo vsi izzive na svojih poteh. Drugo dejstvo je, da nam ravno ti izzivi pomagajo, da rastemo in napredujemo na svoji poti. In vendar se je potrebno vsak dan znova in vedno znova spomniti na tisto izvorno željo, zaradi katere smo nekaj začeli, kajti ta notranja motivacija, ta strast je tista, ki nas vedno potisne naprej, čez vse ovire, ki se nam pojavijo na poti.

In ko sem na tem istem predavanju, s katerim sem začela današnji zapis, dojela, da je moja strast od nekdaj, da naredim pozitivno razliko v življenju ljudi, da jih prebujam in vodim v zavedanje, da so Darilo, Darilo ljudem in svetu, da je ljubezen tista, ki spreminja svet in da je ženska tista, ki uteleša svetlobo in ljubezen, se mi je razkrilo marsikaj. Dojela sem, kaj je moja strast in da sem od začetka svoje poslovne poti na isti poti, grizem v isti klanec in vedno znova sem izzvana na poti, da bi življenje preverilo ali bom vrgla puško v koruzo, ali grem naprej. Izkusila sem marsikaj, vendar so vse te zgodbe le Darilo, ki ga lahko delim z drugimi in morda, morda jim ne bo treba ponavljati istih napak,če se bodo spomnili in izbrali drugače.

In morda je to poletje čas, ko se je treba vrniti nazaj k notranjemu kompasu, k tej notranji strasti in se ponovno povezati z njo. Morda je potrebno le obnoviti energijske rezerve na poti in vztrajati. Prebudite svojo strast in ji dovolite, da vas vodi na vaši poti uspeha!

Uživajte na poti!

Taja Albolena

coins

Biti ali ne Biti, to je zdaj vprašanje …

V tem izjemnem času v katerem se nahajamo je izjemno pomembno, da imamo vero vase. Zaupanje vase, sebi, v svojo strast, ki je naš kompas v notranjem svetu je ključnega pomena, če naj ustvarimo svet v katerem si želimo živeti.

Trenutno večina ljudi deluje iz svojih notranjih ranjenosti in strahu pred zlorabo. Vsakič znova me osupne kako so ljudje v preživetvenem načinu in koliko jih ima glavo v pesku kot noj in čakajo, da bo tale mrk in vse skupaj mimo in se bodo stvari vrnile nazaj v “normalo”. In zelo nepriljubljeno je mišljenje, da nikoli več ne bo kot je bilo in da ne moremo nazaj. “Rikverc” ne obstaja. To mnoge spravlja v bolečino in strah, v ranjenosti preteklosti. In vendar je čas, da jih presežemo. Ne na silo, ne s tem, da “delamo” na sebi, temveč s tem, da smo. Čas “dela” na sebi so mimo, resnično. Dovolj je zlorabljanja sebe, resnično, dovolj. Sočutje, ljubezen, negovanje, to so ključi za prihodnost.

Le ljubezen do sebe te lahko osvobodi. Ljubezen do sebe te pripelje v celostnost. In ljubezen samo je. Kar zahteva od nas je odprtost, je sprejemljivost, je dopuščanje. In vse to nas vodi v ranljivost, v izkušanje celostnosti, ki jaz sem. Zavedanje samega sebe je še eden od ključev v tem času, ki so polni izzivov. Le zaradi tega, ker smo tako trmasti in se oklepamo starega, sami sebe spravljamo v izzive, v težave, v bolečino. Spravimo se na kolena, da se lahko spustimo in si dopustimo začutiti.

Ljudje z grozo opazujemo kako nam jemljejo vodo, zastrupljajo hrano in kako prašijo nebo pod katerim živimo. In ob vsem tem pozabljamo na čarobnost, ki jo nosimo v sebi, na svojo izvorno Bit, ki nosi v sebi modrost in vedenje kako enostavno Biti, sprejeti vse to in hkrati izbrati drugačno vzporedno realnost zase. Ljudje v sebi nosimo tak potencial, da je prav neverjetno. In vendar si dovolimo, da nas bo zunanji svet spravil na kolena, da bomo dojeli kaj nosimo v sebi. Pot v nebesa vodi skozi pekel, to so vedeli vsi mojstri in to so učili v vseh starodavnih šolah misterijih. Dokler se nismo voljni soočiti s svojimi notranjimi sencami, jih kreiramo v svetu okoli sebe, da bi jih VIDELI, da bi si jih PRIZNALI in jih OBJELI v sebi. Dokler pa ne dojamemo, je vsak krog, ki ga ponavljamo bolj boleč, bolj gost, bolj izkustveno naporen, ker enostavno nočemo videti in ne slišati kaj nam sporoča. In ni treba, da gremo tako na grobo in surovo skozi soočanje sami s seboj.

