Praznovanje

eye

Bolečina izgube…

Ko izgubiš nekoga, ki ti je ljub in drag je videti, kot bi se ves svet ustavil.

Z mojo sestrico sva danes sedeli na kavi, ko me je presenetila z izjavo, kako nenavaden je občutek, ko takole sediš in gledaš ljudi, ki vsi nekam hitijo, tebi pa se zdi, kot da se je vse ustavilo.
Včeraj mi je umrla babica.
In danes sva s sestro sedeli na kavi in tuhtali kako se soočiš z izgubo osebe, ki je pustila globok pečat v tvojem življenju.

Danes se mi zdijo vse izjave o tem, da je postala angel, kot tudi vsi tisti pomiljujoči pogledi, ki si jih deležna, ko poveš, kaj se ti je zgodilo, nepomembni.

Ja, vem, želimo izraziti sočutje. In vendar pogosto ne sedimo s tem, kar je resnično prisotno, ker je preveč boleče.
In potem s tem raje čim hitreje opravimo.

Priznam tudi sama nisem ravno zgled tega, da bi sedela z nekom, ki žaluje.
Največkrat se mi je zdelo, da nimam časa.
Nisem razumela tega, kar je danes opisala moja sestra.

Ko izgubiš nekoga ali nekaj, kar ti je bilo dragoceno, te življenje ustavi na mestu.
Kot bi zabremzala in se vkopala na mestu.
Življenje se iz 1000km/h ustavi na nulo.
In to v trenutku.

Počutiš se kot vesoljec na planetu, kjer vse vrvi.

In morda me je življenje pripravilo na prehod moje babice na drugo stran s tem, da sem že prejšnji teden upočasnila. Se odklopila od kolektivnega hitenja in se zazrla vase.

Najbolj bizarna stvar je, da sem konec leta 2016, ko smo kreirale leto 2017 dobila uvid v to, kaj me čaka. V koledarju leta za september nisem dobila ničesar. Nobenih navodil v povezavi s tem, kaj naj bi se dogajalo.
Na koledar sem si zapisala “kot da vse stoji” in zraven narisala velik vprašaj.
Imela sem občutek, da bo nekaj povezano s smrtjo, vendar mi ni bilo dano videti in vedeti več.

Dejstvo je, da takrat, ko si na tem, da izgubiš nekoga o tem nočeš zares ničesar vedeti.
In ko je bil september mimo sem si oddahnila v smislu ok, itak sem malo čudna, pustimo to.
Ampak danes, ko sem dobila klic, je bila prva stvar, ki sem jo slišala v sebi; “fak, saj sem vedela”.

In zaradi tega me ni čisto nič manj “zadelo” kot se je izrazila moja sestra.

Dejstvo je, da vedno vse vemo, le da, z besedami meni ljube Caroline Myss ustvarimo energijski bafer, da nas resnica ne bi zadela direktno v glavo. Sami s seboj sklenemo dogovor, koliko časa potrebujemo, da neko resnico spustimo v in skozi svoj energijski sistem.

Na neki ravni veš, vendar nočeš vedeti.
In ko te zadane, je kot orkan, ki tvoje življenje obrne na glavo.

Leonard Cohen je pel, da je razpoka v vseh stvareh in da tako svetloba vstopi vate.
Odpre tvoj oklep in vstopi.

Vsaka izguba te odpre, vsebino pretrese, obrne na glavo in te spusti nazaj v ta svet.
Od tvoje čustvene stabilnosti pa je odvisno, kako se boš s tem soočila.

Danes sem žalostna.
Nepopisno žalostna.
Žalost prihaja kdo bi vedel od kje in vstopa v moje telo.
Čutim, kako pomembno je, da sem z njo in jo spuščam skozi sebe.
Da je ne ustavljam, oviram, da ji pustim, da je in sedim z njo.

Sedim s svojo bolečino izgube nečesa neopisljivega.
Nečesa, kar se šele oblikuje. Preoblikuje.
Kaj bo porodila iz sebe še ne vem.

Brez dvoma pa bo v meni pustila globoke kanjone in rečne struge.

Vsaka oseba se te dotakne.
Vsaka v tebi pusti svojo sled.
Kako milo in nežno se te dotakne, ko odhaja in kakšno zapuščino pusti v tvoji notranjosti, pa je vedno odvisno samo in zgolj od tebe.

Ko odide vidiš, da si bil vedno sam.
Sam s seboj in s svojimi idejami o tem, kakšna ta oseba je.
V vsakem primeru je bila glasnik.
Prenesla je sporočilo, ki je bilo namenjeno tebi in je bilo vedno le zate.

Vsak ima svoje.

In ko odide z njo ne odhaja nič tvojega. Vse tvoje ostane.
In na koncu vidiš, da je bilo vse in še vedno je tukaj zate.

Obžalovanja, zamere, jeza, vsi lepi spomini.
Vse kar je resnično pomembno in kar šteje so izkušnje.

In moja babi mi je dala res veliko…
Ljubezen do zdravilnih rožic. Skupaj sva nabirali tavžentrože in šentljanževko, timijan, kamilice in glog. Vedno mi je povedala kaj te zdravilne rože naredijo za človeka in vsak večer me je dala spat z velikim čajem iz melise, da me bo pomirila in sprostila, mi je rekla.

Ljubezen do Zemlje in do živali. Na kmetiji sem skupaj z njo okopaval, sušila mrvo in hranila kokoši. Z mojim Rexom (velikim črnim nemškim ovčarjem) sva vsako nedeljo sedela na verandi in jedla tenstan krompir, ki je ostal od kosila. Eno šeflo njemu na tla in eno meni v usta.

Ljubezen do kuhanja in priprave nedeljskih kosil. Še vedno imam rada, ko se cela družina dobi na kosilu in ko jim lahko skuham kaj novega, jih gostim in pečem dobrote. Vem, da je v tem, da je poskrbela za vse nas brezmejno uživala.

Ljubezen do šivanja. Nikoli ne bom pozabila, kako je preklinjala, ko mi je v osmem razredu na koncu šivala obleko, ker nič ni šlo skupaj. Skupaj s psi nas je poslala ven iz hiše, ker sem umirala od smeha ob njenem preklinjanju, ki ga nisem prav pogosto slišala.

Ljubezen do Lepote. Bila je fanica čevljev. Z ekstra visoko peto. In imela je občutek za to kaj gre skupaj in kako kombinirati stvari. Verjetno je bila moja želja, da bi bila nekoč modna kreatorka posledica njenega občutka za tekstil, teksturo in barve.

Ljubezen do cvetja. Oboževala je vrtnice. Še posebej tiste temno skoraj črno rdeče. In na mojem vrtu bi našli številne vrtnice. Vse so dišeče. Obožujem sladke vonjave vrtnic na vroč poletni večer. Ko vse dehti in se tista mističnost plazi čez vrt.

Ljubezen do okultnega. Ona je bila moja prva astrologinja in numerologinja. Brala je Avro v časih, ko je bilo to nekaj nezamisljivega in bila je tista, ki mi je dala v branje mojo prvo knjigo od Shirley MacLaine.

Ljubezen do pisanja. Pisala je pravljice za otroke. Z njimi je razveseljevala otroke v vrtcu in kasneje so bile njene pravljice predvajane na radiu. nJena Kraljica in dvor nam ostala v spomin. In morda sem tudi zaradi tega ugriznila v to jabolko in napisala svojo knjigo Noura, za katero je rekla, da je zelo ponosna, da sem jo napisala. In doživela je izdajo knjige svoje pravnukinje, kar samo priča o tem, kako velik vpliv imamo na generacije, ki prihajajo za nami.

“In na koncu, so vse, kar nam ostane, spomini. Drobci in koščki časa, ki smo ga preživeli skupaj. Ne glede na to, kako dolg čas nam je bil namenjen, se nikoli ne bo zdelo dovolj.” Maud Berben

Hvala. Hvala.
Moj poklon.

Taja Albolena

P.S. Moje povabilo tebi pa je, da namesto sožalja z menoj deliš kaj je tvoja babica, teta, mama, ženska, ki je že zapustila ta planet in se je dotaknila tvojega srca, za sabo pustila v tebi. Hvala, da si.

eagle_nebula

Pasji dnevi

Pasji dnevi so se po starem koledarju začeli s 3. julijem in so trajali vse do 22. avgusta. Izraz so prevzeli tudi drugod in po nekaterih razlagah, ki so v veljavi v Ameriki, so to dnevi med 3. julijem in 11. avgustom, v starem Rimu so menili, da je so pasji dnevi od 6. julija do 17. avgusta.

V Evropi se je pozneje uveljavilo, da se pasji dnevi začnejo 23. julija in trajajo štiri tedne, do 23. avgusta. Za takšno natančno opredelitev ne nujno vročih dni, vsekakor pa pasjih, je astronomska razlaga. Gre za podnebno razporeditev na severni polobli, še posebno pogosto ga uporabljajo na območju Sredozemlja, čeprav so o pasjih dnevih govorili že v starem Egiptu. Pasji dnevi so povezani z zvezdo Siriusa.

Letos se Siriusova vrata odpirajo 30.7.2017, saj je Sirius za 70-77 dni zašel konec maja. Obdobje od 30.7. do 8.8.2017 bo zato obdobje, ko bomo prejemali energijske kode  kozmičnega srca, kar nas bo pripravilo za dogajanja v nadaljevanju leta.

