Praznovanje

Pasji dnevi

Pravijo, da so pasji dnevi najbolj vroče obdobje v letu.
Včasih so verjeli, da je to čas, ko se psom meša zaradi vročine in da je ime povezano s tem, vendar je resnica popolnoma drugačna.

Pasji dnevi ali dnevi “Canicular” so se po starem koledarju začeli s 3. julijem in so trajali vse do 22. avgusta. Izraz so prevzeli tudi drugod in po nekaterih razlagah, ki so v veljavi v Ameriki, so to dnevi med 3. julijem in 11. avgustom, v starem Rimu so menili, da je so pasji dnevi od 6. julija do 17. avgusta.

V Evropi se je pozneje uveljavilo, da se pasji dnevi začnejo 23. julija in trajajo štiri tedne, do 23. avgusta. Za takšno natančno opredelitev ne nujno vročih dni, vsekakor pa pasjih, je astronomska razlaga.

Zemlja na svoji orbiti okoli sonca, doseže točko aphelion, ki je najbolj stran od Sonca, v poravnavi s Siriusom ravno v poletnem času. Letos je to 5.julija 2020. Takrat je Zemlja poravnana s Soncem in s Siriusom. Na drugi strani bo najbližje soncu na točki perihelion 2. januarja 2021.

Že stari Rimljani so bili prepričani, da vročino povzroča prav Sirius, ki je bil pes velikega lovca Oriona. Diana, boginja lune, lova in gozdov, ki je bila zaljubljena v Oriona, je ponesreči ubila svojega ljubimca. Da ga ne bi nikoli pozabila, ga je s psom vred pripela na nebo. Pes pa je eden tistih simbolov, ki imajo pri ljudeh različne pomene, in najpogosteje ga povezujejo s tem, da prinaša nesrečo, da je povezan z demoni, ki samo škodujejo, pa tudi sicer je v številnih simbolih povezan s smrtjo. To še zlasti velja za Evropo, kjer pri Germanih čuva vhod v Niflheim, ki je kraljestvo mrtvih in dežela teme.

Astronom Geminus je okoli 70 p.n.št. zapisal: “Splošno prepričanje je, da Sirius ustvarja vročino Pasjih dni, vendar gre za napako, kajti zvezda zgolj označuje začetek najbolj vročega obdobja v letu.”

Ravno ta poravnava Siriusa s Soncem začenja obdobje najbolj vročih dni v letu.
V starih časih je bil to začetek suše, kuge, pa tudi norosti. V Egiptu se je začelo obdobje, ko je Nil poplavljal.

V tej poravnavi svetlobne kode iz Siriusa prihajajo na naš planet zelo okrepljene, kar ojačuje aktualno dogajanje na vseh nivojih.

V starem Egiptu se je novo leto začelo s povratkom Siriusa na nočno nebo.

Sirius je bil poznan kot Zvezda Nila ali zvezda boginje Isis. Imenovali so ga Sothis.
Pred 5000 leti je v Egiptu Sirius vzhajal kar pomeni, da je zjutraj vzšel pred soncem okoli 25 junija in ne avgusta, kot se to dogaja zdaj.

Ko je Sirius vzšel pred Soncem, so v starem Egiptu vedeli, da se začenja obdobje, ko je Nil poplavljal. Ljudi, ki so živeli ob Nilu je to opomnilo na dvigovanje voda. Poplave so bile ključne za rodovitnost tega prostora in ljudj so odprli vrata kanalov, ki so namakali njihova polja.

Svečeniki v Dendari so bili varuhi koledarja in njihova naloga je bila, da so so opazzovali nebo in zato so prvi opazili vzhajanje Siriusa iz templja v Dendari. V templju Hator v Dendari je kip boginje Isis, ki je imela na čelu dragulj. Ko je SIrius vzšel, je svetloba vračajoče zvezde Siriusa, osvetlila njen dragulj in s tem se je začelo obdobje novega leta za Egipčane.
V templju je najti zapis: “Njeno veličanstvo Isis zasije na novega leta dan in njena svetloba se zlije s tisto s strani boga Ra-ja, njenega očeta, na horizontu.”

V starem Egiptu so na Sirius gledali kot na darovalca življenja.