Ko sem pred skoraj desetletjem, uau 9 let je od takrat, mama mia, opazovala svoje učitelje kako so zlorabljali sami sebe in kako se je izkušnja nasilja vračala v njihovo življenje na vedno bolj konkreten in zemeljski način (saj veste kako to gre, najprej gre za energijske napade, ki se nato razvijejo v čustveno nasilje, verbalno nasilje, pa čustveno zlorabo in na koncu lahko pride do fizičnih napadov, če nočemo videti in se nočemo s tem ukvarjati, ker nam je odveč) sem dojela, da je prvi ključ v utelešenosti, da sem prisotna in da sem v svojem telesu namesto da ob vsakem najmanjšem sumu, da bom ranjena zbežim ven iz telesa in ga dobesedno zapustim. Osupla sem opazovala te mehanizme, ki jih ljudje vedno znova preigravamo dokler nisem dojela pomena negovanja, sprejemanja, utelešenosti, da si tukaj in zdaj, da nehaš bežati ali se boriti proti.

NIhče nas ne bo rešil. Čas je, da rešimo sami sebe. Predvsem pa je čas, da prenehamo z zlorabljanjem navznoter, ki ga nato projiciramo ven iz sebe v svet. Soočiti se je potrebno z notranjo zlorabo in verjemite mi, da ni prijetno, vendar je potrebno. Kajti edina izbira, ki nam ostaja na voljo je ali utelesimo in gremo skozi ali pa zapustimo planet. In v tem času umiranja starega, ki bo trajalo še zelo intenzivno do 25.5.2013 nam ne bo nič prihranjeno. Nenavezanost je vstopnica v novo realnost, skupaj s sprejemljivostjo in odprtostjo.

In to je čas, ko lahko vedno bolj dojemamo resnico, da smo Kreatorji svoje realnosti. In če vam ni všeč kje se nahajate, jo lahko spremenite, vzeti morate lekcijo, ki vam jo ta realnost ponuja. To je pogoj za to, da jo lahko zapustite. Kajti vse je samo stvar izbire in potrebno je objeti svoje srčne želje, svojo Bit, svoj Jaz sem kar sem. Sem kar sem, brez potrebe ali želje, da bi karkoli spremenil, v popolni sprejemljivosti in ljubezni do sebe, tak kot si. Kajti ne gre za to, da je potrebno karkoli spremeniti, potrebno je le objeti to kar ti ni všče, da lahko izbereš drugače.

Ni lahko, sploh ne in vendar je to najbolj veličasten čas, najpomembnejši čas v našem življenju. In to kar izbirate danes kreira to, kar boste izkušali jutri. Vendar kreacija ne poteka linearno iz sedanjosti v prihodnost, temveč iz prihodnosti v sedanjost. In zato je treba biti povezan s svojo Bitjo, ki kreira.

Uživajte neskončno. In če vas zanima kako preseči sami sebe, svoje ranjenosti in objeti svojo sposobnost kreacije ste vabljeni na enodnevno druženje 25.5.2013, kjer bomo objeli resnico, da smo vredni, da živimo svoje Sanje. Kajti to je Resnica z velikim R. Ta vikend pa je posvečen negovanju Ženske, ker ženske smo genialke ko pride do zlorabljanja same sebe. In najbolj fascinantno je to, da smo mnenja, da je to pač “normalno”. Zame ni, preveč se imam rada. In vem, da je ljubiti sebe ključ, če želimo narediti da je svet boljše mesto za bivanje.

Kozmični objem.

Taja

 

 

free_300

Čas je za pretočnost, prilagodljivost, fleksibilnost

Čutite? Brnenje v zraku, nemir, kot tik pred eksplozijo.

Če me je življenje v zadnjem mesecu naučilo pomembne lekcije, je to nedvomno prilagodljivost. Kajti zjutraj vsanem z načrtom kaj in kako, potem pa sledijo telefonski klici in sporočila, premiki in cela vrsta sprememb v mojem rokovniku. Posredovanje, komunikacija, izzivi na poti so postali priložnosti za prakticiranje fleksibilnosti. Pretočnost je moja nova navada, kajti rutine se razbijajo na čereh mojega notranjega oceana.