Konec julija začne na nebu s Soncem vzhajati zvezda Sirius v ozvezdju Velikega psa, velika sijoča zvezda belorumene barve, ena najsvetlejših zvezd, ki je izjemno pomembna za razvoj astronomije, imenujemo pa jo tudi pasja zvezda.

Že stari Rimljani so bili prepričani, da vročino povzroča prav Sirius, ki je bil pes velikega lovca Oriona. Diana, boginja lune, lova in gozdov, ki je bila zaljubljena v Oriona, je ponesreči ubila svojega ljubimca. Da ga ne bi nikoli pozabila, ga je s psom vred pripela na nebo. Pes pa je eden tistih simbolov, ki imajo pri ljudeh različne pomene, in najpogosteje ga povezujejo s tem, da prinaša nesrečo, da je povezan z demoni, ki samo škodujejo, pa tudi sicer je v številnih simbolih povezan s smrtjo. To še zlasti velja za Evropo, kjer pri Germanih čuva vhod v Niflheim, ki je kraljestvo mrtvih in dežela teme.

V tem času odpiranja Siriusovih vrat, Sirius izgine v sijaju našega sonca. Obe nebesni telesi sta v konjunkciji in skupaj vzhajata. Starodavni zvezdogledi so bili mnenja, da vročina prihaja s strani najsvetlejše zvezde na nebu, v kombinaciji s Soncem, kar je ustvarilo najbolj vroč del leta. Čeprav je Sirius bolj vroč od našega Sonca, je predaleč, da bi njegova vročina dejansko vplivala na vročino na našem planetu.

V starem Egiptu so na Sirius gledali kot na darovalca življenja.

Kajti vedno, ko je Nil začel poplavljati, se je Sirius na nebu pokazal malo pred vzhodom Sonca. Ko je zvezda zašla na zahodu je izginila za 70 dni (nekje konec maja po sedanjem koledarju), preden se je zopet pokazala na vzhodu. To je Egipčanom predstavljalo čas smrti in ponovnega rojstva. Egipčani so ta proces prekopirali v svojih pogrebnih ceremonialih. Ko je kralj umrl, so njegovo telo mumificirali, nato pa so ga pokopali v grobnici. Celoten ceremonial pokopa je po običajih potekal 70 dni po smrti, ko je kralj “ponovno vstal” med zvezdami.(Izbrano po radijskih zapisih Damond Benningfield).

Na prvi dan Siriusovega ponovnega vzhoda so Egipčani napovedovali, kakšna bo tisto leto žetev. Če se je Sirius prvič po 70 dneh pokazal kot svetla sijoča zvezda na nebu, so pričakovali obilno žetev. In če je bila podoba Siriusa na nebu motna ali je bila zvezda rdeča, je to napovedovalo slabo žetev.

Pasja zvezda, Sirius je poznana tudi kot duhovno sonce in je v ezoteričnih tradicijah srce našega fizičnega Sonca.

Med pasjimi dnevi, ko Sirius izgine v naše Sonce, bi lahko rekli, da naše fizično sonce objema naše duhovno sonce. Po tej nebeški združitvi se zgodi ponovno rojstvo ali ponovno vstajenje. Gre za obdobje, ko Sirius izgine z neba, kar sovpada z mitom, da se Isis skrije dokler ne rodi svojega sina, Horusa.

Sirius je v egipčanski mitologiji poosebljena Isis, imenovana tudi Sothis, sestra in žena boga Osiriza, ki ga na nebu najdemo kot Oriona. Sirius je bil pri Egipčanih astronomsko osnova za celotni religiozni sistem, ki so ga ustvarili. Pravijo, da vsi veliki avatarji in energija evolucije izhajajo iz Siriusa. Povezujejo ga s kristusovo energijo, saj je ena najsvetlejših zvezd na nebu.

Sirius na svoji poti po nebu vsakih 365,25 dni ponovno vzide z našim Soncem, kar je brez primere v svetu astronomije, saj to ustreza točno enemu sončevemu letu. Starodavni Egipčani so poznali ta izjemen odnos med našim sončnim sistemom in Siriusom in so zato svoje novo leto začenjali s prvim dnevom, ko je Sirius vzšel s Soncem.

In danes še vedno, čeprav se večina ljudi na svetu tega ne zaveda, naše praznovanje novega leta 1.1. sovpada s starodavnim ritualom v čast vrnitve Siriusa na svojo najvišjo točko na nebu ob polnoči. Skozi stoletja so opazovali, da se je 1. januarja Sirius postavil na svojo najvišjo točko na nebu, kar je pomenilo, da so bile njegove energije direktno nad nami in so tako najmočneje vplivale na naša življenja v svoji čistosti in pristnosti. Že tisočletja, po vsem svetu praznujemo ob polnoči to vitalno povezavo, to novo energijo, ki jo z radostjo in novim upanjem pričakamo točno opolnoči. (Vir: Theresa Humphrey)

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Taja Albolena je strastna raziskovalka ženstvenosti, ki verjame, da srečna ženska sije. Taja srčni ženski, ki se trudi in dokazuje, da zmore vse sama, pokaže, kako s svojo svetlobo spreminja svet in moškega s svojim zadovoljstvom ter radostjo, da je ta Ženska, za katero se je rodila, da je, navdihne, da postane boljši moški. Več najdeš na www.divine.si

praznovanje

Konec nekega obdobja je vedno priložnost za praznovanje…

Ženska sem. Potujem s cikli. Kajti življenje me je naučilo, da je potovanje s cikli narave najbolj modro, lahkotno in izjemno. Zato sem budna in poslušam, z vsemi svojimi čuti.

Ko me je tale vikend zajelo pred-mrkovsko razpoloženje, in je vse naenkrat začelo drveti niz brdo, sem vedela, da je resnično nekaj v zraku. Včeraj je bilo že rahlo neznosno, potem pa sem dojela, kaj je na stvari.
Čas je za upočasnitev.
Čas je za poslušanje navznoter.
Čas je za stik s seboj.

Vsesplošno je znano, da lunin mrk oznanja konec nekega obdobja. Je opomnik, da je pomembno praznovati.
Vikend pred nami bo več kot primeren za praznovanje. Konec koncev gre za polno luno v Levu, ki nas spomni na veličastnost in pomen tega, da se postavimo v središče svojega življenja.

Konec tedna nas čaka deskanje. Ujeti bo potrebno tale val, ki bo precej visok. Za tiste, ki ste se spraševale kje je letos ta val, evo ga, prihaja.

Ob tem je potrebno vedeti, da je potrebno upočasniti. Kajti, če se premikaš še hitreje in vse hitreje, ne moreš ujeti tega vala. Potrebno se je sprostiti in odpreti, zajahati val, ga sprejeti v sebi, da bi te naslednjih 6 mesecev negoval in te vodil skozi Siriusova vrata v poletje.

Da bi se resnično lahko premaknile naprej, skozi nova vrata, ki se odpirajo konec meseca februarja z drugim mrkom v seriji, ko bo mlaj v Ribah, moramo najprej resnično opustiti vse tisto, kar nam ne služi več.

Pred dnevi se je začel izdih mame Zemlje, ki bo skupaj z dogajanjem na nebu pomagal pri temu, da se bomo ukvarjali s temami v povezavi s tem koliko v resnici cenimo sebe, se imamo radi, kajti to je edini način, da se bomo resnično lahkotno in z radostjo uveljavili v svetu. Dejstvo je, da moraš biti najprej ti v stiku s seboj in resnično poznati sebe, da bi ti drugi sledili. S svojim zgledom, s svojo svetlobo se dotikamo ljudi in spreminjamo svet.

Zapiranje poglavja, ki se vleče od septembra 2016, ko smo bili priča prejšnjemu mrku, je lahko izjemno stresno. Gre za opuščanje starega, da bi lahko naredile prostor za novo. Preobrazba ni nujno lepa ali blaga, lahko je silovita kot izbruh vulkana. In ognjevitost nam v teh dneh ne bo čisto nič pomagala, da bi se kaj lažje premikale skozi tole intenzivno dinamiko.

Mrk je pomemben premik v procesu življenja, ker nam odpre vrata na novo energijsko raven.
To je kot bi imela priložnost, da zapakiraš svoje premoženje in se preseliš na novo nadstropje v svoji stolpnici življenja. Lahko ti odpre popolnoma nove poti, smeri in spremeni tok tvojega življenja.
In ob tem se je pomembno zavedati, da se vse dogaja zate in ne tebi.
Na kar še posebej rade pozabimo takrat, ko postane divje in ne dohajamo več same sebe.
Da ne govorim o tem, da imamo težave povezati konec s koncem.

Običajno nas tovrstni premiki prestavijo točno tja, kjer moramo biti, kar ni nujno v skladu s tem, kje bi želele biti.

Morda se ti bo zdelo, da te energija potiska v smer, kamor si ne želiš, vendar mi verjemi, da upiranje ne bo kaj prida pomagalo. Ta konec tedna bomo lahko v praksi izkušale, kako odprte znamo biti, kako sprejemljive smo in kako se zmoremo predati toku življenja, brez potrebe po nadziranju in kontroliranju, kar bo za mnoge svojevrsten izziv.

Karkoli je potrebno za premik naprej, se bo zgodilo. In tukaj bo sodelovanje in soustvarjanje brez dvoma najboljša možna izbira. Saj veš, Lev je povezan s tem, da prevzameš polno odgovornost za svoje življenje in v tem času bo modro stopiti v svojo kraljevskost in sprejeti dejstvo, da si tukaj, da postaneš kraljica svojega dvora. Ti moraš prepoznati vrednost in veličastnost svojega vesolja in sesti na svoj notranji prestol.