Kajti vedno, ko je Nil začel poplavljati, se je Sirius na nebu pokazal malo pred vzhodom Sonca. Ko je zvezda zašla na zahodu je izginila za 70 dni (nekje konec maja po sedanjem koledarju), preden se je zopet pokazala na vzhodu. To je Egipčanom predstavljalo čas smrti in ponovnega rojstva. Egipčani so ta proces prekopirali v svojih pogrebnih ceremonialih. Ko je kralj umrl, so njegovo telo mumificirali, nato pa so ga pokopali v grobnici. Celoten ceremonial pokopa je po običajih potekal 70 dni po smrti, ko je kralj “ponovno vstal” med zvezdami.(Izbrano po radijskih zapisih Damond Benningfield).

Na prvi dan Siriusovega ponovnega vzhoda so Egipčani napovedovali, kakšna bo tisto leto žetev. Če se je Sirius prvič po 70 dneh pokazal kot svetla sijoča zvezda na nebu, so pričakovali obilno žetev. In če je bila podoba Siriusa na nebu motna ali je bila zvezda rdeča, je to napovedovalo slabo žetev.

Starodavni zvezdogledi so bili mnenja, da vročina prihaja s strani najsvetlejše zvezde na nebu, v kombinaciji s Soncem, kar je ustvarilo najbolj vroč del leta. Čeprav je Sirius bolj vroč od našega Sonca, je predaleč, da bi njegova vročina dejansko vplivala na vročino na našem planetu.

Konec julija začne na nebu s Soncem vzhajati zvezda Sirius v ozvezdju Velikega psa, velika sijoča zvezda belorumene barve, ena najsvetlejših zvezd, ki je izjemno pomembna za razvoj astronomije.

V tem času odpiranja Siriusovih vrat, Sirius izgine v sijaju našega sonca.
Obe nebesni telesi sta v konjunkciji in skupaj vzhajata.

Letos se Siriusova vrata odpirajo 28.7.2020, saj je Sirius za 70-77 dni zašel konec maja. Obdobje od 30.7. do 7.8.2020 bo zato obdobje, ko bomo prejemali energijske kode kozmičnega srca, kar nas bo pripravilo za dogajanja v nadaljevanju leta.

Pasja zvezda, Sirius je poznana tudi kot duhovno sonce in je v ezoteričnih tradicijah srce našega fizičnega Sonca.

Med pasjimi dnevi, ko Sirius izgine v naše Sonce, bi lahko rekli, da naše fizično sonce objema naše duhovno sonce.
Po tej nebeški združitvi se zgodi ponovno rojstvo ali ponovno vstajenje. Gre za obdobje, ko Sirius izgine z neba, kar sovpada z mitom, da se Isis skrije dokler ne rodi svojega sina, Horusa.

Sirius je v egipčanski mitologiji poosebljena Isis, imenovana tudi Sothis, sestra in žena boga Ozirisa, ki ga na nebu najdemo kot Oriona.

Sirius je bil pri Egipčanih astronomsko osnova za celotni religiozni sistem, ki so ga ustvarili. Pravijo, da vsi veliki avatarji in energija evolucije izhajajo iz Siriusa. Povezujejo ga s Kristusovo energijo, saj je ena najsvetlejših zvezd na nebu.

Sirius na svoji poti po nebu vsakih 365,25 dni ponovno vzide z našim Soncem, kar je brez primere v svetu astronomije, saj to ustreza točno enemu sončevemu letu. Starodavni Egipčani so poznali ta izjemen odnos med našim sončnim sistemom in Siriusom in so zato svoje novo leto začenjali s prvim dnevom, ko je Sirius vzšel s Soncem.

In danes še vedno, čeprav se večina ljudi na svetu tega ne zaveda, naše praznovanje novega leta 1.1. sovpada s starodavnim ritualom v čast vrnitve Siriusa na svojo najvišjo točko na nebu ob polnoči. Skozi stoletja so opazovali, da se je 1. januarja Sirius postavil na svojo najvišjo točko na nebu, kar je pomenilo, da so bile njegove energije direktno nad nami in so tako najmočneje vplivale na naša življenja v svoji čistosti in pristnosti. Že tisočletja, po vsem svetu praznujemo ob polnoči to vitalno povezavo, to novo energijo, ki jo z radostjo in novim upanjem pričakamo točno opolnoči. (Vir: Theresa Humphrey)

