Partnerstvo

goddess

Dovolj je ščitenja! Čas je, da zasiješ!

Se strinjaš? Seveda se. Vprašanje, ki se pojavi pa je; Pa veš kako to narediti?

In ob tem se vedno nasmehnem, kajti vem, da v resnici ni bistvo v delovanju, v tem kaj je potrebno narediti, temveč v Biti. Ključ je v tem, da utelesiš svoj sijaj, svoj žar. In ta žar vedno prihaja od znotraj.

Ženske smo zelo osredotočene na odnose. Odnosi so nekaj, kar nam ženskam pomeni izjemno veliko. Odnosi nas izpolnjujejo. Intuitivno čutimo, da so odnosi naši templji v katerih se mojstrimo in rastemo. In kot je to znano še iz davnine, so templji mesta, kjer potekajo iniciacije. Tako kot se to dogaja v naših odnosih.

Moje partnerstvo je, kot bi brala zgodbo mnogih žensk, ki pridejo k meni. zaznamovala izguba žara, tistega sijaja, ki ga mnoge imenujemo zaljubljenost. In ko sem se zavedla, da sem nekaj izgubila je bilo že skoraj prepozno. Najprej sem iskala rešitev zunaj sebe, vendar sem zelo hitro ugotovila, da s tem nikamor ne pridem in sem šla po nasvet do žensk, ki ženstvenost resnično obvladajo. Kajti trdno sem bila odločena, da želim odkriti skrivnost ženstvenosti.

In sem jo, le da ni trajalo le dober mesec kot sem upala, temveč cela tri leta, da sem svoje prve ugotovitve začela deliti z ženskami. In odgovor je v vsaki posameznici, v vsaki ženski. Ko ženska utelesi svojo ženstvenost, se njeno celotno življenje spremeni. Postane sijoča, privlačna, prizemljena in čutna. In točno to se je zgodilo z menoj. Seveda sem bila zadnja, ki sem spremembo opazila, vendar zato nič manj navdušena, ko sem opazovala kaj se dogaja okoli mene.

Ženske se svojega sijanja običajno bojimo. In ko sem sama prvič zavestno prišla v stik z vplivom, ki ga imam na moški svet, sem bila osupla. In ne, to ni bilo v najstniških letih. Globoko v svojih tridesetih sem prišla v stik z moškim, ki me je naučil vse o ženski duši, za kar sem mu brezmejno hvaležna. Spomnil me je na dejstvo, da je vsaka ženska Zvezda, ki razsvetljuje svoj svet. In če je v sijanju, če je zadovoljna, je privlačna, magnetno privlačna. Ko vstopi v prostor, vsak v prostoru začuti njen žar in čuti hvaležnost za toplino in mehkobo, ki jo ženska izžareva iz sebe. Ta žar je darilo ženske svetu.

In tega se pogosto ne zavedamo. V moškem svetu tekmovalnosti se ženske borimo med seboj za pozornost, kot da je v pomanjkanju. In pogosto imamo občutek, da enostavno ni dovolj »pravih« moških, kot se ženske rade izrazijo, vendar to enostavno ne drži. Dejstvo je, da so v pomanjkanju ženske, ki so pripravljene biti Ženske. Ženska, ki je Zvezda, se zaveda, da se Zvezde na nebu ne trudijo, da bi sijale. Zvezde se ne trudijo pošiljati svojo svetlobo in ne tekmujejo kako zasenčiti drugo zvezdo. Enostavno samo so. In njihov obstoj zadošča. Ženski ni treba na silo in s trudom projicirati svojo osebno moč in karizmo, da bi pritegnila spoštovanje, ki si ga želi s strani moškega ali drugih žensk. Ko na silo poskušamo pošiljati energijo s tem pravzaprav ustvarjamo neujemanje s svojo izvorno esenco, ki ustvari odboj in ne pritegne k nam tega, kar si želimo. Na silo usmerjena energija, ki jo nadziramo z voljo se sploh ne more primerjati z blaženostjo, močjo in lahkotnostjo magnetizma, ki ga izžareva ženska, ki je aktivirala svojo žensko esenco.

Da bi ženska utelesila to svojo notranjo moč in užitek, se mora obrniti vase, k svoji ženstvenosti. In pripravila sem predstavitveno predavanje preko Skype konference za tiste ženske, ki v sebi čutite, da si želite več od svojega odnosa. Za tiste, ki v sebi veste, da sigurno obstaja skrivnost, kako ohraniti tisti žar, strast v partnerstvu.

In ja, obstaja. Po 20 letih v svojem odnosu lahko iskreno rečem, da se nikoli nisva imela bolje in v zadnjih letih se vsako leto zavem, da je vedno bolje in bolje. In glede na to, kje sem bila v odnosu pred petimi leti lahko z gotovostjo rečem, da se skrivnost strasti v odnosu skriva v ženski in v tem, da ženske prepoznamo svojo vrednost, se prenehamo skrivati in pomanjševati in si resnično dopustimo, da v polnosti zasijemo.

Odgovor leži v maternici ženske. Maternica ni le organ za rojevanje otrok. Skozi maternico se rojevajo vse naše kreacije. In skozi maternico rojevamo same sebe. Maternica je organ, kjer vstopamo v stik s svojo ženstvenostjo. In zanimivo je to, da žensko maternico v mnogih tradicijah imenujejo kar drugo srce.

Vprašanje, ki si ga moraš postaviti na tem mestu, še posebej, če čutiš klic je ali si pripravljena, da se prebudiš in prenoviš svoj odnos?

Kajti velika večina žensk s katerimi prihajam v stik se takoj pritoži, da je toliko odvisno od ženske. In zakaj sem zopet jaz tista, ki mora nekaj narediti!? Naj še enkrat ponovim to, kar sem že napisala zgoraj … ženska je tista, ki so ji pomembni odnosi.

Moj mož je to zelo slikovito ponazoril z izjavo: “Ženska potrebuje izgovor, da odnos zapusti. Moški potrebuje vsakodnevno izgovor, da ostaja v odnosu.” In to, drage moje, mi je dalo globoko misliti.

Zato sem svoje delo posvetila ženskam. Ženskam, ki so v odnosu z moškim, ki ga ljubijo izgubile tisti žar, iskrice, tisto strast. Pokažem jim, kako ponovno prižgati strast in vzpostaviti intimno povezavo po kateri hrepenijo s tem da obudijo svojo senzualno ženstvenost. In v našem dveurnem druženju bom s tabo delila kako prebuditi svojo ženstvenost in predvsem zakaj je pomembno, da se nehamo ščititi pred stvarmi in ljudmi. Ob tem bom delila učinkovit način, kako vzpostavimo svoje osebne meje brez da bi morale karkoli »narediti«.

Umetnost izžarevanja je moja strast in to kar sem odkrila zadnje tri leta delim z ženskami po Sloveniji in svetu. Za več informacij mi pošlji mail.

Želim ti krasen začetek tedna in še bolj božanski vstop v nov mesec.

Taja Albolena

cool-girl-behind-the-mask-wallpaper

Pripravljena na ljubezen?

Amsterdam. Mesto raznolikosti. Videti je kot nizozemske Benetke. In ja, nedvomno gre za mesto ljubezni. Ko prideš v rdeči distrikt srečuješ skupine moških. Prav nenavadno je, kako so v skupinah po pet, šest skupaj, kot bi rabili spodbudo drug drugega. Sredi dneva sem se podala na ogled kanalov in znamenitosti in po meditaciji v svetišču Kuan Yin samo zavila okoli vogala in se znašla pred izložbo z žensko “lutko”,  ki je bila živa. Številne izložbe so bile prazne, tiste, ki so v teh zgodnjih popoldanskih urah, ko sem se znašla na znemeniti ulici, imele svoje najemnice, pa so bile videti prav nenavadne. Vsaj za moje žensko oko. Rdeče zavese in barski stolčki so ponoči nedvomno videti privlačni, sredi belega dne pa delujejo .. saj veste tako kičasto.

