Partnerstvo

ocean_sea_shell

Namen življenja je, da se prebudite!

Trenutno je večina žensk na svetu kot Trnuljčica v svojem globokem spanju.
Ženske hibernirajo in čakajo na rešitelja, princa na belem konju.
Ženske namreč rade čakamo na popolnega moškega, ki nas bo razumel in nam bo dal točno to, kar v tem trenutku potrebujemo, čeprav še same ne vemo, kaj to je. Ampak, če je on »pravi«, če je moja duša dvojčica, potem bo vedel, kaj mu je narediti.

Mit romantične ljubezni je iluzija.

Je čustveno programiranje, ki nam preda to iluzijo rešitelja, ki nas bo rešil.
Vedno, ko iščemo nekoga, ki nas bo rešil, odgovornost za svoje življenje predamo v roke nekomu drugemu. In s tem avtomatsko zanikamo sebe, verjamemo, da smo žrtev okoliščin, ljudi ali stvari.

Če od blizu pogledate zgodbe, ki imajo v središču mit romantične ljubezni, je povsod zgodba oblikovana okoli moškega, ki reši glavno junakinjo. Resnica je, da smo naučeni, kakšna čustva naj pričakujemo in jih poskušamo v svojem življenju poustvariti.
In ker ženske pogosto same ne vemo, kaj bi pravzaprav rade, svojo moč predajamo ljudem in okoliščinam zunaj sebe in čakamo.

In ob tem celotno Vesolje čaka na navodila.
Vse stoji.
Kot bi na daljincu pritisnile tipko Pavza.
Čakamo.

Skozi svoje delo z ženskami sem prepoznala, da ženske med 28. in 33. letom doživimo čustveno prebujenje, ki pa ga pogosto uspešno spregledamo.
Čakamo, da se bo zgodil nek čudež in nas bo nekdo odrešil.
Čeprav nas v praksi vse počaka in nam duša nato vsakih nekaj let potrka na naša notranja vrata.

Če ne prej je med 40. in 42. letom tisti čas, ko se je treba spogledati s tem, kar smo pri 33. spregledale.

Čustveno prebujenje se zgodi na izjemno zanimiv način, kajti ženske se v tem času dobesedno prebudimo iz iluzije. In ženske mi pogosto povedo, da se to zgodi nekako takole; Neko jutro sem se zbudila in tudi približno mi ni bilo jasno kdo je oseba v postelji z menoj in kdo so vsi ti majhni ljudje v sosednjem prostoru. Kot bi velik in pomemben del svojega življenja prespala. In v resnici ga prespiš, s tem, ko odgovornost in svojo moč daješ v roke ljudem okoli sebe.

Namen vsega mojega dela z ženskami je, da ustvarim varen prostor v katerem se ženska lahko prebudi iz svojih zgodb, pravljic in mitov. Prebudi iz svojega čakanja, da se bodo stvari zgodile same od sebe, iz čakanja na nekoga, ki jo bo odrešil.

Da bi začutila izpolnjenost v življenju, mora ženska izkusiti izpolnjenost sebe kot ženske.

Dejstvo je, da ženska enostavno ne more doseči izpolnjenosti v svojem življenju, če ne začuti izpolnjenosti svoje ženstvenosti oziroma pri moških svoje moškosti.
Odnos do svoje ženstvenosti je potrebno pozdraviti, da bi se lahko premaknila v svojo polno izpolnjenost.

Ko sem v zadnjih letih raziskovala več na to temo, sem dojela, kako pomembno se je pomiriti v sebi s svojim nasprotnim polom. Ženska se mora pomiriti s svojim moškim delom v sebi in moški se mora pomiriti s svojim ženskim delom.
In zato je Bog izumil odnose. Šalo na stran. Brez dvoma drži dejstvo, da so odnosi izjemno pomemben del našega življenja. Vesolje si prizadeva za to, da stvari združi v celoto.

Ne glede na to, kako močno hrepenimo po združenosti in celoti v sebi, drži tudi dejstvo, da se enako močno upiramo in pravzaprav bežimo iz čustvene povezanosti, ki jo od nas zahteva partnerstvo. Povezanost je naša sposobnost, da ustvarimo avtentična in vredna osebna partnerstva. Povezanost je pravzaprav esenca človeške izkušnje, pa naj gre za povezanost s seboj ali z drugimi ljudmi.

In če želimo resnično spoznati pomen povezanosti v svojih partnerstvih, moramo biti pripravljene na ranljivost, na sposobnost, da se odpremo življenju. Pomembno je, da razumemo empatijo, svojo ranljivost, občutke krivde in sramu, če želimo resnično ustvariti pristno povezanost v osebnih odnosih.

Odprtost je ključna lastnost ženske esence, ki se vedno odpira v razcvetu. Ranljivost je odprtost. Odprtost je naša sposobnost, da delimo celega sebe, tako lepe kot tudi tiste manj lepe dele sebe. In zato je empatija ključnega pomena, da zmoreš sprejeti in se pomiriti tako z lepimi deli sebe, kot tudi s tistimi deli, ki se jih sramuješ, za katere imaš občutek, da te smešijo, da so neumni in pravzaprav čisto nemogoči. Če poskušamo te dele sebe skriti ustvarjamo ločenost od delov sebe in s tem avtomatsko tudi v svojih osebnih odnosih.

Pozabile smo, da je povezanost tista, ki daje pomen našemu življenju.
In v prvi fazi se je potrebno povezati s seboj. Potrebno je prebuditi to življenjsko silo, ki je že v tebi, ki te vodi skozi življenje. Moč, da narediš vse potrebne korake, je že v tebi.
Vse kar je potrebno je, da izbereš, se odločiš in narediš korak.

To kar je izjemno pomembno, ko govorimo o tem, da živimo svoje sanje je, da moramo postati ta oseba, ki že živi svoje sanje. Oseba, ki je že v vibracijskem ujemanju s tem, kar si želiš izkusiti v svojem življenju. Rada rečem, da moraš postati kraljica, če želiš na drugi strani v svojem življenju imeti kralja. Prebuditi se moraš v to osebo, ki ti si. Biti moraš ta oseba, da v svoje življenje pritegneš okoliščine, dogodke, ki ti to potrdijo. Dokler si žrtev okoliščin, kreiraš to kar si.

In ta premik iz žrtve, ki čaka na svojega rešitelja, v osebo, ki živi svoje sanje običajno ni udoben. Tudi približno ni udoben, tudi od daleč ne. Preobrazba je vedno neudobna. Konec koncev se mora gosenica, da se preobrazi v metulja v vmesni fazi spremeniti v kozmično juho. In ob tem ena oblika življenja umre, da bi se lahko rodila druga oblika življenja. In v resnici umiramo, ko presegamo svoje stare dele, da naredimo prostor za to, da se lahko premaknemo v nove dele sebe. In tega se bojimo. Bojimo se te spremembe, zato se pogosto ne odločimo zanjo.

Vendar se spremembe izogibamo zaradi tega, ker se ne zavedamo, da smo v resnici spremenjeni zdaj. Zdaj smo ven iz resnice, ven iz integritete, ven iz avtentičnosti, svoje pristnosti tega kdo v resnici smo. Zaradi udomačenosti v vloge, ki smo jih v otroštvu prevzeli, smo kot školjke z nešteto plastmi biserovine, ki se je leta nalagala v naš notranjosti in otrdela našo školjko.

Pozabile smo svojo resnično, izvorno naravo in če želimo v svojem življenju izkusiti izpolnjenost, to celoto po kateri hrepenimo, bomo morale odložiti svoje lupine.

Ko se prebudimo, se zavemo, da smo čustvena bitja.
Zavemo se svojih potreb in svojih želja. Nekje globoko v sebi začutimo živost in željo po tem, da bi sledili svojim sanjam. Vedno imamo na izbiro, da se vrnemo v otopelost, da se zavlečemo nazaj v svojo školjko v upanju, da nas bo varovala pred nevihtami življenja. Vendar je dejstvo, da ta školjka nisi Ti.

Da bi školjko lahko odložila, jo je potrebno razgraditi, jo prepoznati, se soočiti z naloženimi plastmi. Ne moreš je zanikati ali enostavno zapustiti in upati, da se boš lahko na tak način vrnila v celoto svoje Biti. Življenje te sooči s tem, da je potrebno školjko v prvi fazi prepoznati, si priznati, da jo imaš in da je tvoja, da bi jo lahko skozi negovanje sebe in sprejemanje sebe, skozi spoštovanje, samozavedanje, cenjenje sebe in samozaupanje preobrazila skozi duhovno alkimijo, kjer se svinec osebnosti preobraža v zlato duše.

In tega običajno ne zmoremo sami. Preveč neudobno je. Preveč nevarno je. In zato iščemo mentorje, zato iščemo zavetje ženskih krogov, kjer imamo na drugi strani ženske, ki nas vidijo, slišijo in čutijo, take kot smo. Ki nas spodbujajo, da odlagamo in preobražamo te svoje plasti biserovine v svoji notranjosti. Kajti, če si tega ne damo, nas okolica zelo hitro potegne v stare zgodbe.