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

T

PRIPRAVLJENA NA VEČ?
Ostani v stiku z mano.
>>> Iz izkušenj vem, da takrat, ko se obrneš le k »svetlobi«, ne dosežeš globin svoje ženske Biti. Plehko in površinsko življenje pa ženske ne izpolni in zadovolji. Nepovezana s svojimi globinami imaš v življenju občutek, kot da bistvo ostaja neopredeljeno in zgolj površno obvisi v udobju znanega. V tvojih globinah so senčne plasti, ki se jih lahko dotakneš le, ko si se pripravljena spustiti v lastne globine in raziskati zaklad zakopanega ‘drugega’ jaza.
Te senčne plati svoje osebnosti vedno nosiš s seboj. Občasno se pokažejo kot preblisk, včasih pa jih v popolnem kaosu zagledaš v njihovi polni podobi. In v negotovem času, polnem izzivov, strahu, frustracije in kaosa, ti skriti deli, ki si se jim desetletja izogibala, splavajo na površje. In prepričevanje sebe, da bodo šli stran, ne deluje več. To, da osvetliš in objameš zatrte in skrite dele v Sebi je ključ. Več najdeš >>>tukaj<<<

>>> In ker zate želim, da ustvariš ljubezenski odnos, ki varuje ljubezen in da premagaš uničevalce ljubezni, ki ti stojijo na poti, sem pripravila brezplačni vodnik za varovanje ljubezni, pofočkaj se in postani del skupnosti Varuhinj Ljubezni.

Čas prenove in 12 svetih dni Božiča

Prijateljica je z menoj delila star slovenski običaj.

V času od 24.12. pa vse do 6.1. so na mizi obdržali isti prt, tudi če je bil umazan.
Enostavno niso stresali prtov ali menjavali rjuh.
Ni se pometalo ali v modernih časih sesalo, vseh 12 svetih dni, kajti s tem bi odpihnili blagodejno energijo, ki se je zlivala skozi dom, ven iz doma.

Stari ljudje so vedeli.
Modrost, ki so jo imeli naši predniki je nekaj, kar brez dvoma, ne glede na ves nesmisel, ki ga v tem vidimo, zelo pomembna tudi za naš moderni svet.

Če le imamo oči, da to vidimo in ušesa, da to slišimo.

Če v tem posvečenem času ustvarjaš energijske turbulence s tem, ko stepaš, pometaš, sesaš, s tem porivaš energijo ven iz hiše. Nespoštljivo delaš z energijo regeneracije, obnove, ki ti je v teh 12 svetih dneh na voljo, da te obnovi in regenerira.

Kajti na sveti večer 24.12. se na Zemljo začne zlivati obilo darov ozvezdja Ovna, ki simbolično predstavlja sile izgradnje, telesa, od glave k nogam.

Zanimivo je dejstvo, da imaš v skladu s ciklično naravo ženske, vsako leto v tem posvečenem času možnost, da v dvanajstih dneh popolnoma prenoviš svoje telo, skozi vse telesne sisteme.
Vendar je ljudi, ki to priložnost tudi izkoristijo, bolj malo.

Vsako leto imaš možnost, da prenoviš svojo fizično strukturo, da svoje telo pelješ na remont, na obnovo.

Človek je pogosto tako zagledan vase in v delovanje, da se mu zdi tovrstno darilo kar preveč enostavno.
Zemljo časti iz strahospoštovanje in ne iz ljubezni. Zavedla ga je zemljina trdota, gostota in ker težko pogleda onkraj očitnega, vidnega. Zato ne vidi njene negovalne note, skrbnosti, zdravljenja, ki mu ga omogoča.

Element Zemlje te uči svetosti in to je tisti manjkajoči košček, ki sem ga dolgo časa iskala zunaj sebe, predvsem v templjih in na svetih mestih po planetu.

Že pred prazniki sem močno začutila, kako je 12 svetih dni Božiča ključnega pomena za tvoje Porajanje Sebe.
Dobila sem navdih, da je porajanje Sebe globoko spuščanje v svojo notranjost, zaupanje notranjemu procesu, da gre za predajo, za temeljito preobrazbo.

Porajanje Sebe je prinašanje svetlobe, novega življenja iz notranjega templja, iz telesa v zunanji svet.

Vsi templji na Zemlji predstavljajo hišo Duha. Tvoje telo je hiša Duha.
In vendar se Bit poraja iz globin tvoje posode, tvojega Templja, tvojega telesa.

Dokler nisi utelešena v svojem telesu, dokler ne čutiš svetosti Templja v katerem prebivaš, se ne boš počutila dovolj varno, zaščiteno, da bi v polnosti izrazila to, kdo si v resnici.
Varnost je ena temeljnih kvalitet, s katerim začenjamo to potapljanje Vase v spletnem druženju Porajanje Sebe.