Saj veš, Ti si ta ženska, ki jo čakaš.

Letošnji prvi lunin mrk nosi s seboj izjemen potencial vodenja in zaupanje vase bo brez dvoma v ospredju. Kajti, če želiš resnično zaživeti svoj polni potencial, se moraš zanesti nase.

In ravno v tem izjemnem času odpiram vrata v brezplačno video serijo Praznovanje ženstvenosti, kajti energija veličastnosti in glamuroznosti, lepote in izjemnosti, edinstvenosti, ki počiva v tebi, čaka. Čaka nate, da jo prepoznaš, jo prebudiš in stopiš vanjo. Prijaviš se lahko na spletni povezavi tukaj >>>

Čas je, da ti postaneš Kraljica svojega dvora. In tega ne more nihče narediti namesto tebe. Na tebi je, da prepoznaš svojo edinstvenost, enkratnost, izjemnost in stopiš vanjo.

Zdaj je čas. Si drzneš?

Če si resnično pripravljena, da zajahaš ta val, te vabim v DivineFemme Akademijo, kjer bomo naslednjih 9 mesecev negovale tvojo žensko dušo. Da bi postala ta Ženska, ki ti je namenjeno, da si,  moraš v prvi vrsti prepoznati, da to kar počneš, ne deluje in se spustiti vase. Ob tem je podpora in to, da si prepoznana v svoji izjemnosti ključnega pomena, da bi se lahko porodila na novo in presegla iluzijo popolnega sveta. Konec popotovanja v ciklu razcveta je vedno povezan s praznovanjem, kajti praznovanje sveta, takega kot je, sebe, točno tam kjer si, je bistvenega pomena za izpolnjujoče življenje, ki ga želimo živeti. Več najdeš na spletni povezavi tukaj >>>

Avgusta nas čaka naslednja serija mrkov in kot sem podelila v našem spletnem druženju v nedeljo zvečer, res je pomembno, da zajahaš ta prvi val, ki s zdaj dviga, da te bo peljal vse do poletja, ko bomo lovile nov val za deskanje na valovih življenja.

Želim ti izjemno deskanje!

Zapis iz lanskega leta o luninem mrku je na voljo tukaj >>>

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

S svetlobo svoje ženske duše se želim dotakniti tvoje, da Ti s svojo svetlobo narediš pozitivno razliko v življenju svojega moškega in na svetu. Ker vem, da Ti s svojim sijajem puščaš sled!

12svetihdni

12 svetih dni drugič

Ko je prijateljica z menoj delila star slovenski ritual, kjer so v času od 24.12. pa vse do 6.1. na mizi obdržali isti, umazan prt, da niso stresali prtov ali menjavali rjuh, da se ni pometalo ali v modernih časih sesalo, vseh 12 svetih dni, kajti s tem bi odpihnili energijo, ki se je zlivala skozi dom, ven iz doma, so v moji notranjosti zagorele rdeče lučke.

Stari ljudje so vedeli. Resnično je modrost, ki so jo imeli naši predniki nekaj, kar brez dvoma, ne glede na ves nesmisel, ki ga ob tem vidimo, zelo pomembna tudi za naš moderni svet. Če le imamo oči, da to vidimo in ušesa, da to slišimo.

Če v tem posvečenem času ustvarjamo energijske turbulence s tem, ko stepamo, pometamo, sesamo, s tem porivamo energijo ven iz hiše. Nespoštljivo delamo z energijo regeneracije, obnove, ki nam je v teh 12 svetih dneh dana na voljo, da nas obnovi in regenerira. (Če te zanima več, se prijavi na sodelovanje v brezplačni video seriji 12 svetih dni Božiča, na katero se lahko prijaviš tukaj>>>)

Kajti na sveti večer 24.12. se je na Zemljo začelo zlivati obilo darov ozvezdja Ovna, ki simbolično predstavlja sile izgradnje, telesa, od glave k nogam. Zanimivo mi je dejstvo, da imamo v skladu s ciklično naravo ženske, vsako leto v tem posvečenem času možnost, da v 12 dneh popolnoma prenovimo svoje telo, skozi vse telesne sisteme. Vendar je ljudi, ki to priložnost tudi izkoristijo, bolj malo.

Vsako leto imamo možnost, da prenovimo svojo fizično strukturo, da svoje telo peljemo na remont, na obnovo, in vendar smo pogosto tako zagledani vase in v delovanje, da se nam zdi tovrstno darilo kar preveč enostavno.

Zemljo častimo iz strahospoštovanje in ne iz ljubezni. Zavedla nas je zemljina trdota, gostota in ker težko pogledamo onkraj očitnega, vidnega, pogosto ne vidimo njene negovalne note, skrbnosti, zdravljenja, ki nam ga omogoča.

Element Zemlje nas uči svetosti in to je tisti manjkajoči košček, ki sem ga dolgo časa iskala zunaj sebe, predvsem v templjih in na svetih mestih po planetu.

Že pred prazniki sem močno začutila, kako je 12 svetih dni Božiča ključnega pomena za naše Porajanje Sebe. Dobila sem navdih, da je porajanje Sebe globoko spuščanje v svojo notranjost, zaupanje notranjemu procesu, da gre za predajo, za temeljito preobrazbo.

Porajanje Sebe je prinašanje svetlobe, novega življenja iz notranjega templja, iz telesa v zunanji svet. Vsi templji na Zemlji predstavljajo hišo Duha. Tvoje telo je hiša Duha. In vendar se Bit poraja iz globin tvoje posode, tvojega Templja, tvojega telesa. Dokler nisi utelešena v svojem telesu, dokler ne čutiš svetosti Templja v katerem prebivaš, se ne boš počutila dovolj varno, zaščiteno, da bi v polnosti izrazila to, kdo si v resnici.

In to je paradoks, ki ga letos dnevna sporočila, ki jih delim z udeleženkami spletnega druženja Porajanje Sebe, vsakodnevno potrjujejo. Čutim, da je tovrstna dnevna povezanost, da se slišimo, da delimo v krogu in na ta način krepimo posodo, ki nas vse drži, v tem svetem času preobrazbe, ključnega pomena. Potrebujemo strukturo, potrebujemo posodo, ki nam omogoči, da se počutimo dovolj varne, da se odpremo, da sprejmemo, negujemo sebe in se predajamo toku življenja.

Kaj je tvoja struktura, ki te drži? Kaj je tvoja posoda? Ustvari jo, izberi jo, kajti, ko imaš svoj sveti prostor, te le-ta uči svetosti, deli s teboj modrost. Dragocenost žensk, ki soustvarjajo in delijo izkušnjo je neopisljiva. Je Darilo čisto vsaki v tem svetem krogu.

Poveži se, ustvari svojo skupnost ali pa se pridruži skupnosti, ki odslikava vibracijo, ki te vodi v razcvet. V naslednjem letu bo struktura, to da boš v stiku z Zemljo, da boš lahko iskreno delila svojo Resnico, izjemnega pomena. Pravijo, da bo leto pred nami naporno, da nas bo soočalo z izzivi. Pomembno se mi zdi, da se usedeš na val, konec leta, val, ki te bo popeljal v naslednje leto.

Ženska v svoji notranjosti nosi sveti Tempelj.

Povsod ga nosi s seboj. In iz tega Templja ženska ustvarja Dom. Čas je, da ga resnično sprejmeš, prepoznaš njegovo vrednost in da v polnosti izkoristiš potenciale, ki so ti dani, da jih uporabiš v procesu zavestne kreacije.

Negovanje tega Templja je prioriteta vsake ženske.
Neguj svoj Tempelj!

Preporod, prenova vseh telesnih sistemov nam je na voljo v teh svetih dneh, v katere vstopamo. Več bom delila v brezplačni video seriji 12 svetih dni Božiča. Prijaviš se lahko tukaj>>>

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Taja skozi svoje delo razkriva vrednost in dragocenost Ženske, da s svojim Darilom naredi pozitivno razliko v življenju ljudi in na svetu.
DIVINE.SI

4th_advent

Četrta adventna nedelja in element ogenj

Pred nami je četrta adventna nedelja, ko prižigamo na namiznem venčku še zadnjo, četrto svečko. Četrta svečka predstavlja svet ljudi, svet modrosti, vedenja, zavedanja. Nobeno naključje ni, da se na zadnjo nedeljo pred Božičem postavljajo v jaslice kipci otrok, pastirjev, Svetih treh kraljev in Svete družine.

Zadnja adventna nedelja, tik pred rojstvom Jezusa, nas opominja na pomen povezave s svojim bistvom, s svojo Bitjo, s tem, kdo ti SI.

V zadnjih desetletjih smo se predvsem ženske navadile na to, da v zunanjem svetu iščemo sebe, da segamo ven iz sebe po tehnike, s pomočjo katerih bi spoznale svoj življenjski namen.

Največja skrivnost človeka je, da vse nosi s seboj in v sebi. V resnici ti nič zunaj tebe ne more dati tega vedenja, te modrosti, ki čaka v tebi, da se obrneš k njej in ji dopustiš, da pride na površje. Vera je pomembna vrlina, ki nima čisto nobene povezave z religijo. Vera vase te vodi, da presežeš vse ovire, ki jih sama sebi postavljaš na pot, vse ovire, za katere si mnenja, da te prednje postavlja zunanji svet.