To je kot pri zdravljenem alkoholiku, ki mora ustvariti novo okolje, ko se vrne z odvajanja. Ključno je kdo ga obdaja, s kom se druži, kakšno je okolje v katerega se vrne. Če ni dovolj ojačan v sebi, če še ne zaupa dovolj sebi, potem ga bo vrnitev k svojim »pivskim« prijateljem stala njegove treznosti, kajti okolica ga bo potegnila nazaj v stare tirnice.

Pomembno je imeti v svojem življenju ljudi, skupino, ki te podpira, ki te spodbuja, da ojačaš svoje samozavedanje, samospoštovanje, samovrednotenje in samozaupanje. Kajti le tako, ko si vedno bolj to kdor ti si v resnici, s tem, ko se vrneš v svoje staro okolje in srečaš svoje »pivske« prijatelje Ti postaneš navdih njim, da spremenijo svoje življenje. Ti postaneš njihov svetilnik in s tem pomagaš drugim, da se vrnejo nazaj k sebi.

Zato je čas, da se prebudiš – zdaj!

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

couple-holding-hands

Za tango sta potrebna dva

Ja, se že čuti, da se dogajajo spremembe na nebu, ki vedno bolj vplivajo na ljudi na Zemlji. Ne glede na to, da je astrologija veda, ki je ne obvladam, pa vsak mesec bolj opažam, kako ljudi “vrže” kakšen sprehod planetov na nebu. In zdaj že kakšen teden poslušam o ločevanju in nasilju v družinah in kako ljudem meče pokrovke v zrak in imajo vsega dovolj.

Približuje se prehod Marsa v skrivnostnega in globokega Škorpijona in ko gre ogenj v vodo … huh ja no, vse kar lahko rečem je, da se pošteno kadi. Poznavalci napovedujejo, da bo mars s seboj prinesel končne odločitve številnih, da se ločijo, da odidejo iz odnosov in situacij, ki jim ne služijo in jih bremenijo. To je čas globoke preobrazbe, ki nas sili v soočanje s seboj in s svojimi sencami.

In zakaj pišem o tem kaj se dogaja na nebu? Ker sem prejela nekaj vprašanj v povezavi s krajo energije in navezanostjo na stvari v našem življenju. V tem času, polnem izzivov namreč iz vaše notranje sence na površje prihajajo notranji “demoni”, vaše nepredelane stvari. In pomembno je, da veste, kaj vas čaka za vogalom. Kajti tisto, pred čemer bežite, vas vedno lovi.

In senca nam je vedno za petami. Ne moremo se je rešiti, jo odrezati, lahko jo poskušamo zanikati, vendar vsakič, ko svojo glavo damo ven iz peska ugotovimo, da je še vedno z nami. Edini način, kako se s senco lahko spoprimemo je, da se obrnemo k njej in jo sprejmemo. Seveda je to precej lažje reči kot narediti, vendar resnično, nimamo druge opcije. To kar smo kot duša izbrali, da bomo doživeli, bomo doživeli, lahko sicer gremo še en krog, vendar bo izkušnja naslednjič še večji izziv za soočenje.

Leta 1998 sem bila prvič noseča in takrat sem dojela, da se enostavno ne morem več slepiti, kako jaz “delam na sebi”, ker bom stvari, ki jih ne bom razrešila sama, predala naslednji generaciji.

To me je vodilo kot bojevnico na pohod in namesto bežanja pred svojimi sencami sem izbrala njihovo zalezovanje. Čisto v šamanskem slogu sem začela slediti sama sebi in svojim sencam in v letih do danes, sem se pomirila s številnimi med njimi. Ti deli mene niso nikamor šli, nisem jih odrezala, nisem se jih “rešila”, z njimi sem se spogledala v sebi in se pomirila z njimi, jih sprejela in objela v sebi. In verjemite, da je bilo soočenje s številnimi vse prej kot šala.

Podobno privlači podobno, to čemur namenjate svojo pozornost je del vaše izkušnje. Če imate v sebi nerazčiščene stvari, ki so skrite v vaši senci in sodite, obsojate ljudi, da so taki in taki, pravzaprav sodite sami sebe v tem delu, na katerega kažete s svojim prstom. V odnosih pogosto poslušam; moj mož je tak in tak in dela to in to, ne posluša me, ignorira me. In ko vprašam, kje je ženska do sebe takšna oziroma do koga je ona takšna, se pogosto brani, da ona pa že ni takšna. Senca. Vse tisto, česar ne vidite je neosvetljeno v vaši notranjosti oziroma je v senci. In dokler tega ne vidiš v sebi, so v tvojem življenju ljudje, ki ti kažejo točno te skrite dele tebe. Sooči se z njimi in sprejmi sebe.

In kraja energije? Nihče vam ne more nič vzeti, vse jim daste sami. Ko se razburjate, jih sodite, kritizirate jim namenjate svojo pozornost, tja teče vaša energija in to hranite. Ravno pred nekaj dnevi sem se zalotila, kako se še vedno pritožujem nad svojim bivšim, ki ga že 20 let nisem videla. In sem se kar na sredi stavka ustavila in dojela, da mu še vedno namenjam pozornost in pošiljam energijo točno s tem, ko se pritožujem, da kako me je zapustil. In sem se hitro ujela v nerazrešeni stvari, ki jo je bilo potrebno zaključiti v meni in se pomiriti z njo. Kajti v umetnosti upravljanja s svojo lastno energijo, se mi zdi pomembno, da zavestno izbiram, komu namenjam svojo pozornost in s tem energijo. Upravljanje z lastno energijo je nekaj kar učim ženske, kajti iz izkušenj vidim, da kljub temu, da smo mojstrice energijske ravni pogosto pojma nimamo kdo pije in kdo plača, da ne govorim o tem, kako grdo delamo z energijo v svojem življenju, kot svinja z biseri.

Za tango sta potrebna dva in tudi za odnos sta potrebna dva. Za krajo energije sta vedno potrebna dva eden igra žrtev, drugi pa vampirja, ki mu pije kri. Če nehate igrati žrtev, tudi vampirja ne boste več potrebovali, ker ne more plesati sam, bo našel drugo žrtev. In ne, ne morete ga spremeniti, dokler ne dojame, kaj počne, se ne bo spremenil. Spremenite lahko le sebe s tem, ko se sprejmete točno taki, kot ste.

Rešitev je vedno v tem, da v odnosih, ki vam predstavljajo izzive pogledate kakšno vlogo igrate. Kako vam služi, da ste v tem odnosu in igrate svojo vlogo? Kaj vas to uči? Kaj imate od tega? Ko to ugotovite in se s tem pomirite, tovrstni odnosi enostavno niso več potrebni.

Izziv je v iskrenosti s seboj. Da se ne slepite, da vi pa nimate težav in so za vse krivi drugi. Spomnite se, za tango sta potrebna dva in prevzemite odgovornost za svoj del. Nihče ni rekle da je enostavno ali lahko in je vse prej kot udobno, vendar nujno potrebno, če se želite osvoboditi in resnično zaživeti.

V DivineFemme Akademiji učim ženske o tem, kako postaviti svoje osebne meje in poskrbeti najprej zase, kajti to je tisto, kar je za žensko ključnega pomena, da ustvari živlejnje kot si ga želi na sijoče ženstven način. O energijski krogli in upravljanju s svojo lastno energijo veliko govorim, ker je skrb za svoj osebni prostor ena od pomembnih veščin, kajti vse se začne s tem, da naredimo prostor za nove stvari v našem življenju in jih sprejmemo.

Potrebno je počistiti staro, da naredimo prostor, da novo lahko vstopi.

Čas je, da zaživite svobodno! In to je vaša vsakodnevna izbira.

Bodi Sijajno!

Taja Albolena

goddess

Dovolj je ščitenja! Čas je, da zasiješ!

Se strinjaš? Seveda se. Vprašanje, ki se pojavi pa je; Pa veš kako to narediti?

In ob tem se vedno nasmehnem, kajti vem, da v resnici ni bistvo v delovanju, v tem kaj je potrebno narediti, temveč v Biti. Ključ je v tem, da utelesiš svoj sijaj, svoj žar. In ta žar vedno prihaja od znotraj.

Ženske smo zelo osredotočene na odnose. Odnosi so nekaj, kar nam ženskam pomeni izjemno veliko. Odnosi nas izpolnjujejo. Intuitivno čutimo, da so odnosi naši templji v katerih se mojstrimo in rastemo. In kot je to znano še iz davnine, so templji mesta, kjer potekajo iniciacije. Tako kot se to dogaja v naših odnosih.

Moje partnerstvo je, kot bi brala zgodbo mnogih žensk, ki pridejo k meni. zaznamovala izguba žara, tistega sijaja, ki ga mnoge imenujemo zaljubljenost. In ko sem se zavedla, da sem nekaj izgubila je bilo že skoraj prepozno. Najprej sem iskala rešitev zunaj sebe, vendar sem zelo hitro ugotovila, da s tem nikamor ne pridem in sem šla po nasvet do žensk, ki ženstvenost resnično obvladajo. Kajti trdno sem bila odločena, da želim odkriti skrivnost ženstvenosti.

In sem jo, le da ni trajalo le dober mesec kot sem upala, temveč cela tri leta, da sem svoje prve ugotovitve začela deliti z ženskami. In odgovor je v vsaki posameznici, v vsaki ženski. Ko ženska utelesi svojo ženstvenost, se njeno celotno življenje spremeni. Postane sijoča, privlačna, prizemljena in čutna. In točno to se je zgodilo z menoj. Seveda sem bila zadnja, ki sem spremembo opazila, vendar zato nič manj navdušena, ko sem opazovala kaj se dogaja okoli mene.

Ženske se svojega sijanja običajno bojimo. In ko sem sama prvič zavestno prišla v stik z vplivom, ki ga imam na moški svet, sem bila osupla. In ne, to ni bilo v najstniških letih. Globoko v svojih tridesetih sem prišla v stik z moškim, ki me je naučil vse o ženski duši, za kar sem mu brezmejno hvaležna. Spomnil me je na dejstvo, da je vsaka ženska Zvezda, ki razsvetljuje svoj svet. In če je v sijanju, če je zadovoljna, je privlačna, magnetno privlačna. Ko vstopi v prostor, vsak v prostoru začuti njen žar in čuti hvaležnost za toplino in mehkobo, ki jo ženska izžareva iz sebe. Ta žar je darilo ženske svetu.

In tega se pogosto ne zavedamo. V moškem svetu tekmovalnosti se ženske borimo med seboj za pozornost, kot da je v pomanjkanju. In pogosto imamo občutek, da enostavno ni dovolj »pravih« moških, kot se ženske rade izrazijo, vendar to enostavno ne drži. Dejstvo je, da so v pomanjkanju ženske, ki so pripravljene biti Ženske. Ženska, ki je Zvezda, se zaveda, da se Zvezde na nebu ne trudijo, da bi sijale. Zvezde se ne trudijo pošiljati svojo svetlobo in ne tekmujejo kako zasenčiti drugo zvezdo. Enostavno samo so. In njihov obstoj zadošča. Ženski ni treba na silo in s trudom projicirati svojo osebno moč in karizmo, da bi pritegnila spoštovanje, ki si ga želi s strani moškega ali drugih žensk. Ko na silo poskušamo pošiljati energijo s tem pravzaprav ustvarjamo neujemanje s svojo izvorno esenco, ki ustvari odboj in ne pritegne k nam tega, kar si želimo. Na silo usmerjena energija, ki jo nadziramo z voljo se sploh ne more primerjati z blaženostjo, močjo in lahkotnostjo magnetizma, ki ga izžareva ženska, ki je aktivirala svojo žensko esenco.

Da bi ženska utelesila to svojo notranjo moč in užitek, se mora obrniti vase, k svoji ženstvenosti. In pripravila sem predstavitveno predavanje preko Skype konference za tiste ženske, ki v sebi čutite, da si želite več od svojega odnosa. Za tiste, ki v sebi veste, da sigurno obstaja skrivnost, kako ohraniti tisti žar, strast v partnerstvu.

In ja, obstaja. Po 20 letih v svojem odnosu lahko iskreno rečem, da se nikoli nisva imela bolje in v zadnjih letih se vsako leto zavem, da je vedno bolje in bolje. In glede na to, kje sem bila v odnosu pred petimi leti lahko z gotovostjo rečem, da se skrivnost strasti v odnosu skriva v ženski in v tem, da ženske prepoznamo svojo vrednost, se prenehamo skrivati in pomanjševati in si resnično dopustimo, da v polnosti zasijemo.

Odgovor leži v maternici ženske. Maternica ni le organ za rojevanje otrok. Skozi maternico se rojevajo vse naše kreacije. In skozi maternico rojevamo same sebe. Maternica je organ, kjer vstopamo v stik s svojo ženstvenostjo. In zanimivo je to, da žensko maternico v mnogih tradicijah imenujejo kar drugo srce.

Vprašanje, ki si ga moraš postaviti na tem mestu, še posebej, če čutiš klic je ali si pripravljena, da se prebudiš in prenoviš svoj odnos?

Kajti velika večina žensk s katerimi prihajam v stik se takoj pritoži, da je toliko odvisno od ženske. In zakaj sem zopet jaz tista, ki mora nekaj narediti!? Naj še enkrat ponovim to, kar sem že napisala zgoraj … ženska je tista, ki so ji pomembni odnosi.

Moj mož je to zelo slikovito ponazoril z izjavo: “Ženska potrebuje izgovor, da odnos zapusti. Moški potrebuje vsakodnevno izgovor, da ostaja v odnosu.” In to, drage moje, mi je dalo globoko misliti.

Zato sem svoje delo posvetila ženskam. Ženskam, ki so v odnosu z moškim, ki ga ljubijo izgubile tisti žar, iskrice, tisto strast. Pokažem jim, kako ponovno prižgati strast in vzpostaviti intimno povezavo po kateri hrepenijo s tem da obudijo svojo senzualno ženstvenost. In v našem dveurnem druženju bom s tabo delila kako prebuditi svojo ženstvenost in predvsem zakaj je pomembno, da se nehamo ščititi pred stvarmi in ljudmi. Ob tem bom delila učinkovit način, kako vzpostavimo svoje osebne meje brez da bi morale karkoli »narediti«.

Umetnost izžarevanja je moja strast in to kar sem odkrila zadnje tri leta delim z ženskami po Sloveniji in svetu. Za več informacij mi pošlji mail.

Želim ti krasen začetek tedna in še bolj božanski vstop v nov mesec.

Taja Albolena

cool-girl-behind-the-mask-wallpaper

Pripravljena na ljubezen?

Amsterdam. Mesto raznolikosti. Videti je kot nizozemske Benetke. In ja, nedvomno gre za mesto ljubezni. Ko prideš v rdeči distrikt srečuješ skupine moških. Prav nenavadno je, kako so v skupinah po pet, šest skupaj, kot bi rabili spodbudo drug drugega. Sredi dneva sem se podala na ogled kanalov in znamenitosti in po meditaciji v svetišču Kuan Yin samo zavila okoli vogala in se znašla pred izložbo z žensko “lutko”,  ki je bila živa. Številne izložbe so bile prazne, tiste, ki so v teh zgodnjih popoldanskih urah, ko sem se znašla na znemeniti ulici, imele svoje najemnice, pa so bile videti prav nenavadne. Vsaj za moje žensko oko. Rdeče zavese in barski stolčki so ponoči nedvomno videti privlačni, sredi belega dne pa delujejo .. saj veste tako kičasto.

Nisem bila zgrožena, nisem čutila bolečine, zgolj neko nenavadno otopelost. Ko sem hodila po ulici sem se zavedla, da je dejstvo izjava moškega, ki nam je le dan prej pripovedoval o tem, da živimo v dobi, ko je za moškega najmanjši problem priti do seksa in to kar nekako pričakuje od ženske. Številne ženske se pritožujejo nad občutkom izkoriščenosti in tem, da moški enostavno pričakujejo spolnost brez obveznosti. In celotni skupini 60 žensk je dal jasno vedeti, da ne moremo pričakovati od moških, da bi stvari spremenili, z njegovimi besedami moramo ženske enostavno postati bolj modre. In ko sem opazovala ženske v izložbah sem dojela, da resnično ženske nimamo pojma o tem, kako pomembne smo za ta planet. Ulica v Amsterdamu se mi je zdela kot simbol tega, kako smo se prodale. In kako poceni se prodajamo. Vsak dan. In tiste, ki so mnenja, da jim gre nedvomno boljše kot ženskam v izložbah, naj razmislijo še enkrat. Kajti ženske se prodajamo za ljubezen in pozornost, dnevno. Doma, v službi, pri partnerjih, prijateljicah. Tiste v izložbah Amsterdama so iskrene v eni stvari … za svoje usluge zaračunavajo z denarjem. Me pa pogosto pričakujemo plačilo v ljubezni.

In ob vsem tem je najbolj nenavadno to, kako malo žensk je resnično pripravljenih sprejeti ljubezen. Vse hrepenimo po njej, to drži. Ampak ko ljubezen resnično potrka na naša vrata, je pogosto sploh ne opazimo. Sploh ji nismo voljne odpreti vrat. Pogosto smo preutrujene, preveč izčrpane, site vsega. In potem poslušam zgodbe o tem, kako so ženske site tega in kako bodo naredile konec temu in kako so resnično pripravljene poskrbeti zase in sebe dati na prvo mesto. In ko pridejo nazaj domov, se še kako hitro vrnejo v stare, ustaljene tirnice.

Samo volja ne zadošča. Ko se odločiš za spremembo, je ključno to, da je ta izbira, da sebe postaviš na prvo mesto in neguješ sama sebe nekaj, kar mora biti tvoja dnevna praksa.

Ko govorim z izčrpanimi in nezadovoljnimi ženskami, vse po vrsti želijo od mene recept, kako na hitro odpraviti te boleče simptome, odpraviti bolečino in biti srečna. In mnoge niso pripravljene slišati, da gre za proces in ne za enkratno zdravilo, ki ga poješ in odpravi bolečino. V svoji pet letni praksi sem dojela, da je ključ v tem, da se nehaš ščititi pred in varovati pred in bežati pred, ker ti to, pred čemer bežiš vedno sledi. Izziv čisto vsake ženske je v tem, da preneha z iskanjem varnosti v zunanjem svetu. Iz zelo preprostega razloga, ker je zunaj sebe ne bo našla. Varnost lahko vznikne zgolj in samo iz notranjosti.

Številne ženske se v prisotnosti “predatorske” energije odzovejo tako, da zbežijo iz telesa, da dobesedno zapustijo svoje telo in se potem čudijo zakaj se počutijo tako izčrpano in prazno. Ko te ni v telesu, lahko v ta prostor poseže katerakoli energija. In ko si Doma, ko si v telesu in ostajaš v telesu kljub neprijetnim izkušnjam, v tvoj energijski prostor ne more vstopiti nobena druga energija, ker si ti Doma. V svojem delu s številnimi orodji sem spoznala, da te nič ne more zaščititi pred negativno energijo, kajti nič ne prihaja od zunaj, vse je zgolj in samo refleksija, odslikava tvoje notranjosti. In zato je za občutek zaščitenosti in varnosti ključno to, kakšen je tvoj notranji odnos do sebe.

Najbolj pomembna stvar za žensko je, da je Doma, da je v svoji maternici in da iz svojega notranjega Doma ustvari sveti prostor, ki predstavlja njeno zaščito. Ko si ti sigurna vase, ljubiš sebe, neguješ sebe, je to izkušnja, ki jo doživljaš zunaj sebe čisto vsak dan.

Vikend v Amsterdamu mi je dal izjemno darilo. Ubesedilo se je vse kar sem vedela in počela sama, vendar tega nisem prepoznala, tega nisem znala ubesediti za druge. In zdaj vem kako deliti svojo strast ustvarjanja svetega prostora tako da ženske, ki so rpipravljene poskrbeti zase resnično lahko negujejo sebe in cenijo sebe in svojo vrednost delijo z občutkom popolne varnosti in zaščitenosti, ki prihaja od znotraj.

Vikend solsticija bo resnično poseben. Kajti to je čas, ko Isis uči ženske o tem, kako uskladiti svojo kariero in družinsko življenje, kako uravnovesiti svoj vsakdan in negovati sebe.

Si pripravljena na ljubezen?

Taja Albolena

shakti_banner

Prebudi svojo Shakti

Zadnjih pet let mojega dela in učenja je posvečenih ženstvenosti. Temi, ki me nikoli ni zanimala in ki je, če se ne bi znašla v situaciji, kjer sem reševala svojo rit, nikoli ne bi izbrala za učenja. Moja osebnost ne bi izbrala umetnosti ženstvenosti, sploh pa ne za poučevanje, nikoli, ker mi je bilo to nekaj nepomembnega in ker sem se počutila bolj pomembna od tega, da bi se spustila na ta nivo. Prezirala sem moške in ženske, še posebej samo sebe. Intelektualizem je bil zakon. Ženstvenost …. pred sedmimi leti bi pihnila in se delala, da ta tema ne obstaja v mojem življenju. Pravzaprav sem točno to počela. In kmalu sem ugotovila, da je največja težava večine ljudi na svetu ravno ignoranca in nevednost.

Pred sedmimi leti sem spoznala svojega največjega učitelja, na tem področju, ki je vstopil v moje življenje za točno tri noči. NIč seksualnega ni bilo po sredi, čeprav je žal v svetu duhovnosti pogosto tako, da učitelj izkoristi naivnost svojih učenk. Vendar pravzaprav nisem bila deležna “učitelja” v duhovnih sferah, bil je poslovnež. In srečala sva se, ker je bil na konferenci poslovnežev, v hotelu, kjer smo bivali tri dni, v Egiptu. Zame je bil angel in tisti, ki me je spomnil na umetnost ženstvenosti. In ker sem trde buče, sem rabila še nadaljni dve leti in prebujenje v precej bolj boleči verziji, da sem se “spomnila” vsega, kar je delil z menoj. In svojo zgodbo sem zapisala v knjigi, ki je končno dočakala svoje rojstvo … Noura.

In vendar danes vem, da je znanje, ki je prišlo do mene kot posledica tega “prebujenja” nekaj, kar potrebuje vsaka ženska, če želi svoje odnose hraniti in negovati. To, na kar pogosto pozabljamo je, da je potrebno odnose negovati. Pogosto jih namreč vzamemo kot nekaj samo-po-sebi-umevnega in vendar niso. Odnose ustvarjamo, vsak dan znova. In ženske smo tiste, ki nas odnosi negujejo, za moške imajo odnosi drugačen pomen. Moški potrebuje razlog, da ostaja v odnosu, ženska potrebuje konkreten razlog, da iz njega odide. In to kar je za moškega razlog, da ostaja, je “čarobnost” ženstvenosti.

Ženska je čarobna. V svoji osnovi je izjemna, veličastna, mistična, skratka čarobna. In vendar tako pogosto vidim ženske, ki so na to svojo mističnost pozabile in ki so svojo ženstvenost označile kot nekaj manjvrednega, nepomembnega, ker je intelektualni svet bolj pomemben od neke “ženstvenosti”. Zaničujemo jo in ponižujemo in tudi, če se v tem trenutku ne strinjate z menoj, govorim iz lastne izkušnje. Vedno znova me fascinira, kako tvoji največji izzivi v življenju postanejo tista področja, ki jih izmojstriš in imaš na tem področju nato kar nekaj “modrosti”, ki jih lahko deliš s tistimi, ki želijo in so pripravljeni nanje. In moja velika ranjenost in mesto mojstrenja zadnjih sedem let je nedvomno ženstvenost.

Vse se začne v maternici, z razlogom, kajti iz nje ustvarjamo sveti prostor. In če me berete in spremljate že dlje časa, potem veste, da ženska iz svoje maternice ustvari prostor za svojega moškega. Kajti to, kar išče moški je prostor, prostor, kjer se lahko izrazi, maneverski prostor, kot se radi izrazijo moški. In ta prostor ustvari ženska. Če ženska ne zna ustvariti prostora za svojega moškega, le-ta ne bo prav dolgo ostal v njenem življenju. In to je eno tistih področij, kjer je večina žensk v popolni temi; Kako to zdaj mislim, da je potrebno ustvariti prostor?

Moj moški temu pravi “dom”, občutek domačnosti, občutek topline in mehkobe in negovanja. Občutek nežnosti in prijaznosti v katerem se lahko sprostiš in samo si. Moški? Se bo kakšen opogumil in kaj več povedal o tem? Kajti ženske pogosto gledajo kot da govorim v kitajščini, ko začnem razlagati o tem, kako pomembno je ustvariti prostor za moškega.

In samo prostor ne zadostuje, žal. Če ustvarjanje prostora predstavlja arhetipsko gledano skrbnico, arhetip matere, ki je varuhinja ognjišča in s tem notranjega ognja ali “doma”, je pomemben tudi arhetip ljubice, če želimo, da moški ostane v našem življenju. In ljubica je povezana z umetnostjo izžarevanja, z magnetizmom, s svetlobo, ki jo ženska sije iz sebe. To je tista svetloba, ki moškega v prvi fazi pritegne do ženske. In ta svetloba prihaja iz ženskih prsi. Ženska svojo svetlobo deli s svetom skozi svoje prsi. In seveda je v tem notranjem odnosu modra ženska tista, ki ti pove kdaj je modro sijati in dajati in kdaj je modro sprejemati in negovati.

To kar se večini sodobnih žensk dogaja je, da so tako nepovezane v svoji notranjosti, da se sploh ne zavedajo teh različnih aspektov, ki jih imajo v sebi. In dokler si v nevednosti in v ignoranci, ti energije niso na voljo, da bi z njimi lahko upravljala. Potrebno je negovati svojo maternico in dvigovati energijo skozi svoje prsi v izžarevanje, da si magnetno privlačna za svojega moškega, da se vedno znova “zaljubi” vate in te vedno znova osvoji.

Umetnost ženstvenosti, nedvomno. Tema, ki sem jo v zadnjih sedmih letih mojstrila in jo mojstrim še naprej. Skozi prakso in skozi komunikacijo s svojim moškim sem spoznala številne modrosti, ki jih nisem prebrala nikjer, ne glede na to, da sem knjižnji molj in preberem resnično ogromno knjig, kajti tisto kar zanima mene, je celota. Zanima me celostnost, povezanost vsega in ne zgolj eno področje. Kajti v praksi vidim, kako pomembno je čutiti sebe, celo sebe in sprejeti celo sebe. Z vsemi plusi in minusi, tako tiste lepe dele sebe kot tudi tiste malo manj lepe.

Skratka, to kar sem ugotovila v praksi je, da je notranji spor arhetipa mame in ljubice enako prisoten kot je bil v 60tih letih prejšnjega stoletja, le da se je takrat to odkrito kazalo v vlogah, ki so bile razdeljene v smislu ali si bila ljubica ali pa mama otrok svojega moškega, danes pa so te vloge še vedno prisotne in vendar skrite. Moški po svetlobo še vedno hodijo k ljubicam in “dom” jim ustvarjajo matere njihovih otrok. Ko je moj moški meni prvič rekel, da si želi, da bi bila mati njegovih otrok sem bila odkrito užaljena. “Halo, kaj si pa misli”, sem se kujala v sebi. Danes vem, kako velik kompliment mi je dal, ker bolje razumem naravo moškega. In hkrati sem vzela tudi drugo lekcijo, kajti z besedami mojega dragega; če moški ne dobi enega od teh dveh elementov v odnosu, bo to poiskal nekje drugje. In čas je, da ženske ne le razumemo, ampak tudi začutimo in utelesimo to, kako pomembno je biti doma in biti v izžarevanju hkrati. Kajti odprto srce brez odprte maternice ne vodi v celoto, tako kot odprta maternica brez povezave s srcem ne nudi izpolnjenosti, ki jo prineseta obe hkrati.

In če te umetnost ženstvenosti zanima, te vabim v DivineFeminine Akademijo, kjer se ženstvenosti lotimo na začetku, tako da najprej prebudimo svojo Shakti in jo nato utelesimo ter damo umetnost ženstvenosti v prakso. Vsi trije koraki so potrebni. Če pa meniš, da potrebuješ samo hitro varianto, pa je vikend druženje Neguj Žensko v Sebi kot nalašč zate. Sama rada rečem, da je za žensko pomemben čas in da smo ženske bitja procesov, kar pomeni, da se nič ne zgodi čez noč. Za vse potrebujemo čas in seveda tudi prostor. In zato je naše vprašanje “Ali sem Doma?” ključnega pomena za sodobno žensko.

Sem ti malo osvetlila zavedanje tega, kako pomembno je sprejeti sebe, ljubiti sebe in se objeti v celoti? Pridruži se mi v 10 dnevnem izzivu Negovanje Ženske Duše, ki gre sicer že h koncu in vendar razsvetljuje vsak dan znova, kako pomembno je Biti Ženska in ne Delovati Ženska. Želim ti krasen prehod v novo zvezdno znamenje. Moja notranja boginja je izbrala arhetip rib kot svoje mesto bivanja in zato rada rečem, da sem kot morska deklica, ne prenašam preveč dobro plitvin in uživam v globinah.

Uživajte v tem sončnem dnevu. In se beremo ;)

Taja Albolena

man

Moški pogled… zakaj je dobro biti moški

Ni zraslo na mojem zeljniku, prekopirano je z enega od forumov na spletu, vendar me je nasmejalo do solz. In zato delim …. le nekaj razlogov, zakaj je dobro biti moški ….

telefonski razgovori so končani v 30 sekundah
večina porno zvezd je ženskega spola
nekaj veš o tankih
za 5-dnevne počitnice je dovolj en kufer
vse kozarce marmelade lahko odpreš sam
prijatelji ne sočustvujejo s tabo, ko se zrediš
tvoja rit na razgovorih za službo ne igra nobene vloge
vsi tvoji orgazmi so pravi
ne vlačiš s sabo torbe z nepotrebnimi stvarmi
svojo hrano lahko »ubiješ« sam
v delavnici je vse tvoje
če te kdo pozabi povabiti, je še vedno tvoj prijatelj
spodnje gate stanejo 10€ in to trojne
noben sodelavec te ne spravi v jok
pod nivojem glave britje ni potrebno
ni ti treba vsako noč spati poleg kosmate riti
nikogar ne zanima, če si pri 34 še samski
svoje ime lahko napišeš v sneg
vse na tvojem obrazu ima originalno barvo
90% časa misliš na sex
trije pari čevljev so več kot dovolj
banano lahko ješ v javnosti
rečeš lahko karkoli, ker ti je vseeno, kaj drugi mislijo o tebi
predigra je prostovoljna, ne obvezna
noben ne prekine dobrega umazanega vica samo zato, ker si ti prišel v sobo
avto mehaniki ti povedo resnico
ne zanima te, če je kdo opazil tvojo novo frizuro
vedno si enakega razpoloženja
poznaš vsaj 20 načinov, kako odpreti steklenico piva
sediš lahko na široko, ne glede na to, kaj imaš oblečeno
sivi lasje in gube krepijo tvoj karakter
vseeno ti je, ko ljudje govorijo o tebi za tvojim hrbtom
s 400 milijoni spermijev na strel lahko v 15 poskusih podvojiš prebivalstvo zemlje – vsaj teoretično
daljinec pripada tebi…….samo tebi
ne gledajo ti v joške, ko se pogovarjajo s tabo
občasno riganje je pričakovano in seveda normalno
nikoli ne izpustiš priložnosti za seks samo zato, ker ti ni do tega
porniče snemajo tako, kot si jih ti predstavljaš
to da nekoga nimaš rad, ne izključuje seksa z njo
kaj pri bogu je celulitis?????

par2

Moški smo zelo podobni veščam… gremo na luč.

Razlika med moškim in ženskim svetom je od nekdaj nekaj, kar me navdihuje. In leto 2007 na Nilu je zapisalo velik premik v mojem notranjem svetu. Ko sem dobila enega svojih »navdihov« s strani svoje duše, v povezavi s smerjo mojega dela v prihodnosti, nisem bila čisto nič navdušena … povezovanje, soustvarjanje, ženski svet in odnosi z moškimi. Milijone svetlobnih let od tega, kar bi si želela delati in kar bi moja osebnost izbrala. In ko ne gre zlepa, gre zgrda in tako sem skozi lastno izkušnjo spuščanja v notranji svet teme začela spoznavati kaj ima duša v mislih zame.

Od leta 2009 aktivno delam z ženskami. Tako je izbrala moja duša in podala sem se v neznano. Dejansko v neznano, kajti o razliki med moškim in ženskim svetom je napisanih veliko knjig, ki razlike opisujejo zelo površinsko, mene pa od nekdaj zanimajo globine in tako sem začela pri sebi, v svojem partnerskem odnosu. Po dvajsetih letih, lahko z gotovostjo rečem, da je vsako leto lepše in boljše in svoje navdušenje nad mojo boljšo polovico nedvomno lahko pripišem neštetim uram kontempliranja, poslušanja, povezovanja in medsebojnega uglaševanja. In vse se začne pri razliki med moškim in ženskim svetom.

Ena mojih največjih ovir v odnosu je bil prepad med in nerazumevanje moškega sveta. Rada rečem, da ženske gledamo na moške kot na poraščene ženske, pač videti so drugače, vendar ni razlike. V svojem večletnem raziskovanju moškega sveta sem ugotovila, da ne bi mogle biti dlje od resnice. In v vseh teh letih raziskovanja sem zaslišala številne moške, kako gledajo na ženski svet in na razlike, največji vir navdiha pa so nedvomno moji pogovori z mojim najdražjim.

In tako sva nekaj noči nazaj imela eno tistih seans, v katerih pogosto svojo čeljust pobiram s tal, ker me preseneti z jasnostjo svojih razmišljanj in z izjavami, ki jih vsekakor ne bi pričakovala. Pogovor je tekel o varanju in o tem zakaj moški odidejo drugam. Ker je to pogosto tema mojih pogovorov z ženskami in najpogostejši razlog zakaj se oglasijo pri meni, me je resnično zanimalo njegovo mnenje. Na moje veliko presenečenje sem dobila odgovor; da moški ne rabi razloga, da bi odšel drugam. Moški so po naravi poligamni, in njihova zaveza eni ženski je zanje velik korak. In gre za zavezo.

»Moški potrebuje razlog, da ostaja v zvezi in ne da odide,« mi je razlagal. »Ženska je tista, ki potrebuje razlog, da odide iz odnosa. Ženske rade rečete, da so vam odnosi pomembni, moškim pa ne. To ne drži. Res pa je, da na odnose gledamo popolnoma drugače. Moški potrebuje podporo ženske in njeno svetlobo, njeno izžarevanje zato, da ostaja v odnosu. Ker, če ženska svojo luč ugasne, in je ne prižge nazaj, se pri moškemu čez nekaj časa vklopi njegov nagon in gre po svetlobo drugam.«

Seveda sem o tem že slišala govoriti Deido in druge strokovnjake s tega področja, vendar je vseeno nekaj popolnoma drugega, ko ti o tem več pove tvoj dragi. Večina žensk začenja partnerstvo z moškim, ki dela stvari, zaradi katerih ga ženske vidimo kot čudovitega. In vendar se pogosto to začetno navdušenje, ko se partnerstvo razvija, spremeni. In ženske rade rečemo, da se je moški spremenil. In vse prevečkrat ženske poskušamo spremeniti svojega moškega, da bi nam ustrezal, in to na ženski način. Zaradi nerazumevanja moške narave ustvarjamo velika nesoglasja in še povečujemo prepad, ki zeva med moškim in ženskim svetom.

Eno največjih nerazumevanj, na katere hitro naletimo je dejstvo, da ženske motivira zunanje okolje in moškega notranje okolje. Kar v praksi pomeni, da se moški ne bo spremenil, če ga boste kritizirale. Kritika je ženski način, kako vplivamo druga na drugo in s tem dosežemo spremembo, pri moških pa kritika ne deluje na tak način. Moški, ki je kritiziran, se bo umaknil in ne bo spremenil tega, kamor je letela kritika ženske. Ženska, ki se pritožuje nad moškim, da ji ne prinese cvetja, da je nikamor ne pelje, ne bo dosegla s tem, da bi jo moški bolj crkljal, kar si želi, pravzaprav bo dosegla ravno to, česar si ne želi … razdalja med njima se bo povečala in prepad se bo poglobil.

Ker je moški notranje motiviran, bo vedno preveril vir iz katerega kritika prihaja. Če spoštuje vir, potem bo kritiko, ki prihaja od zunaj vedno primerjal s svojimi notranjimi parametri in pogledal, ali to zanj drži. In tudi če oceni, da kritika zanj velja, se ponavadi odloči, da se oddalji in stvar predela po svoje. Kajti pri moškem je odločitev, da nekaj naredi v zvezi s stvarjo vedno povezana s to odločitvijo, ali je vredno truda. In če moški vira kritike ne spoštuje, se ga sploh ne bo dotaknilo, kar odpadlo bo z njega.

Ženske smo tukaj popolnoma drugačne, kajti že po naravi smo izjemno prilagodljive, kar v praksi pomeni, da tudi, če bo moški z nami delil zgolj opazko, da nam tale modra obleka ne paše preveč, bomo to vzele dobesedno in je nikoli več ne bomo oblekle ali pa jo bomo iz trme vedno znova in znova, vendar v vsakem primeru opazka vpliva na naše počutje in obnašanje. Ker smo po naravi prilagodljive, to, da se ne prilagodimo od nas zahteva ogromne količine energije in napora. Ker smo ženske izjemno občutljive za okolico lahko nekaj, kar moški izreče zgolj kot opazko, vzamemo za kritiko. To, kjer ženska sliši kritiko, za moškega sploh ni kritika in obratno. In tukaj smo si hitro v laseh, če stvari ne skomuniciramo.

Kritika v vsakem primeru razjeda odnos. In ženske se pogosto sploh ne zavedamo, da nas moški ne kritizira, ko z nami deli to, o čemer razmišlja. In na drugi strani se ženske sploh ne zavedamo, da kritiziramo moškega, ko se pritožujemo in dajemo predloge, kako bi odnos lahko spremenili na bolje.

Eden od načinov, ki ga moramo usvojiti, če želimo izboljšati svoje medsebojne odnose je, da znamo na moško stran skomunicirati kaj potrebujemo. Ženske smo izjemno zanimiva bitja. In ena od stvari, ki me v ženskem svetu vedno znova osupne, je naše pričakovanje, da bodo moški vedeli kaj si želimo in nam to dali brez, da me karkoli skomuniciramo. Nekako bi moral vedeti, kaj mi je všeč, saj me ljubi, ne!?

Kritika je pogosto eden tistih prihuljenih načinov, kako ženske sporočamo moškim, kaj potrebujemo v upanju, da bomo to tudi dobile. Kritika s strani ženske sporoča: »Ne dobivam tega, kar potrebujem…« in to bi mi moral dati. In ker mislimo, da so moški kot ženske in da bodo znali prebrati med vrsticami, kaj potrebujemo, jih pogosto kritiziramo v upanju, da bomo dobile, kar potrebujemo. Vendar smo ženske tiste, ki znamo prebrati med vrsticami ranjenost ob tem, da nismo dobile to, kar potrebujemo in pričakujemo. In ženske to nesposobnost moškega, da nam bere misli, kot se rade izrazimo, vidimo kot njegov izraz, da nas ne ljubi. Ker če bi nas resnično ljubil, potem mu ne bi bilo vseeno, potem bi vedel, kaj potrebujem in bi mi to tudi dal, preden bi jaz povedala, da to potrebujem.

Vendar so ravno zaradi razlike med moškim in ženskim svetom, pričakovanja, ki jih ne izrazimo eden največjih uničevalcev odnosov. Kajti ženske smo prepričane, da moški ve, kaj si želimo in potrebujemo in nam nalašč ne da tega, kar potrebujemo in to zadržuje. In tukaj vstopamo v bitko za moč in nadzor. V resnici pa moški ne ve, kaj potrebujemo, ker mu tega nismo jasno povedale, ker ne govori našega jezika in ne zna brati med vrsticami. Ne uporablja besed na enak način kot ženske in ne sliši stvari na enak način kot ženske. In ne, ni tak kot ženske, ne le da je videti drugačen, dejansko je drugačen.

Naučiti se moramo prisluhniti sebi in svoje potrebe, ki jih imamo skomunicirati na drugo stran na način, ki bo sprejet v moškem svetu. In tukaj je nasvet, da svoje želje izražamo z nasmehom na obrazu in smo v svoji svetlobi in izžarevanju nedvomno na mestu. Ženske smo pozabile na svojo sposobnost, da smo luč, da sijemo in preobražamo svet okoli sebe s svetlobo. In to je nekaj, kar se moramo ponovno spomniti, kar moramo usvojiti in uporabljati. Kajti glede na ugotovitev iz začetka tega pisanja je jasno, da je naše izžarevanje in svetloba, ki jo sijemo iz sebe tisto, kar ohranja naše partnerstvo.

Z besedami mojega dragega: »Veš moški smo zelo podobni veščam. Dokler je luč prižgana letamo okoli nje. Ko se ugasne, še vedno vztrajamo. Vendar je od vešče odvisno kako dolgo. Ene vešče gredo drugam po 20 minutah, ene vztrajajo nekaj ur, ene do jutra. Vendar v odnosu potrebujemo podporo ženske, da vztrajamo.«

Zato drage dame, prižgite svoje svetilke. Bodite to, kar ste.

Namaste

Taja Albolena

P.S. In te zanima več na temo razlik med moško in žensko naravo Te vabim na spletno druženje. Več na povezavi tukaj…

odprtost

Dajem in dajem, pa nič ne dobim nazaj …

Znano?

Tipična izjava ženske v stresu vsakdanjika je, da več ko daje, bolj ko se razdaja, manj dobiva. Tudi sama sem se dolgo časa pritoževala na podoben način. In vedno znova poslušam ženske, ki pravijo nekako takole: “Čisto vseeno mu je zame, jaz pa se počutim tako prazna, in enostavno ne morem več, to me ubija.” To so zgodbe, ki jih slišimo od svojih prijateljic ali pa celo iz svojih ust.In pogosto je za žensko eden največjih stresnih faktorjev, če jo partner ignorira ali zavrača, če se vedno znova počuti zapuščeno, ločeno. Tako moški, ki naj bi bil vir njene podpore postane breme, ki ga mora vleči s seboj.

“Kot otrok je in včasih se mi zdi, da imam tri in ne le dva otroka” mi je pripovedovala prijateljica, ki pravi, da jo to izčrpava do konca. Vedno znova ji povem, da mora poskrbeti zase, pa se mi vedno znova zdi, da sedi na ušesih in me noče slišati. Vendar je dejstvo, da sodobna ženska pogosto enostavno preveč pričakuje od svojega moškega in nima učinkovitih načinov, kako izraziti svoje potrebe na način, da bo tudi slišana.

Glavna težava na katero naletim vedno znova in znova je nerazumevanje razlike med moškimi in ženskami. Sama imam zadnje tedne intenzivne pogovore z mojim najdražjim o tem kako različni smo si in vedno znova se zahvaljujem za to možnost, da lahko slišim stvari tudi iz moških ust. Kajti ženske še vedno mislimo, da so moški taki kot smo ženske, samo da so drugače videti in od njih pričakujemo stvari, ki jih pričakujemo od svojih ženskih prijateljic – saj poznate – da me posluša, je sočuten, ljubeč in ne komentira.

Moški so res drugačni. In to lekcijo bomo počasi morale vzeti, brez da jih poskušamo spreminjati in prilagajati sebi in svojim pričakovanjem. Moškega najbolj omejimo ravno s svojimi pričakovanji. Sama dolgo časa nisem razumela,kako svojemu moškemu enostavno vzamem maneverski prostor, ko stvari od njega pričakujem in v taki situaciji je običajno rekel: “OK pa drugič.” In ne glede na to kako sem se razburjala, ni pomagalo. Pojma nisem imela koliko takih priložnosti, ko si je rekel: “OK pa drugič,” sem zamudila.

Moški na življenje gledajo kot na projekt, ki ima svoj začetek in zaključek. Stvari se lotijo s to predpostavko, da lahko za vse najdejo rešitev. In ko jo moški ponudi ženski, ta pa ga zavrne, ker ne rabi rešitve, temveč razumevanje in njegovo prisotnost, sta razočarana oba.
On ker ga je zavrnila in se počuti neuspešnega in ona ker se ne počuti sprejeta in ljubljena. Izziv je nedvomno v tem, da ne razumemo kako drugačni smo med seboj, vendar je v mojih očeh še večji izziv to, da ženske enostavno ne razumemo same sebe. In s tem se naš dnevni stres samo povečuje.

Izziv sodobne ženske je, da je v stresu v službi in potem se njen stres nadaljuje tudi doma. In ker nase gledamo, da je očitno z nami nekaj narobe, smo eksperti v tem, da smo poskusile že številne tehnike, orodja in načine kako sebe spraviti v red. Poskušamo na silo. V resnici delujemo do sebe izjemno grdo. Ne sprejemamo se, vedno znova se pritožujemo same nad seboj in se kritiziramo, sodimo in razsojamo. Po večini smo mnenja, da smo itak nerešljiv primerek in vrtamo po sebi kaj za vraga je narobe z mano.
Morda je čas, da končno že čas, da dojamemo, da ni čisto nič narobe z nami in da je čas, da se umirimo, namesto, da delamo na sebi in se poskušamo spremeniti. In na tem področju sem diplomirala na tej akademiji življenja, kajti leta in leta sem zlorabljala samo sebe, se mučila, trudila in silila sebe v stvari, ki mi niso pomagale, temveč so me še bolj spravile v dvome in vedno znova sem vstopala v nove in nove kroge istih preizkušenj. Dokler nisem dojela …

Morda je enostavno res že skrajni čas, da prebudimo Najsrečnejšo Žensko v sebi in smo to kar smo, avtentične, sijoče, radostne, ljubeče … Ženske. Preprosto Ženske, namesto da poskušamo biti Superženske.
Negovanje sebe in ljubezen do sebe, sprejemljivost in prijaznost do sebe so pomembni ključi na tej poti. IN če te zanima več na to temo Te vabim, da se mi pridružiš na 10-dnevnem izzivu za ženske. Več na povezavi tukaj …

Namarie

Taja

PainPleasure_Nithyananda

Odpuščanje vs. Sprejemanje

O odpuščanje je bilo veliko napisanega in dolgo časa sem o odpuščanju strastno govorila tudi sama, dokler ni tako kot pri mnogih drugih stvareh na površino prišlo razumevanje, da je odpuščanje povezano s paradigmo delovanja. Bila sem zeeeelo presenečena in hkrati sem dojela kako na subtilne načine ohranjamo paradigmo delovanja, brez zavestnega zavedanja. Pa se potopimo v Bit.

Psihologi radi rečejo, da če nekomu ne zmorete odpustiti, to še ne pomeni, da ne morete iti naprej v svojem življenju. Ne glede na to, da s seboj prenašate zamero in grenkobo. Res je, da sčasoma izgineta s površja zavesti v nezavedno, vendar ne bosta nikoli sami od sebe prešli, in bosta sem ter tja spet priplavali na površje in vas spomnili na nedokončane posle. In ta občutek izdaje se usede globoko v naše nezavedno, skupaj z zamerami, občutki zlorabljenosti, ranjenosti, zapuščenosti in ker je bolečina pogosto preplavljujoča je videti, kot da je najboljša strategija otopelost. Vendar se nam v življenju vedno znova zgodijo dogodki ob katerih se spomnimo na parajočo bolečino izdaje in ponovimo celoten proces, ter s tem krepimo svojo ranjenost.

In potem se prepričamo, da je potrebno nekomu odpustiti in naredimo vse potrebno, kar mislimo, da je potrebno, da bi lahko odpustili. In vendar globoko v sebi vemo, da smo izdali sami sebe, kajti čeprav se prepričujemo, da zamera ni v skladu z našo dobroto, vemo, da je grenkoba še vedno globoko v naši notranjosti. In potem prepričujemo druge, pogosto zelo strastno, da seveda smo odpustili, kaj pa da on misli, ker mi se zavedamo in vemo, da je odpuščanje nujno potrebno, če želimo na svoji poti rasti.

In tako pridemo do še večje težave v svoji notranjosti, kajti zdaj se zavedamo, da ni modro, da udrihamo po drugih in se pritožujemo nad njimi, ker če smo jim odpustili, to pomeni, da se ne smemo nad njimi pritoževati. In začnemo tiranizirati sami sebe navznoter. Sama temu pravim, da se pribijamo na križ vedno znova in znova in s tem vedno znova izdajamo sebe, zanikamo sebe, se ranimo, se zapustimo in se spravljamo v to isto otopelost. In pridemo na sijajno idejo, da moramo zdaj pa odpustiti sebi, za vse kar si počnemo.

In tako pričakujemo od sebe, da bomo naredili nekaj v zvezi s to izdajo, zamero, grenkobo, ki jo čutimo v sebi. Ljubosumje, občutek prevaranosti, zapuščenosti, ločenosti so občutenja, ki so del naših otroških strategij, ki jih s seboj nesemo v odraslo dobo, če se z njimi ne soočimo in jih objamemo v sebi. V paradigmi delovanja je potrebno v zvezi z njimi nekaj narediti, v paradigmi Biti pa enostavno samo so. Lahko jih izberete iz svoje obilne notranje knjižnice občutkov ali pa ne. Da pa bi lahko izbirali zavestno, se je potrebno s temi silovitimi in globokimi čustvi soočiti, da raztopimo ujeti naboj v njih. In za to je včasih potrebna obilna mera poguma, da jih v polnosti doživite, namesto da jih zavračate in od njih bežite. Kadar se jim hočete izogniti, se v vas naseli strah, ki počasi zastruplja vaše življenje. Resnica je, da sami ustvarjamo svojo realnost s svojimi izbirami. Dokler se ne soočimo s svojimi ranami, nimamo izbire. Pika.

Smo namreč na avtopilota, kajti naš notranji otrok namesto nas izbere strategijo s katero se odzovemo v skladu s svojimi otroškimi ranjenostmi. Precej divje, ko opazuješ kako to deluje v praksi, vendar lahko iz lastne izkušnje potrdim, da je soočenje s svojimi otroškimi strategijami ena izmed ključnih stvari na poti naše rasti. Da jih začutimo, da ostajamo odprti v ljubezni tudi takrat, ko bi se ženske najraje zaprle v svojo školjko in moški pobegnili stran od stresa življenja. Izziv odprtosti v ljubezni je ključen tako v težkih kot prijetnih situacijah, da enostavno SI. Rast vključuje sposobnost čutenja, da čutiš čustva, da vstopiš vanje, v taka kot so, brez da jih poskušaš odgnati ali spremeniti, da se premakneš skoznje in ostajaš odprta v ljubezni, kot ljubezn. Uau.

In to je točno tisto, kar na srečanjih Objemi otroka v Sebi naredimo. Soočimo se s svojimi strategijami, spoznamo polarnost na drugi strani, ki jo podpira v njenem obstoju, obe uravnovesimo, se soočimo z njima in ju sprejmemo ter tako prestavimo v srce. Na ta način sem sprejela številne svoje strategije, načine delovanja, s katerimi sem se desetletja borila in jih hotela spremeniti ali pa sem se jim izogibala in jih skrivala pred seboj ali se delala da jih ni in kot noj svojo glavo potiskala v pesek.

Odpuščanje je stvar delovanja, kajti ali pričakujemo od drugih, da bi nam morali odpustiti ali pa pričakujemo od sebe, da bi morali odpustiti drugim ali sebi. Nekaj je treba narediti, da bi lahko odpustili. Sprejemanje na drugi strani pa samo JE. Nič ni treba narediti, da bi bil sprejet, prav nasprotno, če ne sprejmeš sebe, te tudi drugi ne bodo sprejeli točno takega kot si. Nesprejemanje vedno kaže ogledalo nam samim, kje se zavračamo v sebi. In v zvezi s tem ni treba nič narediti, samo sprejeti. Samo Biti. Čisto enostavno, ne?

No, ne ravno. Kajti veliko ljudi ima izjemne težave s sprejemanjem, sploh s tistimi stvarmi, ki so najbolj boleče v njihovih življenjih. In verjemite mi, da sem se izmojstrila v tem. Vem, začutim, kdaj in kje sem v uporu ali v zanikanju, kje tičim glavo v pesek je malce težje opaziti, vendar imam okoli sebe krasne pomočnike, ki mi vedno znova pokažejo, kje sem se zataknila. In sprejemam sebe. In sprejemam druge. In sem sprejemanje. In sem ljubezen. In to ni enkratno dejanje, to je dnevna praksa.

In to je paradigma Biti, to je paradigma v kateri ljubiš sebe, neguješ sebe in si dopuščaš vedno znova da si avtentičen, pristen Jaz, tak kot si. Poznavanje Notranjega Diamanta je en del in Ljubi Sebe je drugi del, ki je potreben in pomembne zato, da v polnosti sprejmemo in objamemo sebe tako kot smo.

Želim krasen vikend in obilo sprejemanja.

Namarie, Taja

beautiful

Kadar ženska daje več, kot prejema v odnosu, bo vedno dobila manj.

Imela sem predavanje na temo poznavanje sebe kot ženske in na koncu sem imela občutek, da nisem v polnosti predstavila kako pomembno je razumevanje zgornje izjave, kar me je spodbudilo k temu, da na to temo napišem članek.

V odnosu z moškim ženske vedno izgubljamo, če preveč dajemo.
To je precej nenavadna izjava in vendar je popolnoma realna, če poznamo žensko naravo.

Ženske zaradi svoje hormonske naravnanosti v sebi vemo, da nas dajanje osrečuje. Ženska ob dajanju sprošča oksitocin v krvni obtok in njen naravni odziv na stres je, da je z ljudmi prijazna, da več daje.
Telo namreč ve, da je to njegov mehanizem, če daje bi se mogla po tem počutiti dobro.
Vsaka ženska ve, da ko se zaljubi in svobodno daje, da je to razdajanje povezano z občutkom ekstatičnosti, njen nivo stresa se zniža.

Naravna tendenca ženske je, da ko manj dobiva, več daje v odnosu z moškim. Še bolj se bo trudila, da bi dobila njegovo pozornost. In če menite, da to ni res, malo pokukajte v svoje življenje. Seveda pozornost lahko dobite na prijazen način ali pa malo manj prijazen način. Tudi, ko ste agresivne, razbijate stvari ali naredite nekaj kar veste, da bo vašega moškega razburilo to naredite zato, da bi dobile njegovo pozornost.
Ekstremni primer je ženska, ki moškega pripravi do tega, da je do nje agresiven, kajti vse ženske imamo globoko v sebi to hrepenenje po pozornosti in prisotnosti moškega.
In če ne gre zlepa, jo dobimo zgrda.

In tako v senčnem aspektu ženska dobiva pozornost s strani moškega iz njegove jeze in agresije. Kar je zelo izkrivljen in neprimeren način dobivanja pozornosti, vendar za žensko velja, da ne more živeti brez odnosa in povezanosti in ima raje kakršnokoli pozornost kot nobene. Vendar to ne napolni njene posode oksitocina, kajti v tem ni ljubezni.

Zato sem v predavanju toliko časa namenila temu, da se moramo naučiti, kako biti prijazne. To česar morda nisem dovolj poudarila je, da smo s tem, ko smo prijazne do drugih pravzaprav prijazne same do sebe.

Ženska v stresu se mora zavedati, da je nujno, da si zaradi potrebe po razdajanju tudi napolni svoj rezervoar s tem, da si dovoli in več prejema. Del sprejemanja je povezan s tem, da si dopustite in se postavite v situacije, kjer lahko več sprejmete, kjer se lahko sprostite, kjer vas nekdo sprejema, posluša in vidi, ali se vas dotika. Sebe obnovite v prvi vrsti s tem, da razumete dinamiko, ki jo hormon oksitocin ustvarja v vašem telesu.

Izziv dandanes je v tem, da ženska ne dobiva od moškega kar si želi, ker mu nenehno daje signale, da mu ni treba ničesar dajati. Ženska ne dobi, kar si želi, preprosto zaradi tega, ker moški meni, da je vse v redu, če je zanj poskrbljeno in dobi svojo nagrado, to kar potrebuje in nima nobene potrebe, da bi dal nazaj. Moški ne znajo brati podnapisov, beri slabe volje v tonu ženske, ki nekaj želi od njega, kot poriv, da bi moral v zvezi s tem karkoli narediti.
Moški želi, da mu jasno poveste kaj potrebujete od njega.

Tako ženske pridemo do točke, ko zamerimo, smo razburjene in svoje ljubezni nočemo dati, prenehamo čutiti ljubezen, oddajamo negativna sporočila in sčasoma ugotovimo, da ne pridemo do tega kar potrebujemo ne na en in ne na drug način. In tako se ženska odzove s kritiko, s tem da moškega sodi in mu kar naprej servira to, kar on ni naredil zanjo.

>Rešitev je, da se ženske naučimo novih veščin, ki jih pretekle generacije žensk niso potrebovale.
Ključ je v tem, da z moškim delimo stvari na način, da nas bo slišal.

Kritika pri moških ne deluje, kritika deluje v komunikaciji z drugo žensko, ki si bo to zapomnila, moški pa se ji bo skušal izogniti. Kar sliši on, ko se ženska pritožuje da je nikamor več ne pelje, da ji ne kupi rož je, je, da je ona nesrečna. Ob tem je razočaran in njegov stres se poveča in da bi si svoj nivo stresa znižal gre v stanje, kjer se izključi, nenehno pozablja, kaj so njene želje in potrebe, kaj je njej pomembno, kakšna radost zanj pomeni to, da poskrbi zanjo. Moški vse to pozabi, ko začne dobivati negativna sporočila gre enostavno v svojo jamo in se izključi. Zato je ključno kako skomunicirate svoje želje.

Kot prvo moški obožujejo ženske nasmehe in se raztopijo, če je ženska prijazna, ton glasu je za moškega izjemno pomemben znak. Če znate svoje želje izraziti na ljubeč in prijazen način, če svojega moškega naredite za junaka, bo z veseljem opravljal stvari za vas zaradi nagrade, ki jo prejme.

Zato se vedno spomnite, ko boste dale več, boste dobile manj.

Ko čutite, da ste manj, da ste izčrpane, vaš moški ni tisti, ki vas bo osrečil.
Prvi korak je, da se osrečite same, da same sebi daste to, kar potrebujete.
To je priložnost za razvajanje, da ljubite sebe, sprejmete sebe, da si vzamete čas za stvari, ki polnijo vaš rezervoar pa naj bo to obisk frizerja, delo na vrtu, masaža ali klepet s prijateljico. Ustvarite si morate čas, da napolnite svoj rezervoar oksitocina. Sprememba se mora zgoditi znotraj nas, kajti nihče nas ne more osrečiti zunaj nas kar je le eden od mitov, ki smo ga ženske sprejele; namreč da je moški tisti, ki nas bo osrečil.
Saj poznate zaključek v pravljicah, in živela sta srečno do konca svojih dni.

Kadarkoli dajete ljubezen svojemu partnerju, to niža stopnjo vašega stresa, vendar ne polni vaše posode, spremeniti moramo svoj način dajanja ljubezni tako, da dajanje ljubezni ne pomeni, da delati stvari zanj, temveč, da ga prosite, da on naredi stvari za vas.

S tem, ko ga boste prijazno prosile, da naredi nekaj za va,s boste naredile dve stvari hkrati; S tem ko ste ljubeče in prijazne do njega mu v resnici tudi dajete ljubezen. In ker on nekaj naredi za vas in ste voljne to sprejeti in mu pokazati, da ste opazile kaj je naredil, se boste ve čutile bolj ljubljene.

Ženske pogosto izhajamo iz predpostavke da tudi če mu rečem, bo pozabil in tako že v začetku rečemo stvari, ki naj jih naredijo z nejevoljnim glasom.

Zato je ključ v ljubečem in prijaznem tonu.
Npr. »Ljubi, prosim nesi smeti v kanto.
Naj bo jasno in jedrnato, prijazno in ljubeče. Ko opravi kar ste ga prosile z velikim nasmehom na obrazu rečete hvala. Tako dobi nagrado, ki jo želi in zaradi katere bo opravil kar ste ga prosile, četudi mu ni všeč. To je ena najbolj ljubečih stvari, ki jih lahko naredite za svoje moške in tako dajete ljubezen, ob tem pa prejemate ljubezen.

In to je veščina, ki jo je potrebno razviti, kajti ključ za žensko je, da postane sprejemljiva.

Namarie
Taja Albolena