Povezanost z dušnimi sestrami te drži. Skupaj krepimo posodo, ki nas vse drži, v tem svetem času preobrazbe. Ker če se tega zavedaš ali ne, potrebuješ strukturo. Potrebuješ posodo, ki ti omogoči, da se počutiš dovolj varna, da se odpreš, da sprejmeš, neguješ sebe in se predajaš toku življenja.

Kaj je tvoja struktura, ki te drži?
Kaj je tvoja posoda?

Ustvari jo, izberi jo.
Kajti, ko imaš svoj sveti prostor, zaćutiš svetost in se odpreš, da bi sprejela modrost.

Dragocenost žensk, ki soustvarjajo in delijo izkušnjo je neopisljiva.
Je Darilo čisto vsaki v tem svetem krogu.

Poveži se, ustvari svojo skupnost ali pa se pridruži skupnosti, ki odslikava vibracijo, ki te vodi v razcvet.

Stik z Zemljo, ta prizemljenost in utelešenost je bistvena, da boš lahko iskreno delila svojo Resnico.

Pravijo, da bo leto pred nami naporno, da nas bo soočalo z izzivi.
Pomembno se mi zdi, da se usedeš na val, konec leta, val, ki te bo popeljal v naslednje leto.

POveži se s svojim jedrom.
S tem centrom v svojih globinah.
S templjem, ki ga nosiš v sebi.

Vsaka ženska v svoji notranjosti nosi sveti Tempelj.

Povsod ga nosi s seboj. In iz tega Templja ženska ustvarja Dom.
Čas je, da ga resnično sprejmeš, prepoznaš njegovo vrednost in da v polnosti izkoristiš potenciale, ki so ti dani, da jih uporabiš v procesu zavestne kreacije.

Negovanje tega Templja je prioriteta vsake ženske.

Samo, če imaš na voljo močno posodo, dovolj energije in če veš, kaj je svinec, lahko delaš duhovno alkimijo.

Preporod, prenova vseh telesnih sistemov ti je na voljo v teh svetih dneh, v katere vstopamo.
Izkoristi jih zase! Nahrani Sebe. Neguj Sebe.

To je edini način, da boš lahko Sebe iz svoje polnosti delila z drugimi.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v svetu!
Taja Albolena

Mentorica za razcvet Ženske Duše
♥  www.divine.si

PRIPRAVLJENA NA VEČ?
Ostani v stiku z mano.
>>> Pokukaj kako ustvariš življenje iz globin tvoje Ženske Duše. Da stopiš v novo desetletje v tem jin stanju, ko zasajaš seme v plodni pokrajini tvoje duše. In potem sanjaš skupaj z ostalimi ženskami v naši skupni posodi, neguješ to seme v varnem prostoru, da vzklije in gre v rast. Ker je pomembno, da pustiš stare zgodbe za sabo in v novo desetletje stopiš opolnomočena in rečeš JA svoji resnični moči. Več najdeš na povezavi >>>TUKAJ<<<

>>> In ker zate želim, da ustvariš ljubezenski odnos, ki varuje ljubezen in da premagaš uničevalce ljubezni, ki ti stojijo na poti, sem pripravila brezplačni vodnik za varovanje ljubezni, pofočkaj se in postani del skupnosti Varuhinj Ljubezni.

frobubble

Daj mi molitev, ki deluje…

Vedno več ljudi slišim, kako se pritožujejo, da stvari enostavno ne delujejo več. Da ne delujejo meditacije, da ne delujejo afiramcije, da tudi manifestacija ne deluje več in da je vse brez pomena. In mnogi pravijo, kot rada reče Caroline Myss; Dajte mi molitev, ki deluje!
Ljudje bi radi čarobno paličico s katero bi samo zamahnili in bi bila stvar urejena.

In vendar bližnjic ni. Čeprav bi si jih zelo želela.
Neskončno radi imamo, ko se pojavi nekdo, ki obljublja, da se bo brez truda dalo doseči vse.
Žal temu ni tako. Vztrajnost in zavezanost sebi sta edino zagotovilo, ki te lahko pripelje k cilju.

In ni naključje, da taoisti kot edino zlato pravilo, da prideš do tega, kar si si zastavila, omenjajo vztrajnost.