Ko sem pred časom delila pravila za deskarje, ki deskajo na valovih življenja, sem slikovito povzela, kako pomembna je nenavezanost na stvari, dogodke in ljudi. Kajti vse česar se oklepaš sredi oceana življenja, ti bo odvzeto. Predstavljajte si, da želite deskati na valovih in se oklepate palice, ki štrli iz oceana. Val vas pograbi in potegne v centrufugo, skupaj s palico. In če se oklepate pomola, ki je pritrjen, vas bo vrgel na suho kot ribo. Valovi oceana življenja so v tem času izjemno rzburkani in če se oklepamo svojih rutin nas hitro povalja v pesku in blatu.

Vsakodneven izziv je prilagodljivost valovom, sledenje ritmu in mojstrenje deskanja na valovih. In zato je ključnega pomena, da veste kam se usmerjate, na tem oceanu življenja? Katero je tisto pristanišče, ki je resnično samo vaše? Kam kaže vaš notranji kompas?

Od leta 1994 se aktivno in zavestno mojstrim v deskanju na valovih življenja. In v teh letih sem postala to, v čemer se mojstrim. Z navdušenjem opažam, da sem, to kar sem. Ne delam več tega, sem to. In hvaležnost za vse kar je, za vse kar sem že slekla je brezmejna, ker tako vsakič znova vstanem, tudi, če se vržem na tla ali padem na svoji poti. Ampak zdaj pa resnično razumem, kako gredo ti mehanizmi in ta jasnost je brez cene, dragocena, izjemna. Vse kar sem raziskovala vrsto let dobiva svoje mesto v tem mozaiku življenja in vse kar lahko rečem je, da me je notranje popotovanje Moč Hvaležnosti sleklo do konca in mi dalo vetra. Nisem vedela kaj nastaja in ko se je speljalo skupaj in me spremlja vsak dan sem vedno bolj hvaležna za vse, kar je. Moč hvaležnosti odpre tvoje srce in ko si v odprtosti in ranljivosti, se razkrije vse. Izziv je, da ohranjaš to pretočnost in odprtost na sredi notranjih viharjev in si dopustiš, da čutiš.

Našla sem svoj notranji kompas in na tem razburkanem morju, na katerem smo, vem kam grem. Ja seveda imam na svoji poti vetrove, neurja, velike valove. Ampak imam tudi prekrasne sončne zahode, mirno morje in delfine, ki plavajo z menoj. Radosti življenja ni konca. In nikoli, nikoli se ne smemo vdati, kajti, ko je najtemneje in ko ne vidiš ničesar več, ko bi obupal in se vdal, moraš narediti samo še korak in si v popolni svetlobi in vse se razjasni.

Hvaležna sem za vsa neurja zadnjega meseca, ker so me pripeljala čez, v prekrasno jutro, kjer je vse tako kristalno jasno.

Vse do 10.4.2013 imate čas, da pospravite svoje omare, počistite svoje življenje, odstranite vse, kar vam ne služi več in se naučite kako biti fleksibilni, prilagodljivi z radostjo, brez godrnjanja in pritoževanja, kajti pripravlja se izjemno intenzivno obdobje, ki nas bo na svojem valu poneslo čez april, če bomo naredili prostor za novo, če bomo spustili svojo prtljago in lahkotno zakorakali v svet. Spomladansko čiščenje je v polnem zagonu. Meni je odprlo nova vrta ;)

Gibajte se lahkotno, graciozno, elegantno. Opustite vse, kar dajete na piedestale in sebe končno že vzemite iz kleti. In če ste to že naredili, potem je čas, da sebe snamete s piedestala in vzamete ljudi iz kleti. Čas je da sebe in vse druge damo v srce. Čas je za veličastnost Biti, namesto za delovanje. Nič vam ni treba delati, samo bodite in ob tem boste točno vedeli, kaj je v skladu z vami in kaj ne. In potem akcija, sledite valu, dovolite, naj vas nosi. Bodite fleksibilni in deskajte na svojem življenjskem valu.

Tisti, ki deskamo lahko potrdimo, izjemno je, brez primere.

Pridruži se nam tudi TI!

Namarie
Taja Albolena

P.S: In če ne veš kdo si, kam je usmerjen tvoj kompas, me kontaktiraj, kajti moja strast je, da vam pomagam razkriti notranji diamant, ki je v vas, da zasije v svoji polni moči in da zaživite strastno in izpolnjeno življenje. Kajti zato smo tukaj. Da uživamo življenje in smo to, kar smo. Kozmični objem.

Kreacija 2013

Včeraj smo imele srečanje Kreacija 2013 kjer smo se skozi prakso pogledale kako kreirati to kar si želimo v letu v katerega smo vstopili.

