Partnerstvo

mali-princ-2012

Udomačevanje

Ko sem se prvič srečala z besedo udomačevanje, sem bila kar malce osupla. Nekako sem si življenje na Zemlji naslikala bolj čarobno in h temu je nedvomno pripomogel tudi moj otroški pravzorec :)

In vendar sem presenečena ugotavljala kako vzorec nagrajevanja in kaznovanja drži in kako smo se ujeli v zanko iskanja odobritve, sprejetosti v družbi.
Kot to razlaga meni tako ljub mojster Don Miguel Ruiz je najprej pojem, nek pomen, ki se ga naučiš. In s tem mu pritrdiš, ga sprejmeš, vanj vložiš svojo vero in voljo, postaneš to in to postane tvoj dogovor. In nato pride nagrada, če dogovor izpolnjuješ ali kazen, če ga ne izpolnjuješ. Zato izoblikuješ persono, maske ti pomagajo ustvariti oklep, ki ti pomaga v igri pretvarjanja, da si nekaj kar nisi. In tako nisi dovolj dober, če si to kar si. Nisi popoln in ker nisi dovolj dober zase, pride do samozavračanja. Tako izgubiš svojo izvornost in svojo integriteto. Ker sam sebi nisi dovolj dober se ustvari potreba po potrditvi, ko ugodiš drugim, da bi bil sprejet. In od tukaj samokritika in samoobsojanje. In ker nisi popoln in nisi dovolj dober zase, svojo kreativno energijo uporabiš za ustvarjanje laži o sebi. In namesto, da bi te tvoja življenjska energija podpirala te vedno bolj izčrpava, ker rabiš vedno nove in nove laži, da podpreš tiste prejšnje.

Vse kar moraš storiti je, da se zaveš svoje igre, svoje podganje dirke, ujetosti v svet težnje po popolnosti in v svet laži.
Kajti obstaja zgolj in samo popolnost. Si božja stvaritev in si popoln.

In tvoja življenjska misija je … da si srečen.

In kot je to doživel mali princ

“Dober dan,” je rekla lisica.
“Dober dan,” je odgovoril Mali princ, ki je vstal, a ni nič videl.
“Tu sem,” je rekel glas, “pod jablano.”
“Kdo si?” je rekel Mali princ. “Zelo ljubek si …”
“Lisica sem,” je rekla lisica.
“Igraj se z menoj,” je zaprosil Mali princ. “Tako žalosten sem …”
“Ne morem se igrati s teboj,” je dejala lisica. “Nisem udomačena.”
“Ah, oprosti!” je dejal Mali princ.
Nato je pomislil in rekel:
“Kaj je to ‘udomačena’?”
“Nisi iz teh krajev,” je rekla lisica. “Kaj počneš tod?”
“Ljudi iščem,” je rekel Mali princ. “Kaj je to ‘udomačena’?”
“Ljudje,” je rekla lisica, “imajo puške in lovijo. To je zelo nadležno. Goje kokoši. To jim je edina skrb. Stikaš za kokošmi?”
“Ne,” je rekel Mali princ. “Prijateljev iščem. Kaj je to ‘udomačena’?”
“To je nekaj, kar že dolgo ni več v rabi,” je rekla lisica. “Pomeni pa – ustvarjati vezi …”
“Ustvarjati vezi?”
“Kajpak,” je rekla lisica. “Za zdaj si zame samo majhen deček, čisto tak kot sto tisoč drugih majhnih dečkov. In jaz te ne potrebujem. In ti mene še manj. Zate sem samo lisica med sto tisoč drugih lisic. Če pa me udomačiš, bova drug drugega potrebovala. Ti boš zame edini na svetu. Jaz bom zate edina na svetu.”
“Aha, že razumem, je rekel Mali princ. “Nekje je cvetica … zdi se mi, da me je udomačila … “

par7

Arhetip zakona narekuje delitev vlog…

Si vedela, da so arhetipi prebivalci kolektivnega nezavednega?
Gre za izvorne vzorce, ki so del tvoje kode. Gre za dušno izbiro izkušenj, ki si jih izbrala, da jih boš izkusila tukaj na Zemlji. Arhetipi so tisti, ki ustvarjajo mite. In miti so zgodbe, ki so del tvoje podzavesti.

Arhitip predstavlja prvo strukturo, prvi vtis nečesa, ki je na energetski ravni in se nato udejanja v materialnem. Gre za sile, ki vodijo tvoje obnašanje in oblikujejo tvojo identiteto.

Na nivoju duše si določene arhetipe izbrala za svoje zaveznike in učitelje. Z njimi imaš dogovor, da z njimi delaš. Da so del tvoje energijske strukture.

Arhetipi so del tvoje sence, zato je preko njih precej lažje prepoznati kateri so tisti vzorci, ki jih v svojem življenju preigravaš na čisto nezavednem nivoju.
Ko stopiš v svet arhetipov, se moraš zavedati, da so precej večji od življenja.
Imajo moč in potenco, ki presega tvoj jaz.

Arhetip v senčni plati predstavlja velik izziv. In povsem običajno je, da ga nočeš prepoznati za svojega.
Vendar je dejstvo, da če stvari namerno zanikaš in jih potlačiš v sebi, še z večjo silo pridejo iz tebe in običajno izberejo čas in prostor, ki je najbolj neprimeren.

Zato je orodje prepoznavanja arhetipov v življenju veliko darilo. Pomembno je, da se soočiš s stvarmi v sebi, s svojo senco, ki je nočeš videti. S tem ji odvzameš njeno moč in arhetip spoznaš v njegovi svetli plati. Kot zaveznika, ki ti v življenju lahko pomaga.

Gre za samo-zavedanje! Zato je modro pogledati vase!

Nesporno dejstvo je, da smo Ti lahko spremeniš svoje življenje.
In pogosto arhetipe spoznaš skozi jezik, skozi svoje izražanje.

Tako arhetip zakona prepoznamo po tem, da ljudje pogosto rečejo, da je njihova boljša polovica nekje drugje. Da je boljša polovica tam zunaj nekje in zato iščejo svojo dušo dvojčico.
Se pravi, da na zakon gledamo kot na nekaj, kar nam bo omogočilo celostnost in celovitost.
Tako živimo v paradigmi iskanja nekoga, ki nas bo dopolnil in nas naredil kompletne.

Zakon temelji na iskanju zadovoljitve in izpolnitve zunaj sebe.
Zakon je zelo povezan s preživetjem vrste, s tem, da je nujno potomstvo za ohranjanje vrste.
Pa tudi s tem, da imaš nekoga v lasti.

Arhetip zakona narekuje delitev vlog, ko je žena tista, ki skrbi za potrebe moža, mož pa domov prinaša denar.

Vsi stereotipi izhajajo iz osnovnih vzorcev, ki so postavljeni v arhetipu.
Tisto kar ljudje v zakonu prepoznavajo je dejstvo, da po poroki zanimanje drug za drugega po pravilu upade.

Vprašanje, ki se postavlja samo zase je Zakaj?
Po tem, ko izpolniš namero zakona, torej najdeš svojo boljšo polovico, ki te dopolni, v resnici ne veš, kaj naj z njim/njo počneš sedaj.
Po tem, ko je trdnjava osvojena večini bojevnikov doma postane dolgčas, zato gredo na nove pohode, osvajat nove trdnjave.
To so pogojenosti, ki so tako globoko vpisane v naš celični spomin, da o tem sploh ne razmišljamo.
In ko imajo poročeni pari tisti občutek, da je misija izpolnjena, da je trdnjava osvojena, ni več nobenega napredka, ni rasti.

In tukaj se pojavi osnovni konflikt, saj ob svoji osebni rasti vedno trčimo ob arhetipske vzorce, ki jih moramo sprejeti in se z njimi pomiriti v sebi. To pomeni, da jih prepoznamo, jih priznamo in se z njimi pomirimo.
Mnogi ubirajo drugo pot, ko te vzorce sesujejo in sploh ne vedo kaj se dogaja in za kaj čisto zares gre.

Zato se v zadnjem času pojavlja velika želja po vzpostavitvi novega modela zakona, novega arhetipa, ki nas bo podpiral v našem razvoju in nam dal to, kar si želimo.

Svobodo in hkrati podporo.

Težava je v tem, da nam partnerstvo ne more zagotoviti varnosti, ki si jo želimo. Varnosti ne moreš najti zuanj sebe. Varnost je dušna kvaliteta, ki jo moraš najti v sebi.

Življenje se neprestano spreminja. In edina stalnica je sprememba.

Tvoja duša je na Zemlji zato, da izkuša in raziskuje in ne zato, da bi igrala varno igro.

Partnerstvo je struktura, kjer dve Celoti postaneta Eno. In to strukturo soustvarjata, jo kreirata in oblikujeta skupaj.
Kako ustvariti izpolnjujoče partnerstvo je moja strast v enaki meri kot so moja strast tudi arhetipi.
Arhetipi so moja strast, ker prepoznavam kako močno nam lahko stojijo na poti do samo-uresničitve. In hkrati kako močni zavezniki so lahko na tej naši poti samospoznavanja.

Več o partnerstvu delim v spletnem programu Alkimija Ljubezni, ki je na voljo v maju. Več najdeš na povezavi tukaj>>>

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Divine Lovers

Kot je običaj med ljudmi, ki so si blizu “duhovno”, smo v zadnjem tednu s skupnimi močmi povezovali temo in svetlobo. Imeli smo seminar o medsebojnih odnosih in vmes sem se soočala s svojimi velikimi sencami na temo medsebojnih odnosov, ki me uspešno preganjajo že kakšen mesec.

Šamani govorijo o zalezovanju senc kot obliki lova. V resnici ne gre za lov, gre bolj za pripravljenost biti na pravem mestu ob pravem času in ko senca švigne mimo tebe, da si jo upaš ustaviti, jo prepoznati, se v njej ogledati, jo objeti in ji dovoliti njen obstoj … brez obsojanj.

Moja velika preizkušnja je poroka. Tradicionalno gledano gre za vezavo v dobrem in slabem in s tem ni nič narobe, če ne sede z njo skupaj še kakšna zanimiva asociacija kot v mojem primeru korist. Skozi mojo perspektivo in zgodbo mojih prednikov je poroka opravljena zaradi koristi. In ker je koristoljubje zanimiva zadeva, utegne z njo sesti tudi izkoriščanost.

In ker se zelo dobro razumeta, utegnete prodati tisto kar vam je najbolj sveto. V mojem primeru brezpogojno prepoznavanje božanskega v meni sami. Gre za zgodbo mojega življenja, ki jo z vami delim iz zelo preprostega razloga, ker utegne biti zgodba mnogih.

Ko sem na seminarju začela s kupovanjem ljubezni si nisem mislila, da me bo zgodba pripeljala cel krog do lastne vrednosti. Še manj pa, da ima to kakršnokoli vezo s poroko. Pa naj bom bolj jasna, gre za notranjo poroko med svetim moškim in ženskim delom v nas samih, ki se lahko odslika tudi kot zunanja poroka.

Saj veste, da so vsi naši odnosi zgolj in samo ogledala nas samih. In neizmerno hvaležna sem vsem vam, ki ste taka božanska ogledala meni. Moja brezmejna hvaležnost gre mojemu izbrancu, ki mi s tako požrtvovalnostjo in neizmerno potrpežljivostjo drži vsa tista ogledala, ki jih nočem videti. In ki po vseh mojih zanikanjih še vedno vztaja z menoj in me od nekdaj vidi kot božansko. Z njegovimi besedami od nekdaj ve, da sem božanska in ves čas le čaka, da se kot taka prepoznam tudi sama.

Končno lahko vidim lesk diamanta v sebi, mojo božanskost, ko v svoji nepopolnosti prepoznavam popolnost, jo objemam in se pomirjam z njo. Vedite, da ste božanski, da je v vas taisti diamant, ki čaka na izurjeno roko in prava orodja s pomočjo katerih boste iz kamna, ki ga vidite danes odstranili nekaj materiala, ki bo razkril lepoto diamanta, ki je vedno bil in vedno bo tam. In ne pozabite, najlepše diamante brusijo le najboljši in najbolj izurjeni mojstri, ki premorejo potrpežljivost, zmožnost videti veličastnost, spoštujejo lepoto, ki leži znotraj, so skromni in prijazni do sebe, iskreni, velikodušni in predvsem znajo odpuščati.

In kot pravi Dunja “You need two to tango.” zato dragi moji se razvajajte, dovolite božanskim ljubimcem, da vas odanejo v svoj plašč brezpogojnega prepoznavanja božanskega v sebi. In če je to mogoče, objemite tistega, ki pleše z vami skozi to življenje lepote in ljubezni, svetlobe in teme. In predvsem to najprej storite v samemu sebi!

DIVINE.SI

Čarovnija medsebojnih odnosov

Odnosi so ena izmed tistih stvari, ki se ji ne moremo izogniti.

Vedno smo v odnosu z nekom. Tudi če smo odmaknjeni v hribih in živimo sami s seboj smo v odnosu, sami s seboj. V resnici so vsi odnosi zgolj in samo odsevi nas samih. Vsi ljudje s katerimi smo v odnosu nam držijo ogledala, v katerih si lahko bolje ogledamo sebe. V resnici je takih ogledal sedem in vsako nam bolj v globino v skladu z dvigom zavesti in v povezavi z energetskimi centri, ki jim pravimo tudi čakre kaže sedem nivojev odnosa.

Moje zavedanje pomembnosti odnosov je prišlo kmalu po tem, ko sem šla čez prvo fazo odnosa, ki mu pravimo tudi zaljubljenost. Mnogo ljudi ne ve, da se tudi odnos, tako kot mnogo drugih stvari v življenju razvija in da gremo v odnosih skozi različne razvojne faze. Ne bi si upala trditi, da so časovno pogojene, ker sem v praksi pogosto opazovala zelo hitre in na drugi strani neizmarno počasne prehode iz ene v drugo fazo.

Še ena od stvari, ki jih moram poudariti takoj na začetku je, da imam v mislih, ko govorim o odnosih, vse odnose in ne le partnerskega. Dejstvo je sicer, da je partner tisti, ki nam najbolj živo odslika naše največje strahove in bolečine, takoj za njim mu sledijo otroci in naši starši. In vendar lahko iste principe najdemo tudi v poslovnih odnosih.

Prva faza je v intimnih odnosih faza zaljubljenosti ali faza čistega potenciala. V tem obdobju smo v devetih nebesih, vse je krasno in lepo. Dejstvo je, da če je odnos vzajemen in sta zaljubljena oba plavata v polju čiste možnosti in potenciala, ko drug v drugem vidita samo lepe stvari, svojo božansko bit.

Vendar se slej ko prej zgodi pristanek na zemlji, kot sem ga poimenovala sama, ko se partnerja neko jutro zbudita v popolnoma drugem svetu, pogosto poročena in s kupom obveznosti in stvari, ki jih prej ni bilo na obzorju.

Takrat ljudje pogosto rečejo drug drugemu, da se ne poznajo in da jih partner sploh ne razume. Tako imenovane nenapisane sezname želja, ki jih je partner v prvi fazi izpolnjeval brez da bi mu karkoli povedali, začnemo uporabljati v svoji bitki za moč.

“Kako si lahko tak, če veš, da imam rad-a to in to?” je pogost očitek v takih situacijah. Vendar partner v resnici ne ve kaj nam je všeč, če mu tega ne povemo. Ker drug drugemu držimo ogledalo običajno oseba drugi dela tisto, kar si želi, da bi le-ta počel njej. In tako se začne zmeda, ki se sprevrže v bitko za moč, kdo bo koga. In v tem smo pravi mojstri. Če ti meni ne daš tega, potem jaz tebi ne dam tega, kar vem, da si želiš. Če me ti raniš, te bom jaz nazaj. Ponavadi ta boj poteka na nezavedni ravni. Na zunaj je vse skupaj videti kot bojišče kjer so kreganje, nerazumevanje, bolečina, občutki izdanosti in prizadetosti, jeza in bes v nenehnem preigravanju. Enkrat začne eden in drugič drugi.

Po mojih opažanjih velika večina ljudi preživi svoje življenje na bojišču. Ko zapustijo enega, si običajno ustvarijo drugega. Dejstvo je, da v tej fazi odnosi na površje potegnejo vse naše skrite bolečine, vse tisto kar smo potlačili v sebi, jezo in strahove. Moje zavedanje je bilo vseskozi, da gre zame, vendar sem se šele pred kratkim v vsej globini zavedanja skozi vseh sedem nivojev zavedla resnice tega z velikim R.

Dejstvo je, da si vse delamo sami sebi in to iz preprostega razloga, da spoznamo SEBE. In v tem svetu dvojnosti se spoznavamo skozi svojo luč in skozi svojo temo. Zato da se v polnosti lahko sprejmemo moramo spoznati, sprejeti, objeti in se pomiriti z vsemi aspekti v sebi. In najprej moramo pozdraviti vse bolnike, osvoboditi vse jetnike v sebi.

Odnosi so naši templji. V njih lahko spoznavamo in izmojstrimo svoje občutke na isti način, kot so to pred 3.500 leti počeli v egipčanski civilizaciji. Le da nimamo tega luksuza, da bi v izoliranem templju preživeli leta v izkušanju enega čustva. V našem templju ljubezni, ki mu pravimo tudi zakon, izkušamo mnoge občutke in tako vstopamo v mnoge templje in to v zelo kratkem času. Vprašanje, ki se zastavlja kar samo od sebe je, “ALI SE DOVOLJ LJUBIMO, DA LAHKO PREPOZNAMO POPOLNOST V NEPOPOLNOSTI, JO OBJAMEMO IN LJUBIMO, V SEBI?”

Naloga tega tisočletja, ki stoji pred vsemi nami je ČLOVEK, SPOZNAJ SEBE. In orodje, ki smo ga dobili v roke, da to naredimo so naši odnosi. Zato je bistveno vprašanje za vas v tem trenutku: “KAJ BOSTE STORILI S PRINAŠALCEM SPOROČILA?” Boste osebo, ki vam je dvignila ogledalo in v njem pokazala vas same ustrelili na mestu, jo prizadeli ali se ji boste zahvalili za to, da vam je pokazala del vas, ki ga dosedaj niste želeli videti?

Ravno zaradi vsega tega mi je šamanizem tako blizu. Že pri Castanedi smo brali, da je največji mučitelj vedno vaš največji učitelj. In Don Miguel Ruiz se poglobi še v večje globine.

In iz vsega tega, iz mojih 16 letnih osebnih izkušenj in izkušenj mojih klientov se je rodil nov seminar, ki nam bo pomagal odkriti in pozdraviti naše največje rane v povezavi z odnosi. Moje zadnje vprašanje pa je: “ALI STE PRIPRAVLJENI VIDETI SEBE?”

Taja