V tem času je v ospredju element ognja, element duha, element strasti.
Ognjena energija sugerira višji namen, sončnost, odprtost, radost, smeh in povezovanje. Gre za občutek povezanosti v veliki sliki človeštva, ko začutiš, da si tukaj z namenom. In namen je ena tistih skrivnostnih, mističnih stvari, ki jo vedno znova poskušamo najti v zunanjem svetu in jo povezati z delom.
Mnogi ljudje svoj življenjski namen povezujejo s tem, kaj bi morali v svetu narediti. In življenjsko poslanstvo ni poklic, to ni nekaj kar delaš, ker potem bi bili človeška deloje in ne človeško bitje. Bit je ključ. Kaj je tvoja Bit? Kaj je tvoje jedro? Kdo si?

Namen ni povezan z delovanjem, namen zgolj je.
In ko samo si, ko se zavedaš tega kdo si, ko si v stiku s svojo Bitjo, si v stiku s svojo izvorno esenco. Tvoje življenje bo vedno nekako “izven” konteksta, prazno, nemirno, kaotično, dokler ignoriraš svoje jedro. In če ignoriraš svoje jedro, to lahko prepoznaš, ko izkušaš negativne občutke, izgubo energije, nezadovoljstvo, mrzovoljnost, celo sovraštvo ali izjemen bes, ki ga usmerjaš proti sebi. Zato je izjemno pomembno, da najdeš svoje jedro, svoj notranji dragulj in ga ceniš.

Življenjski namen razkriva tvoj doprinos k človeštvu, kje si edinstvena, kaj lahko prispevaš na način, ki je edinstveno samo tvoj. Ko enkrat poznaš vse štiri dele svojega notranjega dragulja, te to izpolnjuje, te usmerja in ti daje smisel tvojega obstoja.
Ko razkriješ vse ploskve notranjega diamanta, prepoznaš kaj te napaja, kaj je tvoje notranje gorivo in začneš živeti strastno in izpolnjujoče življenje na Zemlji.

Ogenj nas uči dajanja in sprejemanja toplote. S sprejemanjem in dajanjem si izgradimo svoj notranji ogenj, odpremo svoj notranji cvet in več notranjega sonca, radosti in sreče prinesemo v svet okoli sebe.

Ognjena energija po svoji naravi najbolj jang, je čista energija.
Predstavlja eno izmed glavnih elementarnih moči in je najmočnejše orodje za čiščenje energij. Povezujemo jo z Duhom, z iskro življenja in močjo transformacije. Določa prostranost, širino in duševna obzorja v našem življenju. Ko se premakneš v stanje Bitja, si vir vsega, si strastna, super kreativna, imaš ogromno energije ter preobražaš sebe in skozi sebe tudi svet, ki te obdaja. Si VSE kar je.

In kaj lahko narediš v tem tednu za stik s svojo Bitjo?
V četrtem tednu adventa je tudi Božič, čas praznovanja, čas druženja, čas povezovanja. Izkoristi ta čas zato, da krepiš svoje vrednote. Vrednote, ki jih živiš v svojem vsakodnevnem življenju postanejo tvoje vrline.
In zato je to izjemen čas, da se vprašaš; Kaj je tisto, kar me poganja? Kaj je moje gorivo? Kaj je tisto, kar je pomembno v mojem življenju?

Skozi vsakoletni proces porajanja Sebe imaš v tem izjemnem času možnost, da spoznaš sebe na novo, da rodiš v ta svet delčke sebe, ki jih še ne poznaš, s katerimi še nimaš zavestne povezave. To je čas, ko se povežemo s svojo Sofijo in ji dopustimo, da nas vodi, da nas pelje v novo leto, da nam razkrije kakšen je naš namen, zakaj smo tukaj in kaj je pomembno v naslednjem letu.
Vsako leto v času 12 svetih dni Božiča vodim skozi 22 dnevni proces porajanja Sebe in če se mi želiš pridružiti, si več lahko prebereš na spletni strani tukaj…

Izkoristi ta posvečeni čas za tvoje novo rojstvo. Ni brez veze simbolika porajanja sončevega boga v starodavnih tradicijah, ki se zgodi na zimski solsticij, kot tudi ni naključje, da je božji sin Jezus rojen ravno v tem mogočnem času. Simbolično nam vsako leto sporoča, da je to čas za porajanje Sebe. Novega Sebe. Na voljo je brezplačna video serija 12 svetih dni Božiča in del nje bo predavanje, v katerem bom delila več o tem kako čaroben je čas v katerega se podajamo. Več najdeš na povezavi tukaj…

Vabljena v našo družbo!

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Taja skozi svoje delo razkriva vrednost in dragocenost Ženske, da s svojim Darilom naredi pozitivno razliko v življenju ljudi in na svetu.
DIVINE.SI

sisters

Svetovni dan sestrstva

Svetovni dan sestrstva praznujemo 5. oktobra. Gre za globalno praznovanje povezanosti vseh žensk kot dušnih sester. Gre za zavezo, da druga drugo podpiramo, negujemo in zaščitimo. Shakti Badhan je indijski praznik, ki je nastal kot odgovor na Rakhsha Badhan. Rakhsha Badhan se v Indiji praznuje avgusta, ko sestre privežejo sveto nit povezanosti na zapestje brata, kar simbolizira sestrsko ljubezen in molitev za dobrobit bratov.

All Ladies League so začele praznovati Shakti Badhan 5. oktobra, ki je edinstven način povezovanja žensk ne le v Indiji, temveč po vsem svetu.

Podpri svoje sestre s svojo brezpogojno ljubeznijo.

Gre za pobudo, da ženske namesto sovraštva, tekmovalnosti, sojenja, kritiziranja med ženskami spodbudimo dušno povezanost podpore, celovitosti, praznovanja, da stojimo druga z drugo in druga za drugo.

Dušno sestrstvo simbolizira pripadnost, povezanost, podporo, praznovanje druga druge, pomoč druge drugi v tem, da vsaka postane ta ženska, za katero se je rodila, da je.

Namesto individualizma, samozadostnega posameznika, dušno sestrstvo prinaša pomembno sporočilo, da sta pripadnost in povezovanje tisto, ki nas lahko popelje v drugačno prihodnost.

Sestrstvo ustvarja sveti prostor za zdravljenje

Spodbudi te, da se spustiš v globino svoje ženske duše in v sebi prepoznaš, kdo si in zakaj si tukaj.

Ženske znamo biti priča druga drugi s sočutjem. Vsaka potrebuje to, da je ugledana in da prepozna svojo dragocenost. Če nam starši niso dali tega prostora na voljo, je pomembno, da najdemo skupnost, v kateri smo ugledane in slišane, kjer čutimo podporo in varnost, da se resnično odpremo in smo ugledane take, kot smo.

Vsaka ženska na ta planet prinaša dragocene dragulje, vendar jih ne more podeliti z ljudmi in s svetom, dokler jih ne prepozna v svoji notranjosti in dokler sama resnično ne pozna in vidi sebe in svojega Darila.

Sodobna ženska pogosto išče potrditev v zunanjem svetu, saj je izgubila stik s svojo Shakti.

V družbi, v kakršni odrašča, sodobna ženska tega prostora ne dobi, zato pogosto potrditev išče v zunanjem svetu, saj je izgubila stik s svojo Shakti, življenjsko, žensko, kreativno energijo, ki je v njej.

Shakti je božanska ženska energija, kreativna sila in badhan pomeni povezava. Shakti Badhan nas spomni na povezanost s svojo žensko močjo, hkrati pa predstavlja povezanost med vsemi sestrami. in božansko ženstvenostjo, ki jo vsaka uteleša.

To je tudi čas, ko si ženske izmenjajo sveto zapestnico Shakti, nit, trakec, druga drugi ga zavežejo na zapestje kot simbol močne vezi povezanosti v sestrstvu, da poveča moč ženske v njeni notranjosti, da žensko, za katero se je rodila, da jo živi podeli z ljudmi in s svetom.

Zapestnica Shakti te spominja na Shakti, ki teče od ženske k ženski.
Peti oktober je dan, ko se ženske na različnih delih sveta družijo, si pomagajo in podelijo, kaj lahko naredijo druga za drugo in za svet.
Dušno sestrstvo nam omogoči, da začutimo druga drugo in da stopimo v celoto, ki jo vsaka nosi v globinah svoje duše

Pomembno je, da se spomnimo, da je v resnici vse Eno in je Eno v vsem, ni ločenosti.

Vendar je treba to prepoznati, ugledati v sebi, kajti stvari, ki jih ne vidiš, so zate nevidne, ne obstajajo, četudi so v tebi. Dejstvo je, da vsaka v sebi nosi ogromne potenciale, vendar je od tvoje sposobnosti, da jih prepoznaš in ugledaš, jih utelesiš in zaživiš, odvisno, ali bodo resnično uporabljeni in prepoznani od ljudi in sveta.

Šele ko si polna v sebi, lahko to, kar imaš, deliš iz presežka v sebi

Pomembno je, da je tvoj notranji vodnjak poln, da lahko podeliš stvari z drugimi. Dokler si ti v sebi prazna, je vse, kar lahko deliš z drugimi, ta praznina, ki zeva v notranjosti. In ta občutek notranje praznine smo se navadile polniti s stvarmi, z odvisnostmi od ljudi, substanc, aktivnosti. Vendar praznine nikoli ne moreš zares zapolniti. Nikoli ni dovolj in vedno čutiš pomanjkanje virov, energije in časa.