Nisem bila zgrožena, nisem čutila bolečine, zgolj neko nenavadno otopelost. Ko sem hodila po ulici sem se zavedla, da je dejstvo izjava moškega, ki nam je le dan prej pripovedoval o tem, da živimo v dobi, ko je za moškega najmanjši problem priti do seksa in to kar nekako pričakuje od ženske. Številne ženske se pritožujejo nad občutkom izkoriščenosti in tem, da moški enostavno pričakujejo spolnost brez obveznosti. In celotni skupini 60 žensk je dal jasno vedeti, da ne moremo pričakovati od moških, da bi stvari spremenili, z njegovimi besedami moramo ženske enostavno postati bolj modre. In ko sem opazovala ženske v izložbah sem dojela, da resnično ženske nimamo pojma o tem, kako pomembne smo za ta planet. Ulica v Amsterdamu se mi je zdela kot simbol tega, kako smo se prodale. In kako poceni se prodajamo. Vsak dan. In tiste, ki so mnenja, da jim gre nedvomno boljše kot ženskam v izložbah, naj razmislijo še enkrat. Kajti ženske se prodajamo za ljubezen in pozornost, dnevno. Doma, v službi, pri partnerjih, prijateljicah. Tiste v izložbah Amsterdama so iskrene v eni stvari … za svoje usluge zaračunavajo z denarjem. Me pa pogosto pričakujemo plačilo v ljubezni.

In ob vsem tem je najbolj nenavadno to, kako malo žensk je resnično pripravljenih sprejeti ljubezen. Vse hrepenimo po njej, to drži. Ampak ko ljubezen resnično potrka na naša vrata, je pogosto sploh ne opazimo. Sploh ji nismo voljne odpreti vrat. Pogosto smo preutrujene, preveč izčrpane, site vsega. In potem poslušam zgodbe o tem, kako so ženske site tega in kako bodo naredile konec temu in kako so resnično pripravljene poskrbeti zase in sebe dati na prvo mesto. In ko pridejo nazaj domov, se še kako hitro vrnejo v stare, ustaljene tirnice.

Samo volja ne zadošča. Ko se odločiš za spremembo, je ključno to, da je ta izbira, da sebe postaviš na prvo mesto in neguješ sama sebe nekaj, kar mora biti tvoja dnevna praksa.

Ko govorim z izčrpanimi in nezadovoljnimi ženskami, vse po vrsti želijo od mene recept, kako na hitro odpraviti te boleče simptome, odpraviti bolečino in biti srečna. In mnoge niso pripravljene slišati, da gre za proces in ne za enkratno zdravilo, ki ga poješ in odpravi bolečino. V svoji pet letni praksi sem dojela, da je ključ v tem, da se nehaš ščititi pred in varovati pred in bežati pred, ker ti to, pred čemer bežiš vedno sledi. Izziv čisto vsake ženske je v tem, da preneha z iskanjem varnosti v zunanjem svetu. Iz zelo preprostega razloga, ker je zunaj sebe ne bo našla. Varnost lahko vznikne zgolj in samo iz notranjosti.

Številne ženske se v prisotnosti “predatorske” energije odzovejo tako, da zbežijo iz telesa, da dobesedno zapustijo svoje telo in se potem čudijo zakaj se počutijo tako izčrpano in prazno. Ko te ni v telesu, lahko v ta prostor poseže katerakoli energija. In ko si Doma, ko si v telesu in ostajaš v telesu kljub neprijetnim izkušnjam, v tvoj energijski prostor ne more vstopiti nobena druga energija, ker si ti Doma. V svojem delu s številnimi orodji sem spoznala, da te nič ne more zaščititi pred negativno energijo, kajti nič ne prihaja od zunaj, vse je zgolj in samo refleksija, odslikava tvoje notranjosti. In zato je za občutek zaščitenosti in varnosti ključno to, kakšen je tvoj notranji odnos do sebe.

Najbolj pomembna stvar za žensko je, da je Doma, da je v svoji maternici in da iz svojega notranjega Doma ustvari sveti prostor, ki predstavlja njeno zaščito. Ko si ti sigurna vase, ljubiš sebe, neguješ sebe, je to izkušnja, ki jo doživljaš zunaj sebe čisto vsak dan.

Vikend v Amsterdamu mi je dal izjemno darilo. Ubesedilo se je vse kar sem vedela in počela sama, vendar tega nisem prepoznala, tega nisem znala ubesediti za druge. In zdaj vem kako deliti svojo strast ustvarjanja svetega prostora tako da ženske, ki so rpipravljene poskrbeti zase resnično lahko negujejo sebe in cenijo sebe in svojo vrednost delijo z občutkom popolne varnosti in zaščitenosti, ki prihaja od znotraj.

Vikend solsticija bo resnično poseben. Kajti to je čas, ko Isis uči ženske o tem, kako uskladiti svojo kariero in družinsko življenje, kako uravnovesiti svoj vsakdan in negovati sebe.

Si pripravljena na ljubezen?

Taja Albolena

shakti_banner

Prebudi svojo Shakti

Zadnjih pet let mojega dela in učenja je posvečenih ženstvenosti. Temi, ki me nikoli ni zanimala in ki je, če se ne bi znašla v situaciji, kjer sem reševala svojo rit, nikoli ne bi izbrala za učenja. Moja osebnost ne bi izbrala umetnosti ženstvenosti, sploh pa ne za poučevanje, nikoli, ker mi je bilo to nekaj nepomembnega in ker sem se počutila bolj pomembna od tega, da bi se spustila na ta nivo. Prezirala sem moške in ženske, še posebej samo sebe. Intelektualizem je bil zakon. Ženstvenost …. pred sedmimi leti bi pihnila in se delala, da ta tema ne obstaja v mojem življenju. Pravzaprav sem točno to počela. In kmalu sem ugotovila, da je največja težava večine ljudi na svetu ravno ignoranca in nevednost.

Pred sedmimi leti sem spoznala svojega največjega učitelja, na tem področju, ki je vstopil v moje življenje za točno tri noči. NIč seksualnega ni bilo po sredi, čeprav je žal v svetu duhovnosti pogosto tako, da učitelj izkoristi naivnost svojih učenk. Vendar pravzaprav nisem bila deležna “učitelja” v duhovnih sferah, bil je poslovnež. In srečala sva se, ker je bil na konferenci poslovnežev, v hotelu, kjer smo bivali tri dni, v Egiptu. Zame je bil angel in tisti, ki me je spomnil na umetnost ženstvenosti. In ker sem trde buče, sem rabila še nadaljni dve leti in prebujenje v precej bolj boleči verziji, da sem se “spomnila” vsega, kar je delil z menoj. In svojo zgodbo sem zapisala v knjigi, ki je končno dočakala svoje rojstvo … Noura.

In vendar danes vem, da je znanje, ki je prišlo do mene kot posledica tega “prebujenja” nekaj, kar potrebuje vsaka ženska, če želi svoje odnose hraniti in negovati. To, na kar pogosto pozabljamo je, da je potrebno odnose negovati. Pogosto jih namreč vzamemo kot nekaj samo-po-sebi-umevnega in vendar niso. Odnose ustvarjamo, vsak dan znova. In ženske smo tiste, ki nas odnosi negujejo, za moške imajo odnosi drugačen pomen. Moški potrebuje razlog, da ostaja v odnosu, ženska potrebuje konkreten razlog, da iz njega odide. In to kar je za moškega razlog, da ostaja, je “čarobnost” ženstvenosti.

Ženska je čarobna. V svoji osnovi je izjemna, veličastna, mistična, skratka čarobna. In vendar tako pogosto vidim ženske, ki so na to svojo mističnost pozabile in ki so svojo ženstvenost označile kot nekaj manjvrednega, nepomembnega, ker je intelektualni svet bolj pomemben od neke “ženstvenosti”. Zaničujemo jo in ponižujemo in tudi, če se v tem trenutku ne strinjate z menoj, govorim iz lastne izkušnje. Vedno znova me fascinira, kako tvoji največji izzivi v življenju postanejo tista področja, ki jih izmojstriš in imaš na tem področju nato kar nekaj “modrosti”, ki jih lahko deliš s tistimi, ki želijo in so pripravljeni nanje. In moja velika ranjenost in mesto mojstrenja zadnjih sedem let je nedvomno ženstvenost.