Leta 1999 sem po predavanju Thomasa Kellerja začela z zavestno kreacijo leta. Od takrat sem jih naredila že kar lepo število in vendar sem ob predajanju tega znanja drugim ugotovila, da mnogi izgubijo voljo in stvari ne prenesejo v svojo fizično realnost.

Zanimalo me je zakaj in tako sem začela raziskovati. Temu sem posvetila veliko časa, še posebej po svojem eksperimentu leta 2009, ko sem popolnoma brezvoljno ugotovila, da sploh nimam želja.

Tako sem kar nekaj let posvetila preučevanju arhetipov in načinom, kako reprogramirati svojo podzavest, ter v svojih možganih ustvariti nove povezave.
Dejstvo je, da je potrebno ustvariti nove navade. In nevroplastičnost možganov nam to omogoča, ne glede na leta.
Po mojih izkušnjah ima človek največ težav ravno z navadami.

Zakaj? Ker je zavezan načinom, ki so poznani, čeprav mu ne služijo.
To kar je potrebno narediti je, da prevzameš nove navade in si dosledna.

Kar se precej bolj romantično sliši v teoriji, kot izvaja v praksi.

Zavezana moraš biti svoji rasti, razcvetu, širitvi. Kar od tebe terja precej časa in energije, da zamenjaš svojo samopodobo oziroma paradigmo, svoj pogled na svet.

In ravno iz tega razloga moja mentorica Caroline Myss vedno znova in znova ponavlja, da duhovni razvoj ni SPA in ni hobi, da gre za utelešanje, ko stvari daješ v prakso.

Zato reprogramiranje podzavesti ni enodnevni tretma, ki te spremeni za vedno. Potrebna je doslednost in 40 dni stalne prakse, ki spreminja tvojo podzavest.

V tem času se soočaš z vsemi svojimi sencami, od tega da ni vredno, da je brezveze, da itak ne bo uspelo … tvoj saboter ti servira vse možne načine, kako ti dosedaj še nikoli ni uspelo, žrtev ti pokaže vse pretekle načine, ko si bila izigrana, prevarana, ko si bila ranjena in prostitutka bo na vsakem koraku, ko dosežeš novo raven samozavesti in zavedanja, poskušala to razprodati za občutek varnosti ter zagotovilo za preživetje.

Zelo mi je všeč primerjava s kompasom, ki ga ima v filmu “Pirati s Karibov” Jack Sparow. Kompas, ki kaže smer, v kateri je tisto, kar si Jack najbolj želi, v danem trenutku.

In tak kompas imaš v svoji notranjosti tudi ti. To je kompas, ki je naravnan na resnico, na vir vsega kar je. Kljub temu so strahovi in temne strasti v tebi tisti aspekti, ki ti vedno znova premikajo iglo notranjega kompasa.

22.12. vstopamo v vsakoletni cikel Porajanje Sebe na novo. To je posvečeni čas, ko imaš priložnost, da v starem letu pustiš vse, kar ti ne služi več in se skozi popotovanje od naivnega otroka premakneš v izkušenega mojstra.

Mojster je radoveden, iskriv in radoživ kot otrok, vendar v sebi nosi modrost prehojene poti in vseh preizkušenj, ki jih je na svoji poti izkusil. Druženje se zaključi 13.1., ko stopiš v mojstra.

Prvih deset dni je povezanih z opuščanjem stvari in drugih dvanajst z zavestno kreacijo leta.

Tovrstnega reprogramiranja navad se vedno lahko lotiš sama, vendar iz lastnih izkušnj vem, da je zelo težko vztrajati, še posebej, če so notranji glasovi zelo močni.
Velikokrat podležeš saboterju, ali pa žrtvi ali pa enostavno zamenjaš novo pridobljene moči za fizično udobje in vse skupaj opustiš, ko te izzove tretji preživetveni arhetip tvoje psihe – prostitutka.

Če ti uspe in vztrajaš do konca, obudiš svojega notranjega otroka, svojega notranjega genija, svojo kreativnost in moč, da greš v svojem življenju naprej po poti, ki si jo izbrala zase.

Najtežji korak je obračanje tankerja na morju, kot to imenujem sama. Ko se zaveš, da gre tvoja ladja v smer, v katero ne želiš iti, ko moraš to ogromno gmoto najprej ustaviti, jo počasi obrniti, da greš nato lahko v drugo smer.