Ta globalni dan je kot dvig vala prizadevanj in vodstva, ki ga ženske prevzamejo na kolektivni ravni. Vsaka ženska, ki je v svoji raznolikosti del te pobude, prispeva h glasu Enosti, povezanosti, kjer je vse Eno in je Eno v vsem. Prav zaradi te močne simbolike sem povabila svoje dušne sestre, da podelijo svoj uvid, svojo izkušnjo sestrstva s teboj. In nastala je nova brezplačna videoserija Globine razcveta Ženske, kjer delimo svoje uvide in spoznanja, svoje zgodbe, navdihe in sočne podrobnosti, kam nas je sestrstvo vodilo v zadnjih dveh letih, odkar smo prvič stopile skupaj v pobudi razcveta Ženske. Več tukaj. >>

Anais Nin je nekoč izjavila, da je Ženska kot popek. Ko je bolečina tega, da si v njem, močnejša od strahu pred tem, da se razcvetiš, si pripravljena na razcvet. In zanimivo je, kako vstopamo v ta razcvet. Pogosto skozi bolečino razpada življenja, kot ga poznamo.

Tvoje dušne sestre so kot mreža, ki te ujame takrat, ko padeš.

In takrat so tvoje dušne sestre kot mreža, ki te ujame, ko padeš. Ob njih čutiš podporo, pripadnost, čutiš, da si sprejeta točno taka, kot si. In daleč od tega, da bi te dušne sestre ujčkale in ti pustile, da se smiliš sama sebi. Dušne sestre so ob tebi, da te spomnijo na tvojo zavezo sama sebi, da zaživiš kot ta Ženska, za katero si se rodila, da Si. Spomnijo te na potenciale, ki speči čakajo v tebi. Čakajo, da jih najdeš in zaživiš.

Srčna želja vsake soustvarjalke razcveta ženske je, da se nobena ženska nikoli ne bi počutila same. Da bi vsaka ženska imela vsaj eno dušno sestro.

Peti oktober je dan, ko druga drugo spominjamo, da v sebi nosimo moč ženstvenosti in da lahko darilo opolnomočenosti podelimo druga z drugo, tako da stojimo druga z drugo, druga ob drugi in druga za drugo.

Peti oktober je priložnost za vse ženske, da praznujejo svojo edinstveno ženskost in da z majhnimi gestami, kot je izmenjava zapestnice Shakti (trakec, zapestnica, ki si jo ženske podarjajo med seboj), pokažejo, kako pomembno je dušno sestrstvo.

To je čas za prebujanje sestrstva na vseh sferah, da se povežemo v duhu in duši kot Eno.

Svetovni dan sestrstva je dan, ki povezuje ženske in jih navdihuje, da skupaj soustvarjajo svet, ki ga vidijo v svojih vizijah. Da svoje edinstveno Darilo, talente, svojo žensko dušo podelijo z drugimi ženskami, ljudmi in svetom.

Si zraven?

Več o razcvetu najdeš na FB strani tukaj >>

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Članek je objavljen na spletnem portalu Svetloba.si

lion-stars22

Odpiranje Siriusovega portala

Nahajamo se v času aktivnega dogajanja na energijskih nivojih.
Pasji dnevi so se že začeli, mlaj v Raku nas je opomnil na to, da je potrebno poskrbeti zase.

Rada rečem, da sploh ženske rade pozabimo natočiti gorivo v svoj notranji rezervoar ljubezni in smo prepričane, da hitreje ko vozimo, bolj se polnimo. V praksi to pomeni, da smo mnenja, da če se razdajamo in poskrbimo za vse okoli sebe pred seboj, da se bomo napolnile in regenerirale, kar žal ne drži.

Ravno čas pasjih dni je ključnega pomena za ženske, da poskrbimo zase. To je čas preden gre Zemlja v fazo vdihovanja, ko se energija začne umirjati in se začnemo potapljati vase. Čas po poletnem solsticiju, ko je Sonce predalo štafeto Luni in ko se dnevi počasi začnejo daljšati je čas, ko je ključnega pomena za ženske, da se napolnimo in regeneriramo. Ni naključje, da je to čas dopustov. Vendar je julij še zelo pomemben mesec za ženske, kajti ujeti moramo val energije, na katerem lahko potem deskamo pozno v jesen in zimo. Več o valu bom delila na druženju Odpiranje Siriusovega portala.

Pasji dnevi so po stari tradiciji čas v letu, ko se kozmično dogajanje preseli v ozvezdje velikega psa, kjer najdemo tudi ozvezdje Siriusa. Za Sirius pravijo, da je najsvetlejša zvezda na nebu in o njem se je v času starega Egipta veliko govorilo in vedelo, kajti vsako leto je v času, ko je Sirius ponovno začel vzhajati na obzorju, to napovedovalo poplave reke Nil. V sodobnem svetu tovrstne napovedi ne držijo več, kajti človek je močno posegel v naravne ritme. Kljub temu pa je ta čas vsako leto intenziven in je namenjen zdravljenju, negovanju Biti in povezovanju s svojo Dušo.

Letos se Siriusova vrata odpirajo 31.7.2016. Sirius je že od maja skrit na našem nebu in zjutraj bo pred soncem začel ponovno vzhajati 31.7, viden pa bo ponovno po 8.8., ko se bo umaknil iz svetlobe sonca. Obdobje od 31.7. do 8.8. je zato obdobje, ko bomo prejemali energijske kode kozmičnega srca, kar nas bo pripravilo za dogajanja v nadaljevanju leta.

Sirius z 8.8. vzide s Soncem in v tem času naše Sonce ojačuje energijo Siriusa, saj je poravnan z njim.

Astronomsko gledano, bo letos planetarna poravnava Regulus-Merkur v Levu 30. julija 2016, kar bo pomembno vplivalo na nas in o tem boste v prihajajočih tednih brez dvoma še slišale. To bo odslikalo božanski princip refleksije, odseva med nebom in zemljo, kar lahko v alkemičnem smislu opišemo ‘Kot zgoraj, tako spodaj’.

2.8.2016 bo mlaj v levu, in v oknu mlaja bo 4.8. tudi Venera poravnana z zvezdo Regulus.

Zakaj je to pomembno?
Regulus je zvezda, ki ima pomembno pozicijo na nebu in leži v osrčju ozvezdja Leva. Lev nas uči, kako pomembno je čutiti ljubezen, biti srčen (beri pogumen) in slediti sebi. Lev nas uči kraljevskosti, kako postati vladar svoje usode, vladar svojega notranjega kraljestva, kreator svojega življenja. Pomaga nam, da se povežemo s svojo dušo in usmerjamo svoje življenje iz svoje duše namesto iz nižjega jaza. Lev nas vodi, da smo v stiku s svojim srcem, s tem kar čutimo v sebi in zato se je potrebno utelesiti.

V Raku, ki letos traja do 22.7. ustvarimo povezavo s svojimi koreninami. Ključnega pomena je vzpostaviti stik s svojim Domom, začutiti stik s temeljem, v sebi. Da stojiš s sabo in za sabo ne glede na to, kaj se ti dogaja v zunanjem svetu. Rak nam omogoči, da ustvarimo svojo bazo, temelj, Dom iz katerega delujemo. To je temelj modrosti naše duše, modrosti, ki smo jo zbrali skozi številna utelešanja in nam je na voljo.
Lev pa nam omogoči, da potem, ko imamo postavljen temelj, svoj prestol, zavladamo svojemu življenju, da resnično zavestno kreiramo to, kar želimo. Usmerja nas, da postanemo to, kar smo, da postaneš ta ženska, za katero si se rodila, da postaneš.

Regulus leži v samem osrčju tega procesa. Odpira naše srce in nas usmerja v to, da sledimo srcu, namesto da sledimo razumu. Srce je portal modrosti in moči vsega kar je.

Siriusov Portal

Ezoterično gledano so Levja vrata, zvezdna vrata ali portal do Siriusa. Regulus je zvezda, ki je kot leča, ki zbira in usmerja svetlobo Siriusa v našem lokalnem sončnem sistemu skozi ozvezdje Leva. Enkrat na leto se Sonce direktno poravna z Regulusom in naš sončni sistem prejme velik dotok modrosti direktno s Siriusa. Skozi starodavne kulture je bil Sirius ena najpomembnejših zvezd na nebu in je bil poznan tudi kot “zvezda iniciacije”. Ko se Sonce poravna z Regulusom, svetloba SIriusa steče skozi srce, kar ljudi opolnomočuje in prinaša strast do življenja.

Pravijo, da je Sirius dom Kristusove zavesti za celotno galaksijo. Žarčenje, ki s Siriusa prihaja na Zemljo gre direktno skozi srčno čakro našega Sonca in na Zemljo prinaša izjemno močna sporočila skozi svetlobne kode sončnih žarkov.

Ezoterično gledano je Sirius znan kot duhovno sonce, portal za prenašanje božanske ljubezni, svetlobe in zavesti na Zemljo. V juliju in avgustu je na celotni Zemlji ta energija precej bolj prisotna.

Ker je Zemlja živo bitje, ki se premika skozi cikle, ima tako kot vsak človek svoje čakre in svoje meridiane. Aksiatonalne linije s katerimi smo povezani s Kozmosom, nam omogočajo, da vse dogajanje čutimo in tudi utelešamo skozi svojo lastno izkušnjo. Strukture na Zemlji kot so piramide in kamniti krogi imajo funkcijo zbiranja in ojačevanja točno določenih energij, ki jih Zemlja prejema iz vesolja. In Sfinga je tista, ki je v Egiptu vsako leto opazovala vzhajanje Siriusa na obzorju.

Še iz starodavnih časov je bila zvezda Sirius znana kot posebna zvezda. Iz Atlantide se je modrost iz Siriusa selila v Egipt, kjer so začeli praznovati vzhod Siriusa in s tem novo leto. To je sovpadalo s poplavami Nila v času velikega Leva, v mesecu Leva. Arhetipsko gledano je lev čuvar galaktičnega pola in tudi vhoda v sobo zapisov pod sfingo. Najsvetlejša zvezda v konstalaciji leva je Regulus in je ključ do vseh misterijev v povezavi z levom. Gre za zvezdo, ki je na poti sonca, ko se ta premika skozi zodiak Leva. Sonce in Lev sta tako v zelo intimni povezavi.

V galaktični astrologiji Sonce predstavlja center zavesti, tako samozavesti kot ego zavesti. Zvezde in konstalacije predstavljajo dimenzijo duše in duha. Zvezde so vseskozi prisotne in vendar jih podnevi ne moremo videti, ker je sonce presvetlo. Na podoben način arhetipske dimenzije duše in duha ne moremo videti, ko je svetloba ega ali samozavesti preveč svetla. Zvezde se pojavijo takrat, ko sonce zaide. Multidimenzionalne realnosti se pojavijo, ko presežemo ego.

Arhetipsko gledano je lev »čuvar srca« za vsakega posameznika.
Pogosto ta arhetip projiciramo na slavne osebnosti kot so člani kraljeve družine, znani pevci in igralci, znani športniki. Integracija tega dela sebe vključuje odpiranje levu in voljnost, da izkusimo svoje srce kot vodjo. Gre za to, da v sebi obudimo ta del, ki nam omogoči, da vedno delamo to kar si resnično želimo in delujemo iz ljubezni namesto iz strahu, zavestno. In letos je še bolj kot kadarkoli do sedaj pomembno, da si to kar si, da najdeš sebe in predvsem da najdeš pogum, da si to kar si, da to živiš. Saj veš, pogum je povezan s srčnostjo!

Letos bo vzhod sonca s Siriusom osvetlil mnoge sence, ki nam stojijo na poti, da v polnosti objamemo sami sebe. Namesto, da bi se spremembam v tem času upirali, je ključnega pomena prepoznati in soustvarjati s kozmičnimi silami, ki pomagajo preobražati naša življenja in svet v katerem živimo. Kolektivna preobrazba se začne v vsakem posamezniku in bolj kot kdajkoli prej imamo priložnost stopiti v svojo moč in pristnost ter narediti nekaj, da spremenimo potek naše prihodnosti. Navdihnjena akcija je ključ. Svet soustvarjamo skupaj.

Da bi resnično lahko vstopili v srce in živeli iz srca, moramo objeti celega sebe, Celoto. Upravljanje svoje energije na vseh nivojih, tako telesnem, kot čustvenem in mentalnem je ključnega pomena za povezavo v Celoto. Naše druženje Odpiranje Siriusovega portala, ki sem ga pripravila 30.7.2016 bo namenjeno povezovanju vseh delov v Celoto in postavljanju Magdale in tvoji notranjosti.

Če želiš sesti na svoj notranji prestol, je potrebno sebe spoznati in se objeti, sprejeti v Celoti.

Popolno sprejemanje sebe je izraženo skozi samospoštovanje. Spoštovanje je aspekt, ki je intimno povezan z levom. Preden pa bomo vstopili skozi ta vrata, nas čaka še polna luna, kjer se bosta arhetipsko srečala mati in oče (Rak in Kozorog).

Pred nami je torej polna luna v Kozorogu. Kozorog je arhetipsko tisto znamenje, ki v sebi nosi kolektivni zapis človeške izkušnje. Vključno z vsem kar deluje in ne deluje. Kozorog je tisti, ki sledi zgodovini človeške izkušnje na tem planetu. Zato je to arhetip, ki je povezan z babicami in modreci sveta. Kozorog se osredotoča na to, kaj potrebuje skupnost ali človeštvo kot celota, da bi živelo v blaginji in razcvetu. Kozorog želi narediti vidno spremembo kot odgovoren vodja, učitelj in želi postaviti temelje za naslednjih 7 generacij. Glede na to, da gre za polno luno, ki se dogaja v znamenju Raka, ki se zavzema za Dom, družino, negovanje in deljenje z drugimi, lahko rečem le, da bo polna luna brez dvoma na površje dvignila vse “govno” iz zgodovine, kolektivne kot tudi tiste po genetski liniji, ki ga skrivamo v sebi.

Pripravila sem nov ritual, ki je na voljo brezplačno ob prijavi na spletni strani tukaj…

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

 

osvobo

Osvobojena…

Še danes se spomnim, kot bi bilo včeraj… tistega občutka svobode, ko sem pri sladkih šestnajstih sedela s prijatelji na plaži in poslušala njihove zgodbe. Slan okus v ustih, topli kamni pod zadnjico, noge zakopane v mivko, smeh, ki je vedno znova dvignil moje ustne kotičke in tista čarobnost cele palete barv, ki jih zna na nebo tako umetelno zarisati samo sončni zahod.

Bilo je mistično, čarobno in počutila sem se svobodno. Neka pesem pravi: »Občuti dež na svoji koži, kajti nihče ne more tega storiti namesto tebe.« Naša sposobnost, da občutimo stvari je resnično nekaj izjemnega. In občutek svobode je neopisljiva izkušnja širine, prostranosti, poleta in brezmejnosti.

Nobenih obveznosti, nikogar, ki bi nam gledal čez ramo, ki bi nas opominjal koliko časa imamo na voljo. To je bilo še pred mobiteli, ko ni bilo zvonjenja vsakih nekaj minut, sporočil ali e-mailov. Enostavno smo sedeli, delili zgodbe, se smejali in čas je letel. Brez potrebe, da bi delali selfije, objavljali slike na Facebooku ali tweetali vsako misel.

Počutila sem se osvobojena vseh spon realnosti, mnenj, idej, sodb in razglabljanja o tem kaj je primerno in kaj ne.
Z eno besedo… svobodna.

Danes sem odrasla. Imam vse, kar sem si takrat želela. In priznam, občutek svobode je nekaj, kar se mi vse prepogosto zmuzne med prsti, ko mojo pozornost ujamejo obveznosti vsakdana.

Dojela sem, da moram, če želim začutiti to osvobojenost, najprej upočasniti. Čas je v moji mladosti tekel počasneje. Znali smo si podariti čas za gledanje zvezd, poslušanje šelestenja trave, šepetov morja, biti priča iskrivosti nasmeha. Res je bilo vse drugače.

Pa to ni tako davno. Konec koncev danes praznujemo 25 letnico osvoboditve in to je bilo takrat, praktično za vogalom. In vendar lahko rečem, da je v teh 25 letih marsikaj drugače.

Pred dnevi sem dan začela s pogovorom v kopirnici, ko sva s starejšim gospodom obujala spomine na tiste čase, ko je bil računalnik v vsakem domu znanstvena fantastika, ko so v sredini osemdesetih prva podjetja šele začela uporabljati velikanske škatle, ko smo uporabljali stacionarne telefone in ko si moral vse številke znati na pamet, ko je bil videorekorder luksuz in ko smo glasbo poslušali na vinilnih ploščah, ki jih danes dobiš le še po naročilu.

Nepojmljivo.

Vsak ima telefon s sabo, vendar se ne znamo vsesti na kavo, brez da bi vmes preverili maile, poslali vsaj 3 sms-se in po možnosti z nekom klepetali po telefonu medtem, ko imamo osebo na drugi strani mize. Kamorkoli greš ljudje zrejo v ekrane… na telefonu, tablici, računalniku. Povezani smo bolj kot kadar koli in vendar je vedno več ljudi osamljenih.

Imamo vse in vendar toliko ljudi čuti pomanjkanje in notranjo praznino. Vse je na dosegu roke, vendar se mi vedno znova zdi, da še nikoli nismo bili tako daleč stran od sebe.

Nimamo več časa za stvari, ki nas razveselijo, napolnijo in osrečijo, ker smo tako zaposleni s tem, kako nas vidijo drugi. Prilagajamo se, kupujemo stvari, ki izgubijo vso vrednost takoj, ko jih prinesemo čez prag trgovine, vse v upanju, da bomo začutili tisto iskrico vznesenosti, radosti, živosti.

Ljudje danes umirajo pri 18-tih pokopljejo pa jih pri 81-tih. Ko mlade vprašaš kaj jih veseli, je odgovor; igranje video igric. Na vprašanje kaj si želijo, odgovarjajo z mlačnim: »Pojma nimam.«

Omama je za mnoge edini način, da se imajo fajn. Alkohol, droge, zdravila, karkoli, samo da se realnost izgubi v osladni omami in iluzija naslika svojo podobo raja.

Svoboda? Kaj je že to?

Ujeti v zaporu številk, ki določajo naš delovnik od 8 do 8, številkah na računu, ki kažejo do kod se lahko predajaš omami iluzije, številkah na tehtnici, številkah oblačil, ki bi jih želele nositi, številkah na osebni izkaznici, ki kažejo na neusmiljenost časa, ki spolzi skozi prste povprečnosti in minljivosti vsakdana.

Ja, svoboda terja drznost, zahteva pogum, srčnost, ranljivost, iskrenost in sočutje najprej do sebe.

Osvobojenost ni nekaj, kar lahko kupiš. Ni na prodaj.