Vse se začne v maternici, z razlogom, kajti iz nje ustvarjamo sveti prostor. In če me berete in spremljate že dlje časa, potem veste, da ženska iz svoje maternice ustvari prostor za svojega moškega. Kajti to, kar išče moški je prostor, prostor, kjer se lahko izrazi, maneverski prostor, kot se radi izrazijo moški. In ta prostor ustvari ženska. Če ženska ne zna ustvariti prostora za svojega moškega, le-ta ne bo prav dolgo ostal v njenem življenju. In to je eno tistih področij, kjer je večina žensk v popolni temi; Kako to zdaj mislim, da je potrebno ustvariti prostor?

Moj moški temu pravi “dom”, občutek domačnosti, občutek topline in mehkobe in negovanja. Občutek nežnosti in prijaznosti v katerem se lahko sprostiš in samo si. Moški? Se bo kakšen opogumil in kaj več povedal o tem? Kajti ženske pogosto gledajo kot da govorim v kitajščini, ko začnem razlagati o tem, kako pomembno je ustvariti prostor za moškega.

In samo prostor ne zadostuje, žal. Če ustvarjanje prostora predstavlja arhetipsko gledano skrbnico, arhetip matere, ki je varuhinja ognjišča in s tem notranjega ognja ali “doma”, je pomemben tudi arhetip ljubice, če želimo, da moški ostane v našem življenju. In ljubica je povezana z umetnostjo izžarevanja, z magnetizmom, s svetlobo, ki jo ženska sije iz sebe. To je tista svetloba, ki moškega v prvi fazi pritegne do ženske. In ta svetloba prihaja iz ženskih prsi. Ženska svojo svetlobo deli s svetom skozi svoje prsi. In seveda je v tem notranjem odnosu modra ženska tista, ki ti pove kdaj je modro sijati in dajati in kdaj je modro sprejemati in negovati.

To kar se večini sodobnih žensk dogaja je, da so tako nepovezane v svoji notranjosti, da se sploh ne zavedajo teh različnih aspektov, ki jih imajo v sebi. In dokler si v nevednosti in v ignoranci, ti energije niso na voljo, da bi z njimi lahko upravljala. Potrebno je negovati svojo maternico in dvigovati energijo skozi svoje prsi v izžarevanje, da si magnetno privlačna za svojega moškega, da se vedno znova “zaljubi” vate in te vedno znova osvoji.

Umetnost ženstvenosti, nedvomno. Tema, ki sem jo v zadnjih sedmih letih mojstrila in jo mojstrim še naprej. Skozi prakso in skozi komunikacijo s svojim moškim sem spoznala številne modrosti, ki jih nisem prebrala nikjer, ne glede na to, da sem knjižnji molj in preberem resnično ogromno knjig, kajti tisto kar zanima mene, je celota. Zanima me celostnost, povezanost vsega in ne zgolj eno področje. Kajti v praksi vidim, kako pomembno je čutiti sebe, celo sebe in sprejeti celo sebe. Z vsemi plusi in minusi, tako tiste lepe dele sebe kot tudi tiste malo manj lepe.

Skratka, to kar sem ugotovila v praksi je, da je notranji spor arhetipa mame in ljubice enako prisoten kot je bil v 60tih letih prejšnjega stoletja, le da se je takrat to odkrito kazalo v vlogah, ki so bile razdeljene v smislu ali si bila ljubica ali pa mama otrok svojega moškega, danes pa so te vloge še vedno prisotne in vendar skrite. Moški po svetlobo še vedno hodijo k ljubicam in “dom” jim ustvarjajo matere njihovih otrok. Ko je moj moški meni prvič rekel, da si želi, da bi bila mati njegovih otrok sem bila odkrito užaljena. “Halo, kaj si pa misli”, sem se kujala v sebi. Danes vem, kako velik kompliment mi je dal, ker bolje razumem naravo moškega. In hkrati sem vzela tudi drugo lekcijo, kajti z besedami mojega dragega; če moški ne dobi enega od teh dveh elementov v odnosu, bo to poiskal nekje drugje. In čas je, da ženske ne le razumemo, ampak tudi začutimo in utelesimo to, kako pomembno je biti doma in biti v izžarevanju hkrati. Kajti odprto srce brez odprte maternice ne vodi v celoto, tako kot odprta maternica brez povezave s srcem ne nudi izpolnjenosti, ki jo prineseta obe hkrati.

In če te umetnost ženstvenosti zanima, te vabim v DivineFeminine Akademijo, kjer se ženstvenosti lotimo na začetku, tako da najprej prebudimo svojo Shakti in jo nato utelesimo ter damo umetnost ženstvenosti v prakso. Vsi trije koraki so potrebni. Če pa meniš, da potrebuješ samo hitro varianto, pa je vikend druženje Neguj Žensko v Sebi kot nalašč zate. Sama rada rečem, da je za žensko pomemben čas in da smo ženske bitja procesov, kar pomeni, da se nič ne zgodi čez noč. Za vse potrebujemo čas in seveda tudi prostor. In zato je naše vprašanje “Ali sem Doma?” ključnega pomena za sodobno žensko.

Sem ti malo osvetlila zavedanje tega, kako pomembno je sprejeti sebe, ljubiti sebe in se objeti v celoti? Pridruži se mi v 10 dnevnem izzivu Negovanje Ženske Duše, ki gre sicer že h koncu in vendar razsvetljuje vsak dan znova, kako pomembno je Biti Ženska in ne Delovati Ženska. Želim ti krasen prehod v novo zvezdno znamenje. Moja notranja boginja je izbrala arhetip rib kot svoje mesto bivanja in zato rada rečem, da sem kot morska deklica, ne prenašam preveč dobro plitvin in uživam v globinah.

Uživajte v tem sončnem dnevu. In se beremo ;)

Taja Albolena

man

Moški pogled… zakaj je dobro biti moški

Ni zraslo na mojem zeljniku, prekopirano je z enega od forumov na spletu, vendar me je nasmejalo do solz. In zato delim …. le nekaj razlogov, zakaj je dobro biti moški ….

telefonski razgovori so končani v 30 sekundah
večina porno zvezd je ženskega spola
nekaj veš o tankih
za 5-dnevne počitnice je dovolj en kufer
vse kozarce marmelade lahko odpreš sam
prijatelji ne sočustvujejo s tabo, ko se zrediš
tvoja rit na razgovorih za službo ne igra nobene vloge
vsi tvoji orgazmi so pravi
ne vlačiš s sabo torbe z nepotrebnimi stvarmi
svojo hrano lahko »ubiješ« sam
v delavnici je vse tvoje
če te kdo pozabi povabiti, je še vedno tvoj prijatelj
spodnje gate stanejo 10€ in to trojne
noben sodelavec te ne spravi v jok
pod nivojem glave britje ni potrebno
ni ti treba vsako noč spati poleg kosmate riti
nikogar ne zanima, če si pri 34 še samski
svoje ime lahko napišeš v sneg
vse na tvojem obrazu ima originalno barvo
90% časa misliš na sex
trije pari čevljev so več kot dovolj
banano lahko ješ v javnosti
rečeš lahko karkoli, ker ti je vseeno, kaj drugi mislijo o tebi
predigra je prostovoljna, ne obvezna
noben ne prekine dobrega umazanega vica samo zato, ker si ti prišel v sobo
avto mehaniki ti povedo resnico
ne zanima te, če je kdo opazil tvojo novo frizuro
vedno si enakega razpoloženja
poznaš vsaj 20 načinov, kako odpreti steklenico piva
sediš lahko na široko, ne glede na to, kaj imaš oblečeno
sivi lasje in gube krepijo tvoj karakter
vseeno ti je, ko ljudje govorijo o tebi za tvojim hrbtom
s 400 milijoni spermijev na strel lahko v 15 poskusih podvojiš prebivalstvo zemlje – vsaj teoretično
daljinec pripada tebi…….samo tebi
ne gledajo ti v joške, ko se pogovarjajo s tabo
občasno riganje je pričakovano in seveda normalno
nikoli ne izpustiš priložnosti za seks samo zato, ker ti ni do tega
porniče snemajo tako, kot si jih ti predstavljaš
to da nekoga nimaš rad, ne izključuje seksa z njo
kaj pri bogu je celulitis?????

par2

Moški smo zelo podobni veščam… gremo na luč.