Manifestacija je že vse od leta 1995 ena od mojih fascinacij in mojstrila sem jo skozi različne pristope. Vendar sem leta 2009 pri novoletni manifestaciji leta ugotovila, da ne gre več na star način in ker sem tiste vrste oseba, ki mora vse stestirati na sebi sem eno leto sabotirala kakršnekoli novoletne želje in seveda je bilo moje leto šmorn. Zato sem začela raziskovati kako naprej, kako aktivirati svoje želje in jih doseči.

Tako sem odkrila, da je bila moja ključna težava v tem, da sem se osredotočala na doseganje stvari v zunanjem svetu. Pogosto se ljudje osredotočamo na stvari v zunanjem svetu in delujemo, da bi to dobili namesto da bi samo bili. Dve leti sem se borila s svojimi vodniki, ki so mi razlagali, da je ključno to, da samo si. Jaz pa sem brcala in grizla, ker sem hotela vedeti kako to narediš. Odgovor je bil vedno znova; Samo bodi.Opažam, da si večina ljudi paradigmo Biti razlaga kot pasivnost in pravzaprav ne razumejo kaj samo biti pomeni in kako samo biti namesto, da deluješ. Ko sem lani svoje izkušnje strnila v seminar Manifestacija vs. Kreacija sem dojela, da se je leta 2009 energija na planetu zamenjala in da nas energije zdaj precej bolj podpirajo na poti naše duše kot naše osebnosti. In zato je kreacija tista, katere pravila in prakso je modro usvojiti, da bi lahko surfali na valovih življenja.

Dojela sem, da se moramo spomniti kako živeti življenje namesto da životarimo. In kreacija je odgovor.Namesto da se borimo in se mučimo je čas, da se začnemo igrati. In ko si v Biti vse postane igra, kajti kreiraš skozi ta trenutek tukaj in zdaj. In ker sem silno radovedno bitje sem hotela raziskati mehanizme zadaj in tako ustvarila proces dnevnih praks o katerih govorim tudi v seminarju.

Ključ je v prenosu svojih želja iz zunanjega sveta v notranji svet, kajti kreacija se dogaja od znotraj navzven. Kreacija je proces v katerem prepoznaš, da si vse kar je in iz sebe k sebi kot magnet pritegneš to kar si želiš. Ne s tem da si v pasivnosti in ne skozi delovanje, da bi si zastavil cilje in jih dosegel.

Cilji in doseganje ciljev, rezultati in nagrade so del naše osebnosti, ki išče nagrade in hoče prepoznavanje svojih dosežkov.
Duše to ne zanima. Duša išče rast, širjenje, izkušanje, tudi če to pomeni, da tvoje življenje razpada. Duša sili v neznano in pogosto nam to ni všeč, kajti  raje imamo udobje znanega. Osebnost išče udobje znanega medtem ko se duša potaplja v neudobje neznanega.

Skozi proces kreacije povežeš dušo in osebnost, tako da osebnost začne služiti duši in da skozi soustvarjanje kreiraš to kar so tvoje srčne želje. Gre za prepoznavanje in priznavanje vsega kar si želiš in namesto doseganja in delovanja začneš živeti, uživati v stvareh, ki jih rad počneš in ta tvoja radost, to tvoje zadovoljstvo k tebi pritegne točno tisto, kar si želiš.

Ključ je v tem, da ne delaš korakov, da nisi v doseganju, da se ne pehaš za rezultati, ampak ustvariš magnetno polje, ki to pritegne k tebi. Čarovnija? Lahko bi jo imenovali tudi tako. Jaz temu raje rečem igra sinhronosti, surfanje na valovih življenja.

Izbrala sem uživanje življenja in zadovoljstvo, da sem vsak dan vedno bolj in bolj najsrečnejša ženska na svetu, tudi če nimam česa pokazati, tudi če nisem dosegla rezultatov ali ciljev. Hodim po svoji poti in se zabavam in svoje življenje imam vedno raje, vedno bolj sem hvaležna za vse kar je. In moja nagrada so številne ženske po vsej Sloveniji, ki ustvarjajo to kar si želijo in postajajo najsrečenjše ženske na svetu. In življenje je lepo.

Izkoristite kozmično podporo do 12.1. ko kreiramo svoje leto po mesecih. 8.1. je avgust in tako do 12.1. ko se zaključi z decembrom. Ustvarite si svoje leto in naj bo leto 2013 res vaše leto.

Namarie
Taja Albolena

 

Samo bodi … Kako to narediš?

V času v katerem živimo na Zemlji v tem trenutku je izjemno pomembno dojeti, da moramo v novi energiji, ki je prisotna samo Biti, namesto da poskušamo Delovati.