Osvobodiš se, ko dojameš, da si ti tista, ki kreiraš svoj zapor vsakdana. Ko prepoznaš svojo ujetost v rutino. Ko si voljna priznati sama sebi lenobo in zadovoljenost z udobjem.

Osvobojena si, ko čutiš veter v laseh, živost v telesu, ko globoko vdihneš in enostavno samo SI. V danem trenutku, tukaj in zdaj, točno takem, kot je. Brez potrebe po spreminjanju, skrivanju, ugajanju ali prilagajanju.

Svobodna si, ko znaš biti sama s seboj. Obstajati v trenutku. Vdihniti in izdihniti brez potrebe po tem, da že v naslednjem trenutku pokažeš kako kul je slon, planet, oblak ali cvet.
Biti sama s seboj, zadovoljna, srečna, izpolnjena, brez potrebe, da rešuješ kogar koli, pomagaš komur koli, brez potrebe, da pokažeš kaj imaš, kaj si dosegla ali s kom si bila.

Osvobojenost je vedno s tabo, diha ti za ovratnik, čaka, da se ustaviš in jo opaziš.
Da jo vdihneš, jo začutiš in jo povabiš v svoje življenje.
Osvobojenost enostavno samo je.
Na tebi je, da ji odpreš vrata, jo sprejmeš in si dopustiš, da te neguje.
Šele, ko si voljna, da teče skozi tebe, da te odpira in širi tvoje meje, jo lahko praznuješ.

Farsa praznovanja je boleča, ko si ujeta. Bolečina pretvarjanja trga in lomi tvoje srce, ko veš, kako daleč si in hkrati tako zelo blizu. Iskrenost je tista, ki osvobaja. Povedati si moraš resnico. Resnica je tista, ki te osvobodi.

In ko si poveš resnico, čutiš resnico, dihaš resnico in si resnica, veš, da je čas za praznovanje točno tukaj kjer si, s tem kar si. Nobene potrebe ni po posebni priložnosti, po glamurju ali razkošju.

Sediš na plaži, z nogami zakopanimi v mivki, poslušaš valove, ki se zlivajo na obalo, čutiš tople kamne pod zadnjico, opazuješ sončni zahod, globoko dihaš in čutiš hvaležnost za to priložnost, da si živa.

Vsak dan je dan za praznovanje. Praznovanje življenja. Praznovanje živosti. Praznovanje obstoja, dejstva, da si ena izmed tistih izbrancev, ki jim je bilo podarjena ta redka izkušnja doživljanja, okušanja, občutenja, opazovanja, poslušanja v 3D obliki.

Praznuj danes osvobojenost, v sebi, s sabo, zase…

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Taja Albolena je strastna raziskovalka ženstvenosti, ki verjame, da srečna ženska sije. Taja srčni ženski, ki se trudi in dokazuje, da zmore vse sama, pokaže, kako s svojo svetlobo spreminja svet in moškega s svojim zadovoljstvom ter radostjo, da je ta Ženska, za katero se je rodila, da je, navdihne, da postane boljši moški. Več najdeš na www.divine.si

radost

Praznovati…

Pogosto slišim komentar v stilu… ko bom… potem pa bom…
Ko bom dokončala tale projekt, potem bom praznovala.
Ko bom v penziji, potem bom imela čas za uživanje.
Ko bodo otroci odrasli, takrat si bom privoščila stvari zase.

Življenje premikamo nekam v neznano prihodnost, medtem pa življenje drvi mimo.

Življenje je sestavljeno iz trenutkov.
Tale in tale. In tale.
Da bi jih ujela in iz njih nanizala svojo oglico biserov spominov, se je potrebno upočasniti, zazreti vase in sedeti s tem, kar se je zgodilo do sedaj.

Praznovanje življenja je povezano s tem, da ugledaš trenutek, da ga zagrabiš in v polnosti izkusiš.

In če želiš praznovati življenje, moraš znati praznovati sebe.

Ljubeča naklonjenost do sebe je osnova praznovanja sebe. Dokler ne zmoreš ugledati Sebe, prepoznati svojo edinstvenost, je ne moreš praznovati.

Desetletja sem skozi življenje dobesedno drvela. Glavni motiv je bil narediti čimveč. Po možnosti narediti vse na svojem neskončnem seznamu. Gnala sem se za dosežki, uspehi, rezultati. Nikoli ni bilo dovolj. Nikoli dovolj dobro, dovolj lepo, dovolj xyz. Vedno, ko sem dosegla nekaj, pa ni bilo prepoznano, opaženo, sem se gnala še bolj.

Moja notranja perfekcionistka mi vedno znova ni dala dihati. Iskala sem potrditev svojega obstoja v zunanjem svetu. Upala sem, da bom, če bom dovolj pridna, končno ugledana.

»Samo še tole«, je bila moja mantra. Upala sem, da ko bom naredila samo še to eno stvar, bom začutila v sebi izpolnjenost. Pa ni nikoli zares prišla. Jaz pa sem bil vedno bolj prazna.

Moje življenje je bilo vedno bolj prazno, nepomembno in ob tem sem se počutila vedno bolj nevidno. Jezna sem bila na vse tiste guruje tam zunaj, ki so govorili o tem, kako smo prišli na ta planet kot kreatorji svojega življenja. Ker jaz pa tako ušivega življenja res ne bi ustvarila.

Največja tragedija ob vsem skupaj je bila v tem, da če sem si upala komu potožiti, kako se počutim, da so me gledali, kot bi padla z drugega planeta. »Ob vsem, kar imaš, se pa res ne smeš pritoževati,« sem poslušala. In res, v zunanjem svetu sem imela vse.

Zakaj sem potem čutila tako močno nezadovoljstvo in pomanjkanje v sebi?
»Kaj je narobe z mano?« sem se pogosto spraševala.
In se tolažila, da se res ne smem pritoževati, ker mi res dobro gre.
Vedno znova sem se primerjala z drugimi, kajti roko na srce, šlo mi je dobro v primerjavi s sosedo, ki se je pravkar ločevala. Ali v primerjavi s sestrično moje najboljše prijateljice, ki so ji pravkar odstranili maternico. Ob vsem tem pa sem bila še vedno nevidna.

Nevidna sama zase. Ne glede na vse dosežke in vse nazive, uspehe, sama sebe nisem videla.
In bila sem utrujena od življenja.

Ob tem nisem znala praznovati svojega obstoja, dejstva, da sem se rodila kot ženska

Dojela sem, kako sem se vedno znova skrila, izbirala svojo majhnost in nevidnost. V tem je bila moja varnost. Če sem bila majhna, sem preživela. Sama sem zanikala svojo božanskost.

Tako sem se srečala s svojim notranjim nevidnim otrokom. Dojela sem, kako močno hrepeni po potrditvi, da obstaja in kako nevidno se počuti. Dojela sem, kako mogočna kreatorka sem, da sama sebi onemogočam, da bi moja veličastnost zasijala skozi mene.

Sama sebi sem postavljala limite in ovire na pot. Dojela sem, da je čas, da presežem to, kar mi je pomagalo preživeti. Da je čas, da zasijem. Da dopustim sama sebi, da sem vidna. In da praznujem zgolj dejstvo, da obstajam.

Spoznala sem, da te nihče drug ne more potrditi, kot le ti sama. Nihče drug te ne more ugledati, kot le ti sama. Ne glede na to, kaj naredijo ljudi okoli tebe, dokler ti ne postaneš starš sama sebi, dokler ne prevzameš odgovornosti zase, ne boš opazila pohvale ljudi v tvojem svetu. Ti moraš znati pohvaliti sama sebe za vse ure, tedne in mesece »nevidnega« dela.

Objeti sebe je hkrati izziv in nekaj, kar je potrebno narediti, da bi lahko praznovala Sebe.

Praznovati moraš. Praznovati Sebe. Praznovati druge ženske, ki opravljajo isto »nevidno« delo kot ti. Prepoznati moraš, kako pomembno je, da se ne zadovoljiš z majhnostjo, izčrpanostjo, nevidnostjo in zmedenostjo.
Pomembno je, da ugledaš samo sebe. Da stopiš v polno moč svoje Ženske duše. Praznuješ svojo veličastnost!

Ko praznuješ sebe, ko vidiš sebe, s tem ustvarjaš prostor, družbo, kjer nevidno postaja vidno.

Si pripravljena praznovati Zdaj?

Praznovati Sebe pomeni, poznati svoj Jaz, pomeni, da poznaš svoj notranji svet. Poznati in sprejeti je potrebno vse dele Sebe, vse kar čutiš. Notranjemu svetu se ne moreš izogniti in ob tem najti srečo v življenju. Bolj, ko poznaš Sebe in to, kaj potrebuješ, da si v odnosu s svojim notranjim svetom, globlje so tvoje življenjske izkušnje in bolj izpolnjujoče postane tvoje življenje.

Vabim Te na spletno druženje Objemi Sebe, ki vodi v izpolnjujoč odnos s Sabo. Vodi Te skozi tvojo notranjo čustveno pokrajino in ti nudi jasne usmeritve, kako se naučiti ljubiti Sebe in praznovati Sebe. V tem notranjem svetu vznika tvoja edinstvenost. In to, kar je namen druženja je, da svoj notranji svet prineseš iz teme na svetlo.

Da bi resnično zaživela življenje v svojem polnem potencialu kot Ženska, moraš spoznati svoje notranje zaveznike, ki jih pogosto vidimo kot svoje mučitelje; svojega otroka, žrtev, saboterja in prostitutko. Objeti jih je potrebno, da bi resnično lahko zaživela življenje samozavedanja, samozaupanja, samospoštovanja in samovrednotenja. 13.6.2016 začnemo s spletnimi druženji. Več najdeš na spletni povezavi tukaj..

Hvala, da si!

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Taja Albolena je strastna raziskovalka ženstvenosti, ki ve, da srečna ženska sije. Taja srčni ženski, ki se trudi in dokazuje, da zmore vse sama, pokaže, kako s svojo svetlobo spreminja svet in moškega s svojim zadovoljstvom ter radostjo, da je ta Ženska, za katero se je rodila, da je, navdihne, da postane boljši moški. Več najdeš na www.divine.si

 

bthcake

Dan, ko praznuješ svoj obstoj…

Priznam, sem ena tistih, ki svojega rojstnega dne ni pričakovala s prevelikim navdušenjem. Vsako leto me je presenetilo obvestilo FaceBooka, da praznujem svoj rojstni dan. Voščila, ki sem jih prejela kljub temu, da sem okoli datuma zelo skrivnostna, sem vedno znova začutila kot ganljiva in segla so mi do srca.

Potem pa me je letos, ko je zopet prišel moj dan, prešinilo… skrivam se. Spet je na delu moj nevidni otrok. Spet zanikam svoj obstoj. Dojela sem, da je rojstni dan tisti dan, ko praznuješ svoj obstoj.

Rojstni dan je pravzaprav praznovanje življenja. In življenje bi morali v polnosti živeti. Pa ne le za rojstni dan, vsak dan.

Mojega ne-praznovanja ni določal strah pred staranjem ali obremenjenost s številkami, temveč enostavno ne-prepoznavanje moje vrednosti in cenjenje dejstva, da mi je bilo na ta dan podarjeno življenje. To je bilo nekaj samo-po-sebi-umevnega, sploh nisem prepoznavala pomembnosti tega dejstva.

Zato zdaj bereš ta zapis, kajti do mojega rojstnega dneva, pred nekaj dnevi, se tega nisem zavedala, pa naj se sliši še tako nemogoče. Pri mojih 42 me je zadelo, da je čas za praznovanje mojega obstoja.

Dejstvo je, da je tvoja izbira, kot je tudi moja izbira, da na rojstni dan gledaš kot na dan, ko praznuješ svoj obstoj.

Zdaj pomisli, kako bi bilo, če bi vsak dan živela, kot da je tvoj rojstni dan vsak dan?

Si drzneš pogledati nazaj in se spomniti svojega najboljšega rojstnega dne, ter si zamisliti, da bi vsak dan preživljala radostno, nasmejano, da bi prejemala darila, voščila in dobre želje s strani tvojih najdražjih?

Pogosto nam rojstni dan uničijo ravno pričakovanja, ki jih imamo v sebi, tiste tihe in neizražene potrebe, ki tlijo globoko v naši notranjosti, vendar si jih ne upamo izraziti. Ženske pogosto pričakujemo od svojih moških, da je ujel tista rahla namigovanja ali pa malo bolj konkretne namige glede darila, vendar ob tem pozabljamo, da moški niso specialisti za detajle, kot smo ženske.

Pred dnevi je svojo izkušnjo z menoj podelila prijateljica, ki je svojemu možu priredila zabavo za okroglo obletnico in vanjo vključila podrobnosti celega dvajsetletnega skupnega obdobja. Zbirala je podrobnosti, tiste redke dragulje, ko ji je mož zaupal, kaj mu je v življenju veliko pomenilo in ga je presenetila. Zdaj nekje v globini sebe upa, da bo mož to naredil zanjo, ker jo ima rad.

Kar ne pomeni, da se moški ne potrudijo za nas, brez dvoma se, vendar pogosto ne na način, kot bi si želele me. In tako lahko popolnoma nenamenoma uničiš svoj dan s tem, da se pritožuješ, da so pozabili nate, da ti nihče ni čestital, da moraš pospravljati hišo in da ti ni nihče prinesel rož. Meni osebno zelo poznano.

Pogosto pričakujemo, da bi v sivini vsakdana rojstni dan moral biti nekako poseben, moral bi izstopati, biti radosten in potem vse skupaj uničimo z eno pripombo, kritiko ali pričakovanjem.

To je čas za refleksijo…

To je nekako tako kot pregled leta, ki ga začneš že v začetku decembra. Se spomniš, kako sem konec leta govorila o tem, da je pomembno, kako zaključiš leto? (Naj te spomnim s člankom, ki ga najdeš tukaj…) No, tvoj rojstni dan je zaključek tvojega osebnega leta in predstavlja začetek novega cikla. Več o teh ciklih sem predstavila v članku, ki ga najdeš tukaj…

Pogled v to, kje se nahajaš in kaj ti je leto prineslo je močan opomnik, kako rasteš in s premikaš v svojem življenju.

To pa je tudi čas, ko pogledaš nazaj in prepoznaš, kaj je tisto, za kar si hvaležna.

Če bi bil tvoj rojstni dan danes, kaj je tisto, za kar bi bila hvaležna v svojem življenju?

Vsak dan prejemamo številna darila. Potrebno pa je upočasniti in jih opaziti. Pogosto tako hitro vozimo skozi svoje življenje, da sploh ne prepoznamo stvari, za katere smo lahko hvaležne. Ko enkrat začutimo hvaležnost, in praksa hvaležnosti postane naša dnevna praksa, je ta tok hvaležnosti nekaj, kar postane stalnica našega življenja.

To je tudi čas, ko je potrebno biti odprta in sprejemljiva. Številne ženske se ne zavedajo, da veliko večino svojega življenja preživljajo v moški domeni dajanja. Rojstni dan je tista priložnost, kjer lahko zavestno prakticiraš sprejemanje in vsako darilo, vsako voščilo resnično sprejmeš. Da bi lahko sprejela, se moraš odpreti, kar je ena najbolj ranljivih stvari, ki jih je potrebno narediti. Vendar brez odpiranja ni sprejemanja.

Zato se vprašaj – kaj je potrebno narediti ali opustiti, da bi postala bolj sprejemljiva?

Pomemben del sprejemljivosti je povezan s tem, da se odpreš in poveš, kaj je tisto, kar si želiš. Letos sem ves april na vprašanja kaj si želim, odgovarjala z ne vem. Dokler ni prišel moj dan in sem dojela, kako sem sabotirala svoje želje in se spet zadovoljila z manj, kot bi si želela. Poskrbela sem za vse druge in sem odpovedala vikend na morju, ki sem ga želela preživeti z družino, ker me je moj dragi prepričal, da bo itak kmalu prvi maj in da bomo takrat šli na morje.

Kakšno dediščino ustvarjaš skozi svoje življenje?

Ob tem, da sem raje poslušala svojega moža kot sebe, sem spet zapustila samo sebe in svoje želje. Moje opravičilo je bilo vedno; saj res, kaj se pa grem. Spet hočem biti nekaj posebnega in spet sem draga, ker se ne zadovoljim z nečim majhnim. Ob tem sem se spet spomnila na vse tiste ljudi, ki so mi v mojem življenju to povedali na glas. Vendar sem se bila tokrat pripravljena spogledati s svojo senco.

Jutro mojega rojstnega dne je prineslo veliko razočaranje, ko me je mož vprašal, če bom s hčerko pospravila njeno sobo. Ne, rojstni dan ni bil dan, ko bi si želela pospravljati hišo. Dojela sem, da jaz ne vidim svoje vrednosti, svoje dragocenosti, da jaz ne vidim dediščine, ki jo s svojim življenjem ustvarjam.

Jaz ne vidim sebe. Dojela sem, da sem nevidna sama zase in da ne vidim vrednosti mojega obstoja.

Pozabila sem na dejstvo, da s tem, kdo sem in kar vem, delam pozitivno razliko v življenju moje družine, ljudi in na svetu.

Tako sem najprej vse svoje zbrala na kup in jim povedala česa nočem, kaj bi želela in ob številnih solzah sem zmogla biti prisotna, držati sebe, se premakniti skozi vse to, kar učim ženske, ki prihajajo k meni in prepoznati dragulj, ki se je skrival spodaj.

Dojela sem, da skozi vse svoje delo ustvarjam zapuščino. In stvari je potrebno utelesiti. Ker je vse medsebojno povezano, vsak posameznik vpliva na ljudi v svoji okolici. Rojstni dan je idealna priložnost, da pogledaš na dediščino, ki jo s svojim življenjem ustvarjaš.

Kar ne pomeni, da je rojstni dan tisti dramatičen dan, ko gre vse narobe. Vendar je dejstvo, da se nas še vedno veliko skriva, da igramo majhno igro in ob tem upamo, da nas bo nekdo odkril. Tvoj rojstni dan je priložnost, da prepoznaš svojo vrednost, svojo dragocenost, da prepoznaš, kako s svojim obstojem spreminjaš svet.

Brez dvoma mi je to letos uspelo in v svoje novo leto vstopam bogatejša za nova spoznanja in novo milino, ki sem jo odkrila, da ne govorim o hvaležnosti, ki jo ob čutim.

Ker vem, da moj obstoj zadošča.

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Taja Albolena je strastna raziskovalka ženstvenosti, ki verjame, da je biti Ženska Darilo. Taja srčni ženski, ki se trudi in dokazuje, da zmore vse sama, pokaže, kako s svojo svetlobo spreminja svet in moškega s svojim zadovoljstvom ter radostjo, da je ta Ženska, za katero se je rodila, da je, navdihne, da postane boljši moški. Več najdeš na www.divine.si