Podpora skupine ustvari polje v katerem se preobrazba lahko odvija. Gre za posodo podpore. kjer začutiš tisti notranji poriv, da resnično greš do konca. Ko se vsak večer slišimo in podelimo stvari, vse skupaj resnično prizemljimo. To je resnično veliko bolj potentno, kot če stvari delaš sama.

Rada rečem, da v skupini vedno letimo dlje in hitreje.

Tukaj vstopi v igro tudi notranji arhetip očeta, ki ti da potrebno podporo in voljo, da dokončaš začeto. Eden od arhetipov s katerim se na tem popotovanju srečamo je tudi arhetip očeta, ki razkriva, kje si v sporu s svojo notranjo očetovsko figuro.

Sodobna ženska je pogosto v upornici, v senčnem delu Amazonke, ki vihti svoj oster jezik, kot meč, ravno zaradi ranjenosti, ki jo je bila deležne s strani svojega očeta. V popotovanju Porajanje Sebe imaš priložnost, da se s tem delom v sebi pomiriš in ga objameš v sebi.

V preteklosti sem poskusila mnogo dobrih metod za spreminjanje prepričanj in vendar sem vedno znova in znova ugotavljala, da so bili glasovi mojih arhetipskih senc močnejši. Tisto kar sem osebno pri vseh tehnikah pogrešala so bila navodila, kako spremeniti rutino, kaj narediti po seminarju, ki ti je spremenil vzorce, kaj sedaj z navadami, ki jih imaš. Nihče ni govoril o navadah in rutinah in o tem, da je potrebno zavestno spremeniti načine delovanja. In da se zlahka vrneš v staro navado, rutino in poustvariš nazaj stare vzorce. In rabila sem precej dolgo, da sem lahko ubesedila to, kar sem čutila že na začetku.

Če te zanima več in si želiš podporo pri soočanju s svojimi notranjimi zavezniki v tem potentnem času, se mi pridruži v spletnem programu Porajanje Sebe, kjer v 22 dneh potuješ skozi 22 notranjih arhetipov in postavljaš posodo, ki  te bo držala v letu 2019. Več informacij najdeš >>>tukaj<<<

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Taja Albolena že več kot dve desetletji raziskuje globine svoje Biti. Dela z ženskami, ki se prebujajo v zavedanje, da so prerasle življenje, ki so ga živele do sedaj in želijo več od življenja. Ženskam asistira, da dvignejo svoj nivo samozavesti in zaupanja vase kot žensko ter sledijo sebi. Vodi jih, da stopijo v polno moč svoje Ženske Duše. Več najdeš na www.divine.si

fun

Mrk prinaša priložnost za praznovanje…

Ženska sem. Potujem s cikli. Kajti življenje me je naučilo, da je potovanje s cikli narave najbolj modro, lahkotno in izjemno. Zato sem budna in poslušam, z vsemi svojimi čuti.

Ko me je tale vikend zajelo pred-mrkovsko razpoloženje, in je vse naenkrat začelo drveti niz brdo, sem vedela, da je resnično nekaj v zraku. Včeraj je bilo že rahlo neznosno, potem pa sem dojela, kaj je na stvari.
Čas je za upočasnitev.
Čas je za poslušanje navznoter.
Čas je za stik s seboj.

Vsesplošno je znano, da lunin mrk oznanja konec nekega obdobja. Je opomnik, da je pomembno praznovati.
Vikend je več kot primeren za praznovanje. Konec koncev je pred nami polna luna v Levu, ki te spomni na veličastnost in pomen tega, da se postaviš v središče svojega življenja.

Konec tedna te čaka deskanje. Ujeti bo potrebno tale val, ki bo precej visok. Za tiste, ki ste se spraševale kje je letos ta val, evo ga, prihaja.

Ob tem je potrebno vedeti, da je potrebno upočasniti. Kajti, če se premikaš še hitreje in vse hitreje, ne moreš ujeti tega vala. Potrebno se je sprostiti in odpreti, zajahati val, ga sprejeti v sebi, da bi te naslednjih 6 mesecev negoval in te vodil skozi Siriusova vrata v poletje.

Da bi se resnično lahko premaknila naprej, skozi nova vrata, ki se odpirajo na Valentinovo s sončevim mrkom, ko bo mlaj, moraš najprej resnično opustiti vse tisto, kar ti ne služi več.

S prvim februarjem se začne izdih mame Zemlje, ki skupaj z dogajanjem na nebu pomaga pri temu, da se boš ukvarjala s temami v povezavi s tem koliko v resnici ceniš sebe. In ali se imaš resnično rada, kajti to je edini način, da se resnično lahkotno in z radostjo uveljaviš v svetu.