Razlika med moškim in ženskim svetom je od nekdaj nekaj, kar me navdihuje. In leto 2007 na Nilu je zapisalo velik premik v mojem notranjem svetu. Ko sem dobila enega svojih »navdihov« s strani svoje duše, v povezavi s smerjo mojega dela v prihodnosti, nisem bila čisto nič navdušena … povezovanje, soustvarjanje, ženski svet in odnosi z moškimi. Milijone svetlobnih let od tega, kar bi si želela delati in kar bi moja osebnost izbrala. In ko ne gre zlepa, gre zgrda in tako sem skozi lastno izkušnjo spuščanja v notranji svet teme začela spoznavati kaj ima duša v mislih zame.

Od leta 2009 aktivno delam z ženskami. Tako je izbrala moja duša in podala sem se v neznano. Dejansko v neznano, kajti o razliki med moškim in ženskim svetom je napisanih veliko knjig, ki razlike opisujejo zelo površinsko, mene pa od nekdaj zanimajo globine in tako sem začela pri sebi, v svojem partnerskem odnosu. Po dvajsetih letih, lahko z gotovostjo rečem, da je vsako leto lepše in boljše in svoje navdušenje nad mojo boljšo polovico nedvomno lahko pripišem neštetim uram kontempliranja, poslušanja, povezovanja in medsebojnega uglaševanja. In vse se začne pri razliki med moškim in ženskim svetom.

Ena mojih največjih ovir v odnosu je bil prepad med in nerazumevanje moškega sveta. Rada rečem, da ženske gledamo na moške kot na poraščene ženske, pač videti so drugače, vendar ni razlike. V svojem večletnem raziskovanju moškega sveta sem ugotovila, da ne bi mogle biti dlje od resnice. In v vseh teh letih raziskovanja sem zaslišala številne moške, kako gledajo na ženski svet in na razlike, največji vir navdiha pa so nedvomno moji pogovori z mojim najdražjim.

In tako sva nekaj noči nazaj imela eno tistih seans, v katerih pogosto svojo čeljust pobiram s tal, ker me preseneti z jasnostjo svojih razmišljanj in z izjavami, ki jih vsekakor ne bi pričakovala. Pogovor je tekel o varanju in o tem zakaj moški odidejo drugam. Ker je to pogosto tema mojih pogovorov z ženskami in najpogostejši razlog zakaj se oglasijo pri meni, me je resnično zanimalo njegovo mnenje. Na moje veliko presenečenje sem dobila odgovor; da moški ne rabi razloga, da bi odšel drugam. Moški so po naravi poligamni, in njihova zaveza eni ženski je zanje velik korak. In gre za zavezo.

»Moški potrebuje razlog, da ostaja v zvezi in ne da odide,« mi je razlagal. »Ženska je tista, ki potrebuje razlog, da odide iz odnosa. Ženske rade rečete, da so vam odnosi pomembni, moškim pa ne. To ne drži. Res pa je, da na odnose gledamo popolnoma drugače. Moški potrebuje podporo ženske in njeno svetlobo, njeno izžarevanje zato, da ostaja v odnosu. Ker, če ženska svojo luč ugasne, in je ne prižge nazaj, se pri moškemu čez nekaj časa vklopi njegov nagon in gre po svetlobo drugam.«

Seveda sem o tem že slišala govoriti Deido in druge strokovnjake s tega področja, vendar je vseeno nekaj popolnoma drugega, ko ti o tem več pove tvoj dragi. Večina žensk začenja partnerstvo z moškim, ki dela stvari, zaradi katerih ga ženske vidimo kot čudovitega. In vendar se pogosto to začetno navdušenje, ko se partnerstvo razvija, spremeni. In ženske rade rečemo, da se je moški spremenil. In vse prevečkrat ženske poskušamo spremeniti svojega moškega, da bi nam ustrezal, in to na ženski način. Zaradi nerazumevanja moške narave ustvarjamo velika nesoglasja in še povečujemo prepad, ki zeva med moškim in ženskim svetom.

Eno največjih nerazumevanj, na katere hitro naletimo je dejstvo, da ženske motivira zunanje okolje in moškega notranje okolje. Kar v praksi pomeni, da se moški ne bo spremenil, če ga boste kritizirale. Kritika je ženski način, kako vplivamo druga na drugo in s tem dosežemo spremembo, pri moških pa kritika ne deluje na tak način. Moški, ki je kritiziran, se bo umaknil in ne bo spremenil tega, kamor je letela kritika ženske. Ženska, ki se pritožuje nad moškim, da ji ne prinese cvetja, da je nikamor ne pelje, ne bo dosegla s tem, da bi jo moški bolj crkljal, kar si želi, pravzaprav bo dosegla ravno to, česar si ne želi … razdalja med njima se bo povečala in prepad se bo poglobil.

Ker je moški notranje motiviran, bo vedno preveril vir iz katerega kritika prihaja. Če spoštuje vir, potem bo kritiko, ki prihaja od zunaj vedno primerjal s svojimi notranjimi parametri in pogledal, ali to zanj drži. In tudi če oceni, da kritika zanj velja, se ponavadi odloči, da se oddalji in stvar predela po svoje. Kajti pri moškem je odločitev, da nekaj naredi v zvezi s stvarjo vedno povezana s to odločitvijo, ali je vredno truda. In če moški vira kritike ne spoštuje, se ga sploh ne bo dotaknilo, kar odpadlo bo z njega.

Ženske smo tukaj popolnoma drugačne, kajti že po naravi smo izjemno prilagodljive, kar v praksi pomeni, da tudi, če bo moški z nami delil zgolj opazko, da nam tale modra obleka ne paše preveč, bomo to vzele dobesedno in je nikoli več ne bomo oblekle ali pa jo bomo iz trme vedno znova in znova, vendar v vsakem primeru opazka vpliva na naše počutje in obnašanje. Ker smo po naravi prilagodljive, to, da se ne prilagodimo od nas zahteva ogromne količine energije in napora. Ker smo ženske izjemno občutljive za okolico lahko nekaj, kar moški izreče zgolj kot opazko, vzamemo za kritiko. To, kjer ženska sliši kritiko, za moškega sploh ni kritika in obratno. In tukaj smo si hitro v laseh, če stvari ne skomuniciramo.

Kritika v vsakem primeru razjeda odnos. In ženske se pogosto sploh ne zavedamo, da nas moški ne kritizira, ko z nami deli to, o čemer razmišlja. In na drugi strani se ženske sploh ne zavedamo, da kritiziramo moškega, ko se pritožujemo in dajemo predloge, kako bi odnos lahko spremenili na bolje.

Eden od načinov, ki ga moramo usvojiti, če želimo izboljšati svoje medsebojne odnose je, da znamo na moško stran skomunicirati kaj potrebujemo. Ženske smo izjemno zanimiva bitja. In ena od stvari, ki me v ženskem svetu vedno znova osupne, je naše pričakovanje, da bodo moški vedeli kaj si želimo in nam to dali brez, da me karkoli skomuniciramo. Nekako bi moral vedeti, kaj mi je všeč, saj me ljubi, ne!?

Kritika je pogosto eden tistih prihuljenih načinov, kako ženske sporočamo moškim, kaj potrebujemo v upanju, da bomo to tudi dobile. Kritika s strani ženske sporoča: »Ne dobivam tega, kar potrebujem…« in to bi mi moral dati. In ker mislimo, da so moški kot ženske in da bodo znali prebrati med vrsticami, kaj potrebujemo, jih pogosto kritiziramo v upanju, da bomo dobile, kar potrebujemo. Vendar smo ženske tiste, ki znamo prebrati med vrsticami ranjenost ob tem, da nismo dobile to, kar potrebujemo in pričakujemo. In ženske to nesposobnost moškega, da nam bere misli, kot se rade izrazimo, vidimo kot njegov izraz, da nas ne ljubi. Ker če bi nas resnično ljubil, potem mu ne bi bilo vseeno, potem bi vedel, kaj potrebujem in bi mi to tudi dal, preden bi jaz povedala, da to potrebujem.