Ujeti smo v stare mehanizme delovanja in tako ljudje radi rečejo: “Ja saj vem, magnetiziranje iz srca in izžarevanje tega kar sem je bistveno”, v naslednjem stavku pa vprašajo: “In kako to narediš?”

NE narediš, to SI!

Sama sem se dobri dve leti, pravzaprav bo tri leta, od 2009 mojstrila v tem, kako samo Biti. Ko sem vedela kaj bi mogla, pa sem vseeno poskušala delovati in delati in narediti.

Naučila sem se kako pomembne so dnevne prakse zato, da samo si, kajti pomagajo ti preseči stare navade in rutine. In verjemi mi, te so zelo trdovratne, saj so posledica dolgoletnega udomačevanja v točno določeno delovanje.

Danes samo to, da veš, ne zadostuje, to moraš tudi dati v prakso, to živeti in to Biti. In te prakse želim deliti s tabo, kajti v novi energiji, ki se zliva na planet je nujno potrebno, da dojamemo razliko med Delovanjem in Biti.

Kajti ljudje smo tukaj zato, da stvari IZKUSIMO in ne samo mislimo ali razmišljamo o tem.

Ključ je v premiku iz glave v srce, kar pa že itak vsi vemo. Vprašanje je samo kako to narediti … in spet sem pri istem ne narediš, to si in za to ni tehnike, so pa dnevne prakse.

Že v junijskem članku tukaj… sem razložila razliko med delom na sebi in negovanjem in vedno bolj vidim, kako bo to v novembru in sploh zaključevanju leta ključno za naše novoletne manifestacije.

Z možem sva imela hud pogovor na to temo in povezavo z borilnimi veščinami. Razložil mi je celoten koncept in jaz sem rekla; “Ja, to je to”.
Super, zdaj pa to prenesi še v svoje življenje. In odgovor; Ja to je pa težje.
NI. Ista zgodba, ko dojameš princip kako energije funkcionirajo, to so univerzalni principi. In spet smo pri praksi. Kajti vse zunaj tebe služi tebi. Čisto vse. In če si ti zagrenjena in obupana in se ti vse zdi težko, ti energije služijo v tem, da se ti točno to tudi dogaja, da je to tvoja izkušnja.

Če hočeš spremeniti svet, moraš samo spremeniti svojo izbiro v sebi. In ne le enkrat, to izbiro moraš ponavljati vedno znova in znova in znova in znova. Ne zadošča enkrat. In tukaj pridejo v ospredje dnevne prakse, ker ti pomagajo narediti točno to, da vedno znova izbiraš to, kar si želiš, da je tvoja izkušnja.

In NE, ni težko, je pa vmes cela kopica izgovorov. Kajti najlažje od vsega je ostati kjer si, tudi, če ti to ni všeč. In to je smisel rutine, drži te v udobju znanega, pa tudi če ti to ni najbolj všeč. Ampak je pa zanano in je udobno in to pri ljudeh odtehta bolj kot zadovoljstvo in izpolnjenost, če je potrebno nekaj spremeniti.

Resnični izziv tega časa je v tem, da se velika večina ljudi osredotoča na to kar NE deluje, na to kar BOLI, na to kar jih je STRAH. In zato si kar naprej ustvarjajo situacije v katerih se samo potrjujejo te njihove izbire.

In, ko ti poskušaš delovati, da bi svet prepričala v nasprotno je spodaj še vedno frekvenca tega kar te boli, kaj ne deluje in strahovi, ki izbirajo kakšne bodo tvoje vsakodnevne situacije.

Na kratko povzamem kje smo trenutno; v delovanju, ko si zastavljamo cilje, ki jih hočemo doseči in predvsem smo osredotočene na rezultate. Pa po možnosti bi se vse moralo zgoditi čim hitreje.
Premikamo pa se v bivanje, kjer se uglasiš na to kar želiš in to pritegneš k sebi.

Želim ti, da si ne glede na zunanje okoliščine s seboj nežna. Narava nas uči pomembne lekcije. Lahko se smilimo same sebi, krivimo nekoga zunaj sebe in je vse težko. Lahko pa se precej bolj milostno premikamo skozi celotno dogajanje na Zemlji. In izbira je tvoja, samo tvoja. Vse energije zunaj tebe samo podpirajo tvojo izbiro. Vedno se spomni na to resnico!