Dejstvo je, da moraš biti najprej ti v stiku s seboj in resnično poznati sebe, da bi ti drugi sledili.

S svojim zgledom, s svojo svetlobo se dotikaš ljudi in spreminjaš svet.

Zapiranje poglavja, ki se vleče od leta 2008, je lahko izjemno stresno. Gre za opuščanje starega, da bi lahko naredila prostor za novo. Preobrazba ni nujno lepa ali blaga, lahko je silovita kot izbruh vulkana. In ognjevitost ti v teh dneh ne bo čisto nič pomagala, da bi se kaj lažje premikala skozi tole intenzivno dinamiko.

Mrk je pomemben premik v procesu življenja, ker ti odpre vrata na novo energijsko raven.
To je kot bi imela priložnost, da zapakiraš svoje premoženje in se preseliš na novo nadstropje v svoji stolpnici življenja. Lahko ti odpre popolnoma nove poti, smeri in spremeni tok tvojega življenja.

In ob tem je pomembno, da se zavedaš, da se vse dogaja zate in ne tebi.
Na kar še posebej rada pozabiš takrat, ko postane divje in ne dohajaš več sama sebe.
Da ne govorim kako imaš težave s tem, da povežeš konec s koncem.

Običajno te tovrstni premiki prestavijo točno tja, kjer moraš biti, kar ni nujno v skladu s tem, kje bi želela biti.

Morda se ti bo zdelo, da te energija potiska v smer, kamor si ne želiš, vendar mi verjemi, da upiranje ne bo kaj prida pomagalo. V tem potentnem času boš imela priložnost izkusiti, kako odprta si, kako sprejemljiva si in kako se zmoreš predati toku življenja, brez potrebe po nadziranju in kontroliranju, kar bo za mnoge svojevrsten izziv.

Karkoli je potrebno za premik naprej, se bo zgodilo.

In tukaj bo sodelovanje in soustvarjanje brez dvoma najboljša strategija. Saj veš, Lev je povezan s tem, da prevzameš polno odgovornost za svoje življenje in v tem času bo modro stopiti v svojo kraljevskost in sprejeti dejstvo, da si tukaj, da postaneš kraljica svojega dvora. Ti moraš prepoznati vrednost in veličastnost svojega vesolja in sesti na svoj notranji prestol.

Saj veš, Ti si ta ženska, ki jo čakaš.

Letošnji prvi lunin mrk nosi s seboj izjemen potencial vodenja in zaupanje vase bo brez dvoma v ospredju. Kajti, če želiš resnično zaživeti svoj polni potencial, se moraš zanesti nase.

Čas je, da ti postaneš Kraljica svojega dvora. In tega ne more nihče narediti namesto tebe. Na tebi je, da prepoznaš svojo edinstvenost, enkratnost, izjemnost in stopiš vanjo.

Zdaj je čas. Si drzneš?

Da bi postala ta Ženska, ki ti je namenjeno, da si,  moraš v prvi vrsti prepoznati, da to kar počneš, ne deluje in se spustiti vase. Ob tem je podpora in to, da si prepoznana v svoji izjemnosti ključnega pomena, da bi se lahko porodila na novo in presegla iluzijo popolnega sveta.

Konec popotovanja v ciklu razcveta je vedno povezan s praznovanjem, kajti praznovanje sveta, takega kot je, sebe, točno tam kjer si, je bistvenega pomena za izpolnjujoče življenje, ki ga želimo živeti.

Res je pomembno, da zajahaš ta prvi val, ki se zdaj dviga, da te bo peljal vse do poletja, ko bomo lovile nov val za deskanje na valovih življenja.

Želim ti izjemno deskanje!

Zapis iz leta 2016 o luninem mrku je na voljo tukaj >>>

Bodi Sijajno in Sijajna!
Taja Albolena

S svetlobo svoje ženske duše se želim dotakniti tvoje, da Ti s svojo svetlobo narediš pozitivno razliko v življenju svojega moškega in na svetu. Ker vem, da Ti s svojim sijajem puščaš sled!

Svetovni dan sestrstva

Svetovni dan sestrstva praznujemo 5. oktobra. Gre za globalno praznovanje povezanosti vseh žensk kot dušnih sester. Gre za zavezo, da druga drugo podpiramo, negujemo in zaščitimo. Shakti Badhan je indijski praznik, ki je nastal kot odgovor na Rakhsha Badhan. Rakhsha Badhan se v Indiji praznuje avgusta, ko sestre privežejo sveto nit povezanosti na zapestje brata, kar simbolizira sestrsko ljubezen in molitev za dobrobit bratov.