Vendar so ravno zaradi razlike med moškim in ženskim svetom, pričakovanja, ki jih ne izrazimo eden največjih uničevalcev odnosov. Kajti ženske smo prepričane, da moški ve, kaj si želimo in potrebujemo in nam nalašč ne da tega, kar potrebujemo in to zadržuje. In tukaj vstopamo v bitko za moč in nadzor. V resnici pa moški ne ve, kaj potrebujemo, ker mu tega nismo jasno povedale, ker ne govori našega jezika in ne zna brati med vrsticami. Ne uporablja besed na enak način kot ženske in ne sliši stvari na enak način kot ženske. In ne, ni tak kot ženske, ne le da je videti drugačen, dejansko je drugačen.

Naučiti se moramo prisluhniti sebi in svoje potrebe, ki jih imamo skomunicirati na drugo stran na način, ki bo sprejet v moškem svetu. In tukaj je nasvet, da svoje želje izražamo z nasmehom na obrazu in smo v svoji svetlobi in izžarevanju nedvomno na mestu. Ženske smo pozabile na svojo sposobnost, da smo luč, da sijemo in preobražamo svet okoli sebe s svetlobo. In to je nekaj, kar se moramo ponovno spomniti, kar moramo usvojiti in uporabljati. Kajti glede na ugotovitev iz začetka tega pisanja je jasno, da je naše izžarevanje in svetloba, ki jo sijemo iz sebe tisto, kar ohranja naše partnerstvo.

Z besedami mojega dragega: »Veš moški smo zelo podobni veščam. Dokler je luč prižgana letamo okoli nje. Ko se ugasne, še vedno vztrajamo. Vendar je od vešče odvisno kako dolgo. Ene vešče gredo drugam po 20 minutah, ene vztrajajo nekaj ur, ene do jutra. Vendar v odnosu potrebujemo podporo ženske, da vztrajamo.«

Zato drage dame, prižgite svoje svetilke. Bodite to, kar ste.

Namaste

Taja Albolena

P.S. In te zanima več na temo razlik med moško in žensko naravo Te vabim na spletno druženje. Več na povezavi tukaj…

odprtost

Dajem in dajem, pa nič ne dobim nazaj …

Znano?

Tipična izjava ženske v stresu vsakdanjika je, da več ko daje, bolj ko se razdaja, manj dobiva. Tudi sama sem se dolgo časa pritoževala na podoben način. In vedno znova poslušam ženske, ki pravijo nekako takole: “Čisto vseeno mu je zame, jaz pa se počutim tako prazna, in enostavno ne morem več, to me ubija.” To so zgodbe, ki jih slišimo od svojih prijateljic ali pa celo iz svojih ust.In pogosto je za žensko eden največjih stresnih faktorjev, če jo partner ignorira ali zavrača, če se vedno znova počuti zapuščeno, ločeno. Tako moški, ki naj bi bil vir njene podpore postane breme, ki ga mora vleči s seboj.

“Kot otrok je in včasih se mi zdi, da imam tri in ne le dva otroka” mi je pripovedovala prijateljica, ki pravi, da jo to izčrpava do konca. Vedno znova ji povem, da mora poskrbeti zase, pa se mi vedno znova zdi, da sedi na ušesih in me noče slišati. Vendar je dejstvo, da sodobna ženska pogosto enostavno preveč pričakuje od svojega moškega in nima učinkovitih načinov, kako izraziti svoje potrebe na način, da bo tudi slišana.

Glavna težava na katero naletim vedno znova in znova je nerazumevanje razlike med moškimi in ženskami. Sama imam zadnje tedne intenzivne pogovore z mojim najdražjim o tem kako različni smo si in vedno znova se zahvaljujem za to možnost, da lahko slišim stvari tudi iz moških ust. Kajti ženske še vedno mislimo, da so moški taki kot smo ženske, samo da so drugače videti in od njih pričakujemo stvari, ki jih pričakujemo od svojih ženskih prijateljic – saj poznate – da me posluša, je sočuten, ljubeč in ne komentira.

Moški so res drugačni. In to lekcijo bomo počasi morale vzeti, brez da jih poskušamo spreminjati in prilagajati sebi in svojim pričakovanjem. Moškega najbolj omejimo ravno s svojimi pričakovanji. Sama dolgo časa nisem razumela,kako svojemu moškemu enostavno vzamem maneverski prostor, ko stvari od njega pričakujem in v taki situaciji je običajno rekel: “OK pa drugič.” In ne glede na to kako sem se razburjala, ni pomagalo. Pojma nisem imela koliko takih priložnosti, ko si je rekel: “OK pa drugič,” sem zamudila.

Moški na življenje gledajo kot na projekt, ki ima svoj začetek in zaključek. Stvari se lotijo s to predpostavko, da lahko za vse najdejo rešitev. In ko jo moški ponudi ženski, ta pa ga zavrne, ker ne rabi rešitve, temveč razumevanje in njegovo prisotnost, sta razočarana oba.
On ker ga je zavrnila in se počuti neuspešnega in ona ker se ne počuti sprejeta in ljubljena. Izziv je nedvomno v tem, da ne razumemo kako drugačni smo med seboj, vendar je v mojih očeh še večji izziv to, da ženske enostavno ne razumemo same sebe. In s tem se naš dnevni stres samo povečuje.

Izziv sodobne ženske je, da je v stresu v službi in potem se njen stres nadaljuje tudi doma. In ker nase gledamo, da je očitno z nami nekaj narobe, smo eksperti v tem, da smo poskusile že številne tehnike, orodja in načine kako sebe spraviti v red. Poskušamo na silo. V resnici delujemo do sebe izjemno grdo. Ne sprejemamo se, vedno znova se pritožujemo same nad seboj in se kritiziramo, sodimo in razsojamo. Po večini smo mnenja, da smo itak nerešljiv primerek in vrtamo po sebi kaj za vraga je narobe z mano.
Morda je čas, da končno že čas, da dojamemo, da ni čisto nič narobe z nami in da je čas, da se umirimo, namesto, da delamo na sebi in se poskušamo spremeniti. In na tem področju sem diplomirala na tej akademiji življenja, kajti leta in leta sem zlorabljala samo sebe, se mučila, trudila in silila sebe v stvari, ki mi niso pomagale, temveč so me še bolj spravile v dvome in vedno znova sem vstopala v nove in nove kroge istih preizkušenj. Dokler nisem dojela …

Morda je enostavno res že skrajni čas, da prebudimo Najsrečnejšo Žensko v sebi in smo to kar smo, avtentične, sijoče, radostne, ljubeče … Ženske. Preprosto Ženske, namesto da poskušamo biti Superženske.
Negovanje sebe in ljubezen do sebe, sprejemljivost in prijaznost do sebe so pomembni ključi na tej poti. IN če te zanima več na to temo Te vabim, da se mi pridružiš na 10-dnevnem izzivu za ženske. Več na povezavi tukaj …

Namarie

Taja

PainPleasure_Nithyananda

Odpuščanje vs. Sprejemanje

O odpuščanje je bilo veliko napisanega in dolgo časa sem o odpuščanju strastno govorila tudi sama, dokler ni tako kot pri mnogih drugih stvareh na površino prišlo razumevanje, da je odpuščanje povezano s paradigmo delovanja. Bila sem zeeeelo presenečena in hkrati sem dojela kako na subtilne načine ohranjamo paradigmo delovanja, brez zavestnega zavedanja. Pa se potopimo v Bit.

Psihologi radi rečejo, da če nekomu ne zmorete odpustiti, to še ne pomeni, da ne morete iti naprej v svojem življenju. Ne glede na to, da s seboj prenašate zamero in grenkobo. Res je, da sčasoma izgineta s površja zavesti v nezavedno, vendar ne bosta nikoli sami od sebe prešli, in bosta sem ter tja spet priplavali na površje in vas spomnili na nedokončane posle. In ta občutek izdaje se usede globoko v naše nezavedno, skupaj z zamerami, občutki zlorabljenosti, ranjenosti, zapuščenosti in ker je bolečina pogosto preplavljujoča je videti, kot da je najboljša strategija otopelost. Vendar se nam v življenju vedno znova zgodijo dogodki ob katerih se spomnimo na parajočo bolečino izdaje in ponovimo celoten proces, ter s tem krepimo svojo ranjenost.

In potem se prepričamo, da je potrebno nekomu odpustiti in naredimo vse potrebno, kar mislimo, da je potrebno, da bi lahko odpustili. In vendar globoko v sebi vemo, da smo izdali sami sebe, kajti čeprav se prepričujemo, da zamera ni v skladu z našo dobroto, vemo, da je grenkoba še vedno globoko v naši notranjosti. In potem prepričujemo druge, pogosto zelo strastno, da seveda smo odpustili, kaj pa da on misli, ker mi se zavedamo in vemo, da je odpuščanje nujno potrebno, če želimo na svoji poti rasti.

In tako pridemo do še večje težave v svoji notranjosti, kajti zdaj se zavedamo, da ni modro, da udrihamo po drugih in se pritožujemo nad njimi, ker če smo jim odpustili, to pomeni, da se ne smemo nad njimi pritoževati. In začnemo tiranizirati sami sebe navznoter. Sama temu pravim, da se pribijamo na križ vedno znova in znova in s tem vedno znova izdajamo sebe, zanikamo sebe, se ranimo, se zapustimo in se spravljamo v to isto otopelost. In pridemo na sijajno idejo, da moramo zdaj pa odpustiti sebi, za vse kar si počnemo.

In tako pričakujemo od sebe, da bomo naredili nekaj v zvezi s to izdajo, zamero, grenkobo, ki jo čutimo v sebi. Ljubosumje, občutek prevaranosti, zapuščenosti, ločenosti so občutenja, ki so del naših otroških strategij, ki jih s seboj nesemo v odraslo dobo, če se z njimi ne soočimo in jih objamemo v sebi. V paradigmi delovanja je potrebno v zvezi z njimi nekaj narediti, v paradigmi Biti pa enostavno samo so. Lahko jih izberete iz svoje obilne notranje knjižnice občutkov ali pa ne. Da pa bi lahko izbirali zavestno, se je potrebno s temi silovitimi in globokimi čustvi soočiti, da raztopimo ujeti naboj v njih. In za to je včasih potrebna obilna mera poguma, da jih v polnosti doživite, namesto da jih zavračate in od njih bežite. Kadar se jim hočete izogniti, se v vas naseli strah, ki počasi zastruplja vaše življenje. Resnica je, da sami ustvarjamo svojo realnost s svojimi izbirami. Dokler se ne soočimo s svojimi ranami, nimamo izbire. Pika.

Smo namreč na avtopilota, kajti naš notranji otrok namesto nas izbere strategijo s katero se odzovemo v skladu s svojimi otroškimi ranjenostmi. Precej divje, ko opazuješ kako to deluje v praksi, vendar lahko iz lastne izkušnje potrdim, da je soočenje s svojimi otroškimi strategijami ena izmed ključnih stvari na poti naše rasti. Da jih začutimo, da ostajamo odprti v ljubezni tudi takrat, ko bi se ženske najraje zaprle v svojo školjko in moški pobegnili stran od stresa življenja. Izziv odprtosti v ljubezni je ključen tako v težkih kot prijetnih situacijah, da enostavno SI. Rast vključuje sposobnost čutenja, da čutiš čustva, da vstopiš vanje, v taka kot so, brez da jih poskušaš odgnati ali spremeniti, da se premakneš skoznje in ostajaš odprta v ljubezni, kot ljubezn. Uau.

In to je točno tisto, kar na srečanjih Objemi otroka v Sebi naredimo. Soočimo se s svojimi strategijami, spoznamo polarnost na drugi strani, ki jo podpira v njenem obstoju, obe uravnovesimo, se soočimo z njima in ju sprejmemo ter tako prestavimo v srce. Na ta način sem sprejela številne svoje strategije, načine delovanja, s katerimi sem se desetletja borila in jih hotela spremeniti ali pa sem se jim izogibala in jih skrivala pred seboj ali se delala da jih ni in kot noj svojo glavo potiskala v pesek.

Odpuščanje je stvar delovanja, kajti ali pričakujemo od drugih, da bi nam morali odpustiti ali pa pričakujemo od sebe, da bi morali odpustiti drugim ali sebi. Nekaj je treba narediti, da bi lahko odpustili. Sprejemanje na drugi strani pa samo JE. Nič ni treba narediti, da bi bil sprejet, prav nasprotno, če ne sprejmeš sebe, te tudi drugi ne bodo sprejeli točno takega kot si. Nesprejemanje vedno kaže ogledalo nam samim, kje se zavračamo v sebi. In v zvezi s tem ni treba nič narediti, samo sprejeti. Samo Biti. Čisto enostavno, ne?

No, ne ravno. Kajti veliko ljudi ima izjemne težave s sprejemanjem, sploh s tistimi stvarmi, ki so najbolj boleče v njihovih življenjih. In verjemite mi, da sem se izmojstrila v tem. Vem, začutim, kdaj in kje sem v uporu ali v zanikanju, kje tičim glavo v pesek je malce težje opaziti, vendar imam okoli sebe krasne pomočnike, ki mi vedno znova pokažejo, kje sem se zataknila. In sprejemam sebe. In sprejemam druge. In sem sprejemanje. In sem ljubezen. In to ni enkratno dejanje, to je dnevna praksa.

In to je paradigma Biti, to je paradigma v kateri ljubiš sebe, neguješ sebe in si dopuščaš vedno znova da si avtentičen, pristen Jaz, tak kot si. Poznavanje Notranjega Diamanta je en del in Ljubi Sebe je drugi del, ki je potreben in pomembne zato, da v polnosti sprejmemo in objamemo sebe tako kot smo.

Želim krasen vikend in obilo sprejemanja.

Namarie, Taja

beautiful

Kadar ženska daje več, kot prejema v odnosu, bo vedno dobila manj.

Imela sem predavanje na temo poznavanje sebe kot ženske in na koncu sem imela občutek, da nisem v polnosti predstavila kako pomembno je razumevanje zgornje izjave, kar me je spodbudilo k temu, da na to temo napišem članek.

V odnosu z moškim ženske vedno izgubljamo, če preveč dajemo.
To je precej nenavadna izjava in vendar je popolnoma realna, če poznamo žensko naravo.

Ženske zaradi svoje hormonske naravnanosti v sebi vemo, da nas dajanje osrečuje. Ženska ob dajanju sprošča oksitocin v krvni obtok in njen naravni odziv na stres je, da je z ljudmi prijazna, da več daje.
Telo namreč ve, da je to njegov mehanizem, če daje bi se mogla po tem počutiti dobro.
Vsaka ženska ve, da ko se zaljubi in svobodno daje, da je to razdajanje povezano z občutkom ekstatičnosti, njen nivo stresa se zniža.

Naravna tendenca ženske je, da ko manj dobiva, več daje v odnosu z moškim. Še bolj se bo trudila, da bi dobila njegovo pozornost. In če menite, da to ni res, malo pokukajte v svoje življenje. Seveda pozornost lahko dobite na prijazen način ali pa malo manj prijazen način. Tudi, ko ste agresivne, razbijate stvari ali naredite nekaj kar veste, da bo vašega moškega razburilo to naredite zato, da bi dobile njegovo pozornost.
Ekstremni primer je ženska, ki moškega pripravi do tega, da je do nje agresiven, kajti vse ženske imamo globoko v sebi to hrepenenje po pozornosti in prisotnosti moškega.
In če ne gre zlepa, jo dobimo zgrda.

In tako v senčnem aspektu ženska dobiva pozornost s strani moškega iz njegove jeze in agresije. Kar je zelo izkrivljen in neprimeren način dobivanja pozornosti, vendar za žensko velja, da ne more živeti brez odnosa in povezanosti in ima raje kakršnokoli pozornost kot nobene. Vendar to ne napolni njene posode oksitocina, kajti v tem ni ljubezni.

Zato sem v predavanju toliko časa namenila temu, da se moramo naučiti, kako biti prijazne. To česar morda nisem dovolj poudarila je, da smo s tem, ko smo prijazne do drugih pravzaprav prijazne same do sebe.

Ženska v stresu se mora zavedati, da je nujno, da si zaradi potrebe po razdajanju tudi napolni svoj rezervoar s tem, da si dovoli in več prejema. Del sprejemanja je povezan s tem, da si dopustite in se postavite v situacije, kjer lahko več sprejmete, kjer se lahko sprostite, kjer vas nekdo sprejema, posluša in vidi, ali se vas dotika. Sebe obnovite v prvi vrsti s tem, da razumete dinamiko, ki jo hormon oksitocin ustvarja v vašem telesu.

Izziv dandanes je v tem, da ženska ne dobiva od moškega kar si želi, ker mu nenehno daje signale, da mu ni treba ničesar dajati. Ženska ne dobi, kar si želi, preprosto zaradi tega, ker moški meni, da je vse v redu, če je zanj poskrbljeno in dobi svojo nagrado, to kar potrebuje in nima nobene potrebe, da bi dal nazaj. Moški ne znajo brati podnapisov, beri slabe volje v tonu ženske, ki nekaj želi od njega, kot poriv, da bi moral v zvezi s tem karkoli narediti.
Moški želi, da mu jasno poveste kaj potrebujete od njega.

Tako ženske pridemo do točke, ko zamerimo, smo razburjene in svoje ljubezni nočemo dati, prenehamo čutiti ljubezen, oddajamo negativna sporočila in sčasoma ugotovimo, da ne pridemo do tega kar potrebujemo ne na en in ne na drug način. In tako se ženska odzove s kritiko, s tem da moškega sodi in mu kar naprej servira to, kar on ni naredil zanjo.

>Rešitev je, da se ženske naučimo novih veščin, ki jih pretekle generacije žensk niso potrebovale.
Ključ je v tem, da z moškim delimo stvari na način, da nas bo slišal.

Kritika pri moških ne deluje, kritika deluje v komunikaciji z drugo žensko, ki si bo to zapomnila, moški pa se ji bo skušal izogniti. Kar sliši on, ko se ženska pritožuje da je nikamor več ne pelje, da ji ne kupi rož je, je, da je ona nesrečna. Ob tem je razočaran in njegov stres se poveča in da bi si svoj nivo stresa znižal gre v stanje, kjer se izključi, nenehno pozablja, kaj so njene želje in potrebe, kaj je njej pomembno, kakšna radost zanj pomeni to, da poskrbi zanjo. Moški vse to pozabi, ko začne dobivati negativna sporočila gre enostavno v svojo jamo in se izključi. Zato je ključno kako skomunicirate svoje želje.

Kot prvo moški obožujejo ženske nasmehe in se raztopijo, če je ženska prijazna, ton glasu je za moškega izjemno pomemben znak. Če znate svoje želje izraziti na ljubeč in prijazen način, če svojega moškega naredite za junaka, bo z veseljem opravljal stvari za vas zaradi nagrade, ki jo prejme.

Zato se vedno spomnite, ko boste dale več, boste dobile manj.

Ko čutite, da ste manj, da ste izčrpane, vaš moški ni tisti, ki vas bo osrečil.
Prvi korak je, da se osrečite same, da same sebi daste to, kar potrebujete.
To je priložnost za razvajanje, da ljubite sebe, sprejmete sebe, da si vzamete čas za stvari, ki polnijo vaš rezervoar pa naj bo to obisk frizerja, delo na vrtu, masaža ali klepet s prijateljico. Ustvarite si morate čas, da napolnite svoj rezervoar oksitocina. Sprememba se mora zgoditi znotraj nas, kajti nihče nas ne more osrečiti zunaj nas kar je le eden od mitov, ki smo ga ženske sprejele; namreč da je moški tisti, ki nas bo osrečil.
Saj poznate zaključek v pravljicah, in živela sta srečno do konca svojih dni.

Kadarkoli dajete ljubezen svojemu partnerju, to niža stopnjo vašega stresa, vendar ne polni vaše posode, spremeniti moramo svoj način dajanja ljubezni tako, da dajanje ljubezni ne pomeni, da delati stvari zanj, temveč, da ga prosite, da on naredi stvari za vas.

S tem, ko ga boste prijazno prosile, da naredi nekaj za va,s boste naredile dve stvari hkrati; S tem ko ste ljubeče in prijazne do njega mu v resnici tudi dajete ljubezen. In ker on nekaj naredi za vas in ste voljne to sprejeti in mu pokazati, da ste opazile kaj je naredil, se boste ve čutile bolj ljubljene.

Ženske pogosto izhajamo iz predpostavke da tudi če mu rečem, bo pozabil in tako že v začetku rečemo stvari, ki naj jih naredijo z nejevoljnim glasom.

Zato je ključ v ljubečem in prijaznem tonu.
Npr. »Ljubi, prosim nesi smeti v kanto.
Naj bo jasno in jedrnato, prijazno in ljubeče. Ko opravi kar ste ga prosile z velikim nasmehom na obrazu rečete hvala. Tako dobi nagrado, ki jo želi in zaradi katere bo opravil kar ste ga prosile, četudi mu ni všeč. To je ena najbolj ljubečih stvari, ki jih lahko naredite za svoje moške in tako dajete ljubezen, ob tem pa prejemate ljubezen.

In to je veščina, ki jo je potrebno razviti, kajti ključ za žensko je, da postane sprejemljiva.

Namarie
Taja Albolena

happy

Ali lahko osrečiš nesrečno žensko?

Ko sem podprla zelo radikalno izjavo Dalaj Lame, da bomo zahodne ženske rešile svet, se mnogi moški in tudi ženske niso strinjali z menoj.Pa sem jim postavila vprašanje: “Ali lahko osrečiš nesrečno, nezadovoljno, depresivno žensko?”

Vsi vemo kako je to videti, zato sem pričakovala, da se bodo strinjali z menoj. Večina se je zaprepadeno strinjala z menoj, da ne moreš osrečiti nesrečne ženske. Pravzaprav je v takem primeru bolje, da nisi prisoten in se zato raje umaknejo, so se strinjali mnogi izmed vprašanih.

Če sem eno stvar res osvojila v svojem življenju je to Resnica, da moški ne more osrečiti ženske. In pika. Sploh ni debate. Tudi druga ženska ne more osrečiti nesrečne, nezadovoljne ženske. To lahko naredi le vsaka zase. Sama zase. In ko je srečna ženska, je z njo srečen ves svet! Mi verjamete?

Poglejte v svoj mali svet, v svojo družino in opazujte, kako se vedejo družinski člani, ko je mama nasrečna in zagrenjena? Vsak se skrije v svojo luknjo, da si le ne bi bili napoti. Premikajo se kot miške in vse je zakrčeno, stisnjeno, temno. In kako se vedejo takrat, ko je srečna in zadovoljna in žari? Ves svet žari skupaj z njo. Vsi so zadovoljni in srečni, da je le ona srečna.In od tukaj moj navdih, da moramo ženske najprej vzeti v roke same sebe in pri sebi narediti to spremembo. Ženske moramo najprej osrečiti same sebe, namesto da to pričakujemo od svojih moških, od svojih otrok, od svojih sodelavcev, prijateljev, od zunanjega sveta.

DivineFemme  je nastal z namenom, da Ti postaneš najsrečnejša Ženska na Svetu in narediš v svetu točno TO, kar je tvoja Misija, za kar si se rodila.
In če želiš živeti svojo misijo, moraš najprej osrečiti sama sebe.

Pet let sem rabila, da sem dojela, da je to, da se počutim kot najsrečnejša Ženska na Svetu ključ do izpolnjenosti, harmonije, polnosti mojega življenja, prijaznosti in ljubečnosti.
Sprememba v življenju ženske, ki je prevzela vso odgovornost za svoje življenje in svoje počutje je kot da bi nekdo prižgal Luč. In to vedo povedati vsi njeni najbližji.

Moški ne more osrečiti ženske, lahko pa jo naredi še bolj srečno. In to je točno tisto, kar je moje sporočilo.

Ženske so tiste, ki lahko in ki bodo spremenile Svet!
Iz sebe navzven.
In da bi to lahko naredile, morajo najprej osrečiti same sebe.
Seveda lahko to naredi vsaka sama, vendar je za to potreben čas – meni je vzelo pet let mojega življenja, da sem dojela in izmojstrila to, kar lahko s teboj delim v enem vikendu.

Trenutno nimamo vzornic, nimamo zgledov, redke so ženske, ki so v svoji polni moči ženske esence v sebi, in še te je potrebno iskati z lupo. Me smo tiste, ki bomo za zgled našim otrokom in kasnejšim generacijam.

Vprašanje je, ali si pripravljena na popolno preobrazbo?
Si pripravljena na to, da se zabavaš, uživaš, se radostiš in narediš nekaj samo zase?
Udomačili so nas, da ustrezamo, udomačili so nas, da sebe postavljamo na zadnje mesto, to so zgledi, ki smo jih imele me. Hočemo res tak zgled prenesti na naslednjo generacijo?

Jaz sem izbrala, da sem ZA spremembo, jaz sem to izbrala za svoje otroke in svoje vnuke, za vse otroke Sveta, saj želim, da se igrajo, da se zabavajo, da uživajo življenje in čutijo mir in izpolnjenost v sebi. In vem, da morem zato premakniti svojo rit in narediti vse kar je v moji moči, da to naredim najprej sama zase, kajti zgledi vlečejo.

Pa TI?

Pridruži se mi. Spoznaj sebe, spoznaj kaj je tisto, kar te izpolnjuje, spoznaj kaj te osrečuje in postani NAJSREČNEJŠA ŽENSKA NA SVETU.

Postani del gibanja DivineFemme

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

 

Maščevanje je sladko ali pač ne?

S prijateljico sva bili na čaju. Debata je tekla okrog izdaje, prevaranosti in kar naenkrat je kot iz topa izstrelila: “Veš, če bi me moj dragi prevaral, bi mu vrnila milo za drago. Dala bi se dol s ful dobrim tipom in uživala do konca.” Nekaj časa sem jo gledala brez besed, medtem, ko je v meni tekel monolog. Nisem tako prepričana, vsaj zase lahko rečem, da bi mi maščevanje v smislu milo za drago prineslo tisto zadovoljstvo, ki bi si ga v tistem trenutku želela. Pravzaprav vem, da tak obliž na rano ne bi bil prav zelo učinkovit. Pravzaprav bi bilo vse skupaj bolj podobno razsoljeni rani, ki še bolj skeli in peče.V svojem raziskovanju ženske narave sem prišla do zaključka, da je tisto po čemer najbolj hrepenimo ženske povezano z občutkom varnosti in globokim zaupanjem osebi, ki jo izberemo za partnerja. Moja izbira je globok, strasten odnos, kjer se lahko v celoti odprem in celo sebe delim s partnerjem. In če želim resnično uživati rabim na drugi strani občutek stabilnosti in zaupanja. Ženske smo tiste, ki si želimo odnose, moškim so pravzaprav bolj v oviro, kot v resnično veselje. Moški se poročajo zavoljo ženske, da bo ona srečna, če bi poslušali svojo naravo, bi verjetno ostali neporočeni.
Kajti moški bolj od vsega drugega ceni svobodo in izjemno nesrečen se počuti takrat, ko je ujet. Zato smo v krizi srednjih let priča toliko osvobajanju na moški strani, ko se želijo osvoboditi spon, ki jih vežejo.

In ženske? Če smo iskrene s seboj in poslušamo svoje srce je tisto kar nas najbolj izpolnjuje polnost. Polnost odnosov, polnost življenja. Če moške duši ujetost, potem je za ženske najbolj boleče, ko čutijo praznino. Ženske se v svoji bolečini zapirajo vase, se ločijo od vira, ki jih polni in se vedno bolj potapljajo v praznino, ki jih muči in boli. Ko v odnosu ostane samo prazna lupina in kaj deliti, to ženske spravlja ob pamet, čeprav ne znajo razložiti kaj je pravzaprav narobe.

Ko se moški umakne v svojo svobodo, v notranjo praznino to ženska zazna kot grožnjo, kajti kar naenkrat ni več prisoten z njo, čeprav je fizično ob njej. In ni je bolj seksi stvari za žensko kot je moški, ki je polno prisoten z njo, ne glede na vse, brez da umira od dolgočasja in se na koncu izklopi.
Ugotovila sem, da imajo moški v sebi gumb za vklop in izklop, ki ga ženske v svoji polnosti življenja nimamo. Ne znamo se izklopiti, le odrežemo se oziroma ločimo od toka življenja. Povezanost je namreč tisto, kar ženski daje ta občutek polnosti. Povezanost z vsemi aspekti življenja.

In zato menim, da maščevanje nikoli ni sladko, četudi se na prvi pogled zdi da je. Maščevanje pravzaprav povzroči notranjo bolečino, kajti s tem, ko hočeš raniti drugega, pravzaprav raniš samega sebe.

Rešitev v primeru izdaje marsikomu ni všeč in se mu zdi popolnoma neverjetna, vendar preverjeno lahko rečem, da edina pot ven iz bolečine in ranjenosti, ven iz sramu in maščevalnih nagibov vodi skozi sprejemanje. Ko zmoreš ljubiti ta del sebe, ki je to povzročil v tvojem življenju in ga sprejeti, v sebi, ne da poskušaš odpustiti drugim okoli tebe, ne gre za zunanji svet, gre za to, da sprejmeš v sebi, takrat ozdraviš sebe. Takrat presežeš samega sebe, v tem delu samega sebe, ki ti ga odslikava druga oseba.

Veliko se govori o ogledalih v zadnjem času vendar v resnici šele ob velikih izgubah, izdajah, velikih bolečinah v svojem življenju sam sebe postaviš na test ali boš zmogel preseči samega sebe ali boš podlegel bolečini ali sovraštvu v sebi.
Poligon naše rasti ni nekaj glamuroznega in razkošnega, je vsakodnevno življenje, je bitka za življenje, je izbira v vsakem trenutku. Nikoli ne veš, kje se bo pojavil tvoj naslednji učitelj in kako veliko mučenje te čaka, če ne boš sprejel lekcije, učenja, ki ti ga je prišel odslikati v tvoje življenje.

Rast nikoli ni udobna. Rast je izjemno neudobna. Seme mora predreti številne plasti zemlje in kamenja, da pokuka na plano in ko je zunaj se številne “nevarnosti”, ki ogrožajo njegovo rast še povečajo. Rast ni varna. Nikoli ni bila in nikoli ne bo. Včasih so kurili čarovnice, inkvizicija je preganjala tiste, ki so iskali vedenje in so želeli rasti in konec koncev so Jezusa križali, ker je želel rast. In vendar danes kurimo sami sebe in vedno znova se pribijamo na notranji križ, trpimo in se ranimo zgolj in samo zato, ker nismo pripravljeni opustiti navad in načinov delovanja, ki nam ne služijo več.

Nenavezanost je ključ duhovne rasti. In ko ti vzamejo vse v materialnem svetu spoznaš, kaj nenavezanost dejanko pomeni, če si voljan. Vendar ni potrebno, da vse izgubiš, nenavezanost lahko izmojstriš skozi popolno povezanot, popolno odprtost, popolno predanost življenju.
In takrat spoznaš, da je življenje sladko in grenko in da je oboje samo del te igre, ki jo igramo.

Na razmišljanje moje prijateljice nisem odgovorila. Bila sem modro tiho. Spoznala sem, da je včasih bolje stvari zadržati zase, kajti ne moreš prepričati prepričanega. Ne glede na to, kako rada imam ljudi okoli sebe, se zavedam, da vsak izbira zase. In čeprav pogosto opazujem boleče izbire in globoke ranjenosti, se ne čutim poklicana, da pomagam, če mi oseba ne pove, da si želi moje pomoči. Kajti moja lastna izkušnja je, da ko si prepričan v eno stvar, ga ni človeka na svetu, ki bi te prepričal v nasprotno, čeprav kasneje sam prideš do teh istih zaključkov. Vendar je rast pomembna in potrebna, da to modrost sploh lahko objameš v sebi in presežeš samega sebe.

Najpomembnejša stvar, ko govorimo o rasti se mi zdi ljubezen do sebe. Da se ljubiš v vseh delih samega sebe. In brezpogojna ljubezen je včasih velik izziv.

Namarie
Taja Albolena