Namarie
Taja Albolena

Preplavljeni s plastiko

Plastik fantastik ;) Gledam takole okoli sebe in ugotavljam, da nas je plastika čisto preplavila. Fascinirajo nas plastični predmeti, plastika v kozmetiki, plastika v hrani, plastika v telesu, plastika je zadnji trend.
In vendar, plastika je zgolj kopija, ki posnema naravno. Plastika v tkaninah posnema bombaž ali svilo, plastika v hrani se dela, da je hrana, plastika v kozmetiki je nadomestila rožice in plastika v telesu se dela, da je naravna, pa vsi vemo, da je samo kopija, pogoslo slab, neokusen posnetek. Ja, saj vem, kaj sledi, mnogi bodo rekli, da rešuje življenja mnogih, sama se vedno znova sprašujem, koliko jih pravzaprav vzame, pa ne le v človeškem kraljestvu, še več jih jemlje v živalskem kraljestvu.

Plastika v človeškem vedenju, plastika v vrednotah, slabe kopije originalov je nekaj, kar je trend družbe v kateri bivamo. Ustvarili smo celo kulturo plastike, kjer slavni narekujejo zadnje trende in ljudje sledijo originalom ter poskušajo postati čim bolj izvirna kopija, plastika.
Ko takole opazujem evforijo, ki je zadnja epidemija na planetu, kako so množice fascinirane z originali in se trudijo postati čim boljša kopija se sprašujem kam smo zašli? Kje smo izgubili svoj original?

Če ste eden od povprečnih Zemljanov, potem ste bili takoj po rojstvu podvrženi udomačevanju. Začne se s prvim udarcem novorojenčka po ritki, da zadiha. Tako vstopimo v matrico življenja na Zemlji. In potem nas udomačijo v prijazne, podrejene kopije originalov, ki pogosto sploh niso originali temveč le kopija kopije originala. Saj poznate igro kaznovanja in nagrajevanja, kajne?

Ko sem tako hodila po svoji poti in poskušala postati čim bolj originalna kopija, sem sčasoma spoznala, da lahko postanem le druga kopija in nikoli original, če sledim drugim in poskušam posnemati druge. Skozi kaos razpada mojega sveta in temno noč ega sem odkrila, da nočem biti kopija, da imam dovolj plastike. Vedno močnejša je bila želja po originalu, po tem, da sprejemem izvorne aspekte in materiale v svoje življenje. Da sem prva v svojem življenju, da sem original. In če kdo misli, da je pot k originalu lahka, se lahko vpraša, zakaj jih je potem tako malo na Zemlji? Pot rasti je pot razočaranj in izzivov, kajti vsako razočaranje postavi pred tebe izbiro plastika ali original? Ali kot sama rada rečem; Resnica ali Posledice? Resnica je original in posledice so plastika :)

Avtentičnost je ključ do originala. Avtentičnost je original. Ko si avtentičen in si kar si, potem si original. In moja želja po tem, da grem iz povprečnosti in sem to kar sem je bila tako močna, da sem začela hoditi po poti Ljubezni. Pot Ljubezni je učenje Yeshue, ki ga je širila Marija Magdalena, čeprav to ni bilo učenje, ki bi zraslo v njegovi glavi. Pot Ljubezni je starodavno učenje, ki prehaja iz roda v rod še iz časom Lemurije in Atlantide. Yeshua je bil tisti, ki je to znanje obudil za vse nas. Knjiga Ljubezni je zapis o avtentičnosti, o originalu, kako biti to kar si in živeti to kar si tukaj in zdaj. In močno se me je dotaknilo, ko je to učenje začelo prihajati v moje življenju.

In tako se je plastika začela topiti, kajti zanimiva lastnost plastike je, da je v ognju ustvarjena in jo ogenj raztopi, preoblikuje. In ko sem se talila v ognju Duha sem vedno bolj zaznavala svoj izvorni original, to kar sem. Iz mene je začela sijati avtentičnost. In ta avtentičnost ima izjemno moč, kajti preobraža vse v tvojem življenju. In tako je prišla na vrsto tudi moja zunanja podoba, moj posel, celostna podoba tega kar počnem. Vse je v procesu preobrazbe, vse, kar delam se preobraža in dobiva novo podobo. Vse je postalo orodje v rokah originala, kajti skozi vse proseva to kdo jaz sem, vedno bolj. Prej sem s podobami od zunaj oblikovala stvari in okoli sebe nameščala to, kar sem mislila, da mi je všeč. Zdaj je proces obraten, od znotraj navzven. In moč, ki jo čutim zadaj me včasih osupne, vendar se počasi navajam na to kako je biti avtentičen, kako je biti ven iz povprečja brez potrebe, da si viden. Zdaj vem, kaj pomeni leteti pod radarjem, kajti to, kar je del moje misije ni za množice, to kar delam je za tiste, ki so zasičeni s plastiko, ki so spoznali, da jih ne zanima biti kopija, je za tiste, ki želijo obuditi svoj original in ga v polnosti zaživeti. In ta original je tvoja božanskost, je to kar si.

Kajti velika lekcija originalov je, da morajo to izbiro, da so originali izbirati vsak dan znova. Gre za prakso Ljubezni, ki ji nikoli ni konca. Vedno znova si soočen z izzivi in razočaranji na poti. In vendar, ko veš, da je to le del poti in da so izzivi nujno potrebni za tvojo rast, enostavno presegaš samega sebe, vsak dan znova v vsaki težki izkušnji znova. In nekega dne poletiš na krilih svojega notranjega metulja in prepoznaš veličastnost svoje Biti.

Moja vizija je, da vam pokažem pot do vaše veličastnosti, da vas vodim po tej poti Ljubezni. Iz Ljubezni, z Ljubeznijo, za Ljubezen.

In če vas zanima več na to temo, se mi pridružite na enodnevnem druženju Pot Ljubezni v templju Divine.

Namarie
Taja

Manifestacija vs. Kreacija

Ah, manifestacija. Tako priljubljena tema in moja frustracija dolgo časa, ko sem pisala stvari in manifestirala stvari, ki se nekako niso uresničile. In bolj ko ni šlo, bolj vztrajna sem bila – borka pač. Z voljo, na silo.Zadnje tri leta me je na sploh frustriralo to, da se stvari niso več odvijale tako, kot so se včasih. Nekaj let nazaj sem povedala kaj bi in sem to dobila, v zadnjih letih pa sem ugotavljala, da stvar enostavno ne deluje več, kot je prej. Kaj se je spremenilo? Počasi so kapljala navodila in sporočila o spremembi, ki se dogaja znotraj nas in kako se stvari na planetu spreminjajo. Od leta 2009 so me potrpežljivo pripravljali na to čemur smo priča danes. Vendar je 2012 tisti portal, kjer se ta premik v pogledu na svet in stvari kaže v najširših razsežnostih do zdaj. Ljudje namreč dobesedno ostajajo brez vsega, kajti v procesu preobrazbe izgubiš vse, tudi podobo samega sebe (svoje identitete, svojo persono), da bi se lahko ponovno rodil.

Najlepša prispodoba je metamorfoza metulja, h kateri se vedno znova vračam, kajti tako lepo razloži kaj se nam trenutno dogaja. Ko se gosennica zabubi ne pričakuje, da se bo morala popolnoma utekočiniti, se razpustiti v kozmično juho iz katere bodo izvorne celice sprožile razvoj metulja. In vendar se nam dogaja ista stvar. V procesu utekočinjanja smo, ko razpadajo vse strukture, ki se jih oklepamo, da bi se lahko rodili novi.

In v tem procesu se vse, kar poznamo, preobraža z nami. Naš pogled od zunaj navznoter se spreminja in manifestacija je pogled od zunaj navznoter, kajti v procesu si najprej ogledaš kaj bi v zunanjem svetu imel, kdo bi bil glede na zglede v zunanjem svetu in tukaj smo ustvarili celo industrijo, ki je zgled za pogled od zunaj navznoter – slavne ljudi, po katerih se zgledujemo, se tako oblačimo, oni narekujejo trende, kaj moraš imeti, da si  “in”. V tej paradigmi se ljudje ukvarjajo s tem kako bi spremenili sebe, kako bi bili drugačni, kaj bi spremenili v življenju, svojem izgledu, garderobi. Ustvarili smo še eno industrijo, ki se je ukvarjala s tem, kako biti drugačen, se spremeniti – novodobno gibanje ali New Age, ki je nudil mnoge postopke, terapije, obliže, afirmacije, zamenjave, kjer smo poskušali biti taki kot nekdo drug, bolj suhi, bolj lepi, bolj bogati, bolj pomembni, bolj učeni, … Naštejte svoje želje. Želje, ko naštevaš stvari so vse usmerjene na nekaj zunaj tebe, kar poskušaš spraviti vase, v svoj svet, po zakonu privlačnosti pritegniti do sebe. Vendar je ta paradigma že v osnovi obsojena na propad, sploh v tej novi energiji, ki je prisotna na Zemlji, kjer je nujno spremeniti pogled od znotraj navzven.

Ne gre več za to kaj jaz imam, kaj bi imel, kaj bi dosegel, kaj so moji cilji, kar je vse usmerjanje v zunaji svet, gre za premik v to KDO JAZ SEM? Kdo jaz sem je najbolj pomembno vprašanje danes. In ko boste našteli vse svoje vloge, ki jih igrate, titule in arhetipe, ki so del vaše zgodbe, ste šele na začetku, ste na prvi stopnici od mnogih, ki vodijo vase. Kajti ko odstraniš vse kar si v smislu svojih dosežkov in startusnih simbolov, vlog kot so mati, oče, partner, otrok, spola, vsega s čimer se identificiraš, kaj ostane?
Kdo ti si?

No, čas je, da preklopimo v novo prestavo kreacije namesto manifestacije. Začnite kreirati nepredstavljivo. Kako? Tako da si to kar si. In če hočemo sploh začeti kreirati je prvi korak, da vemo kdo smo in drugi, da vemo kaj je naša življenjska misija in kaj je naše sporočilo, zaradi katerega smo se rodili. kaj je tisto zaradi česar smo tukaj, da to predamo ljudem in delimo s svetom. In vloga vsakega posameznika je nič manjša od veličastnosti biti. Da si to kar si – božanski. Kajti to si. Pika.

In ko poslušam o tej famozni Zlati dobi in Novi Zemlji me zabava to, da ljudje še vedno mislijo, da je to neka destinacija, nekam, kamor se bomo premaknili, nekaj, kar se nam bo kar zgodilo. Puf! Magija. In vendar danes vem tako trdno, kot tule sedim, da Zlato dobo ustvarijamo mi, iz sebe navzven. Vsak posameznik jo ustvarja, jo kreira zase, za ljudi in za svet. To je naše služenje. In ko je Yeshua rekel, da so nebesa v nas, da je vse v nas je govoril točno o tem. Zlata doba je kdo ti si in ne kam greš.
Ni destinacija, je stanje BITI.

Kaj potrebujete? Samo VERO vase. Ne to da verjamete (3. čakra) ali zaupate (5. čakra), gre za neomajno vero, da to že je v tebi, da že obstaja, samo naravnaš se na to in pride v tvoje življenje. Druga beseda za vero je namera, ena in ista sila. Kreacija je stvar frekvence na kateri si, kdo si, kaj siješ iz sebe. Kajti to kdo ti si, je to kaj imaš in kaj delaš.

In ja, vsi se učimo, smo v procesu mojtrenja in vendar, če te zanima, kako se premakniti skozi sedem ravni kreacije, kako kreirati iz srca in kako priti v stik s srčnimi željami o tem govorim v enodnevnem druženju Premik iz delovanja v veličastnost Biti. Jeseni pa bo na voljo notranje popotovanje Zmenek z Usodo, ki bo v 7 srečanjih podrobno vodil navznoter, vase, v globine tega kdo smo.

Smo v času preobrazbe, globalne preobrazbe, ko je nujno, da varnost generirate znotraj sebe in ko udobje ni več prioriteteta, kajti ko si v procesu kreacije je neudobno in to neudobje te vodi skozi rast in razvoj. In neudobje je nekaj, kar je v domeni neznanega normalno, kajti nenehno presegaš do zdaj znano, nenehno rasteš in rast je vse prej kot udobna.

In da se razumemo, potovala sem čez vse, bila tam, videla in doživela. Na začetku svoje poti sem bila prepričana, da nas bodo rešili vesoljci, in danes se mi zdi to tako kot risanka, smešno. Ampak v tistih časih 20 let nazaj sem v to resnično verjela, da nas bodo rešili vnebovzeti mojstri in angeli. In potem sem dojela, da noben ne pride po nas, da smo mi tisti, ki jih čakamo. Še danes se spomnim kako zaprepadena sem bila po klicu prijateljice, ko sem dojela to resnico, kakšnih 16 let nazaj.  In potem sem šla čez vse stopnje, terapijo, spreminjanje sebe, manifestacijo, dokler nisem dojela, da je vse to samo metanje peska v oči. In tako prebujenje se mi je zgodilo večkrat v mojih 20 letih duhovnega razvoja. Najprej sem iskala samo sebe, pa sem nato ugotovila, da ni poanta v tem da se iščeš, ker itak si že tukaj. Potem sem se začela intenzivno spreminjati, ker nisem bila zadovoljna s tem, kar sem opazovala. In na koncu sem dojela, da se moram objeti, cela z vsem, kar je v meni in samo Biti to kar sem. In izkušenj na poti je obilo, tudi vzponov in padcev in razpadov tudi. You name it. Moje življenje je pisano in obilno v vseh pogledih. Le da v zadnjem času v vsej tej pisanosti in raznolikosti vedno bolj uživam ne glede ne zunanje okoliščine. In te so včasih krute. Pa o tem kdaj drugič.

Bodite v cvetju! Rastite in postanite to kar ste, vaša najveličastnejša različica samega sebe. Bodi kar si – Božanski!

Namarie
Taja Albolena