All Ladies League so začele praznovati Shakti Badhan 5. oktobra, ki je edinstven način povezovanja žensk ne le v Indiji, temveč po vsem svetu.

Podpri svoje sestre s svojo brezpogojno ljubeznijo.

Gre za pobudo, da ženske namesto sovraštva, tekmovalnosti, sojenja, kritiziranja med ženskami spodbudimo dušno povezanost podpore, celovitosti, praznovanja, da stojimo druga z drugo in druga za drugo.

Dušno sestrstvo simbolizira pripadnost, povezanost, podporo, praznovanje druga druge, pomoč druge drugi v tem, da vsaka postane ta ženska, za katero se je rodila, da je.

Namesto individualizma, samozadostnega posameznika, dušno sestrstvo prinaša pomembno sporočilo, da sta pripadnost in povezovanje tisto, ki nas lahko popelje v drugačno prihodnost.

Sestrstvo ustvarja sveti prostor za zdravljenje

Spodbudi te, da se spustiš v globino svoje ženske duše in v sebi prepoznaš, kdo si in zakaj si tukaj.

Ženske znamo biti priča druga drugi s sočutjem. Vsaka potrebuje to, da je ugledana in da prepozna svojo dragocenost. Če nam starši niso dali tega prostora na voljo, je pomembno, da najdemo skupnost, v kateri smo ugledane in slišane, kjer čutimo podporo in varnost, da se resnično odpremo in smo ugledane take, kot smo.

Vsaka ženska na ta planet prinaša dragocene dragulje, vendar jih ne more podeliti z ljudmi in s svetom, dokler jih ne prepozna v svoji notranjosti in dokler sama resnično ne pozna in vidi sebe in svojega Darila.

Sodobna ženska pogosto išče potrditev v zunanjem svetu, saj je izgubila stik s svojo Shakti.

V družbi, v kakršni odrašča, sodobna ženska tega prostora ne dobi, zato pogosto potrditev išče v zunanjem svetu, saj je izgubila stik s svojo Shakti, življenjsko, žensko, kreativno energijo, ki je v njej.

Shakti je božanska ženska energija, kreativna sila in badhan pomeni povezava. Shakti Badhan nas spomni na povezanost s svojo žensko močjo, hkrati pa predstavlja povezanost med vsemi sestrami. in božansko ženstvenostjo, ki jo vsaka uteleša.

To je tudi čas, ko si ženske izmenjajo sveto zapestnico Shakti, nit, trakec, druga drugi ga zavežejo na zapestje kot simbol močne vezi povezanosti v sestrstvu, da poveča moč ženske v njeni notranjosti, da žensko, za katero se je rodila, da jo živi podeli z ljudmi in s svetom.

Zapestnica Shakti te spominja na Shakti, ki teče od ženske k ženski.
Peti oktober je dan, ko se ženske na različnih delih sveta družijo, si pomagajo in podelijo, kaj lahko naredijo druga za drugo in za svet.
Dušno sestrstvo nam omogoči, da začutimo druga drugo in da stopimo v celoto, ki jo vsaka nosi v globinah svoje duše

Pomembno je, da se spomnimo, da je v resnici vse Eno in je Eno v vsem, ni ločenosti.

Vendar je treba to prepoznati, ugledati v sebi, kajti stvari, ki jih ne vidiš, so zate nevidne, ne obstajajo, četudi so v tebi. Dejstvo je, da vsaka v sebi nosi ogromne potenciale, vendar je od tvoje sposobnosti, da jih prepoznaš in ugledaš, jih utelesiš in zaživiš, odvisno, ali bodo resnično uporabljeni in prepoznani od ljudi in sveta.

Šele ko si polna v sebi, lahko to, kar imaš, deliš iz presežka v sebi

Pomembno je, da je tvoj notranji vodnjak poln, da lahko podeliš stvari z drugimi. Dokler si ti v sebi prazna, je vse, kar lahko deliš z drugimi, ta praznina, ki zeva v notranjosti. In ta občutek notranje praznine smo se navadile polniti s stvarmi, z odvisnostmi od ljudi, substanc, aktivnosti. Vendar praznine nikoli ne moreš zares zapolniti. