Pasji dnevi
Pravijo, da so pasji dnevi najbolj vroče obdobje v letu.
Včasih so verjeli, da je to čas, ko se psom meša zaradi vročine in da je ime povezano s tem, vendar je resnica popolnoma drugačna.
Pasji dnevi ali dnevi “Canicular” so se po starem koledarju začeli s 3. julijem in so trajali vse do 22. avgusta. Izraz so prevzeli tudi drugod in po nekaterih razlagah, ki so v veljavi v Ameriki, so to dnevi med 3. julijem in 11. avgustom, v starem Rimu so menili, da je so pasji dnevi od 6. julija do 17. avgusta.
V Evropi se je pozneje uveljavilo, da se pasji dnevi začnejo 23. julija in trajajo štiri tedne, do 23. avgusta. Za takšno natančno opredelitev ne nujno vročih dni, vsekakor pa pasjih, je astronomska razlaga.
Zemlja na svoji orbiti okoli sonca, doseže točko aphelion, ki je najbolj stran od Sonca, v poravnavi s Siriusom ravno v poletnem času. Letos je to 5.julija 2020. Takrat je Zemlja poravnana s Soncem in s Siriusom. Na drugi strani bo najbližje soncu na točki perihelion 2. januarja 2021.
Že stari Rimljani so bili prepričani, da vročino povzroča prav Sirius, ki je bil pes velikega lovca Oriona. Diana, boginja lune, lova in gozdov, ki je bila zaljubljena v Oriona, je ponesreči ubila svojega ljubimca. Da ga ne bi nikoli pozabila, ga je s psom vred pripela na nebo. Pes pa je eden tistih simbolov, ki imajo pri ljudeh različne pomene, in najpogosteje ga povezujejo s tem, da prinaša nesrečo, da je povezan z demoni, ki samo škodujejo, pa tudi sicer je v številnih simbolih povezan s smrtjo. To še zlasti velja za Evropo, kjer pri Germanih čuva vhod v Niflheim, ki je kraljestvo mrtvih in dežela teme.
Astronom Geminus je okoli 70 p.n.št. zapisal: “Splošno prepričanje je, da Sirius ustvarja vročino Pasjih dni, vendar gre za napako, kajti zvezda zgolj označuje začetek najbolj vročega obdobja v letu.”
Ravno ta poravnava Siriusa s Soncem začenja obdobje najbolj vročih dni v letu.
V starih časih je bil to začetek suše, kuge, pa tudi norosti. V Egiptu se je začelo obdobje, ko je Nil poplavljal.
V tej poravnavi svetlobne kode iz Siriusa prihajajo na naš planet zelo okrepljene, kar ojačuje aktualno dogajanje na vseh nivojih.
V starem Egiptu se je novo leto začelo s povratkom Siriusa na nočno nebo.
Sirius je bil poznan kot Zvezda Nila ali zvezda boginje Isis. Imenovali so ga Sothis.
Pred 5000 leti je v Egiptu Sirius vzhajal kar pomeni, da je zjutraj vzšel pred soncem okoli 25 junija in ne avgusta, kot se to dogaja zdaj.
Ko je Sirius vzšel pred Soncem, so v starem Egiptu vedeli, da se začenja obdobje, ko je Nil poplavljal. Ljudi, ki so živeli ob Nilu je to opomnilo na dvigovanje voda. Poplave so bile ključne za rodovitnost tega prostora in ljudj so odprli vrata kanalov, ki so namakali njihova polja.
Svečeniki v Dendari so bili varuhi koledarja in njihova naloga je bila, da so so opazzovali nebo in zato so prvi opazili vzhajanje Siriusa iz templja v Dendari. V templju Hator v Dendari je kip boginje Isis, ki je imela na čelu dragulj. Ko je SIrius vzšel, je svetloba vračajoče zvezde Siriusa, osvetlila njen dragulj in s tem se je začelo obdobje novega leta za Egipčane.
V templju je najti zapis: “Njeno veličanstvo Isis zasije na novega leta dan in njena svetloba se zlije s tisto s strani boga Ra-ja, njenega očeta, na horizontu.”
V starem Egiptu so na Sirius gledali kot na darovalca življenja.
Kajti vedno, ko je Nil začel poplavljati, se je Sirius na nebu pokazal malo pred vzhodom Sonca. Ko je zvezda zašla na zahodu je izginila za 70 dni (nekje konec maja po sedanjem koledarju), preden se je zopet pokazala na vzhodu. To je Egipčanom predstavljalo čas smrti in ponovnega rojstva. Egipčani so ta proces prekopirali v svojih pogrebnih ceremonialih. Ko je kralj umrl, so njegovo telo mumificirali, nato pa so ga pokopali v grobnici. Celoten ceremonial pokopa je po običajih potekal 70 dni po smrti, ko je kralj “ponovno vstal” med zvezdami.(Izbrano po radijskih zapisih Damond Benningfield).
Na prvi dan Siriusovega ponovnega vzhoda so Egipčani napovedovali, kakšna bo tisto leto žetev. Če se je Sirius prvič po 70 dneh pokazal kot svetla sijoča zvezda na nebu, so pričakovali obilno žetev. In če je bila podoba Siriusa na nebu motna ali je bila zvezda rdeča, je to napovedovalo slabo žetev.
Starodavni zvezdogledi so bili mnenja, da vročina prihaja s strani najsvetlejše zvezde na nebu, v kombinaciji s Soncem, kar je ustvarilo najbolj vroč del leta. Čeprav je Sirius bolj vroč od našega Sonca, je predaleč, da bi njegova vročina dejansko vplivala na vročino na našem planetu.
Konec julija začne na nebu s Soncem vzhajati zvezda Sirius v ozvezdju Velikega psa, velika sijoča zvezda belorumene barve, ena najsvetlejših zvezd, ki je izjemno pomembna za razvoj astronomije.
V tem času odpiranja Siriusovih vrat, Sirius izgine v sijaju našega sonca.
Obe nebesni telesi sta v konjunkciji in skupaj vzhajata.
Letos se Siriusova vrata odpirajo 28.7.2020, saj je Sirius za 70-77 dni zašel konec maja. Obdobje od 30.7. do 7.8.2020 bo zato obdobje, ko bomo prejemali energijske kode kozmičnega srca, kar nas bo pripravilo za dogajanja v nadaljevanju leta.
Pasja zvezda, Sirius je poznana tudi kot duhovno sonce in je v ezoteričnih tradicijah srce našega fizičnega Sonca.
Med pasjimi dnevi, ko Sirius izgine v naše Sonce, bi lahko rekli, da naše fizično sonce objema naše duhovno sonce.
Po tej nebeški združitvi se zgodi ponovno rojstvo ali ponovno vstajenje. Gre za obdobje, ko Sirius izgine z neba, kar sovpada z mitom, da se Isis skrije dokler ne rodi svojega sina, Horusa.
Sirius je v egipčanski mitologiji poosebljena Isis, imenovana tudi Sothis, sestra in žena boga Ozirisa, ki ga na nebu najdemo kot Oriona.
Sirius je bil pri Egipčanih astronomsko osnova za celotni religiozni sistem, ki so ga ustvarili. Pravijo, da vsi veliki avatarji in energija evolucije izhajajo iz Siriusa. Povezujejo ga s Kristusovo energijo, saj je ena najsvetlejših zvezd na nebu.
Sirius na svoji poti po nebu vsakih 365,25 dni ponovno vzide z našim Soncem, kar je brez primere v svetu astronomije, saj to ustreza točno enemu sončevemu letu. Starodavni Egipčani so poznali ta izjemen odnos med našim sončnim sistemom in Siriusom in so zato svoje novo leto začenjali s prvim dnevom, ko je Sirius vzšel s Soncem.
In danes še vedno, čeprav se večina ljudi na svetu tega ne zaveda, naše praznovanje novega leta 1.1. sovpada s starodavnim ritualom v čast vrnitve Siriusa na svojo najvišjo točko na nebu ob polnoči. Skozi stoletja so opazovali, da se je 1. januarja Sirius postavil na svojo najvišjo točko na nebu, kar je pomenilo, da so bile njegove energije direktno nad nami in so tako najmočneje vplivale na naša življenja v svoji čistosti in pristnosti. Že tisočletja, po vsem svetu praznujemo ob polnoči to vitalno povezavo, to novo energijo, ki jo z radostjo in novim upanjem pričakamo točno opolnoči. (Vir: Theresa Humphrey)
Bodi Sijajno!
Taja Albolena
T
PRIPRAVLJENA NA VEČ?
Ostani v stiku z mano.
>>> Iz izkušenj vem, da takrat, ko se obrneš le k »svetlobi«, ne dosežeš globin svoje ženske Biti. Plehko in površinsko življenje pa ženske ne izpolni in zadovolji. Nepovezana s svojimi globinami imaš v življenju občutek, kot da bistvo ostaja neopredeljeno in zgolj površno obvisi v udobju znanega. V tvojih globinah so senčne plasti, ki se jih lahko dotakneš le, ko si se pripravljena spustiti v lastne globine in raziskati zaklad zakopanega ‘drugega’ jaza.
Te senčne plati svoje osebnosti vedno nosiš s seboj. Občasno se pokažejo kot preblisk, včasih pa jih v popolnem kaosu zagledaš v njihovi polni podobi. In v negotovem času, polnem izzivov, strahu, frustracije in kaosa, ti skriti deli, ki si se jim desetletja izogibala, splavajo na površje. In prepričevanje sebe, da bodo šli stran, ne deluje več. To, da osvetliš in objameš zatrte in skrite dele v Sebi je ključ. Več najdeš >>>tukaj<<<
>>> In ker zate želim, da ustvariš ljubezenski odnos, ki varuje ljubezen in da premagaš uničevalce ljubezni, ki ti stojijo na poti, sem pripravila brezplačni vodnik za varovanje ljubezni, pofočkaj se in postani del skupnosti Varuhinj Ljubezni.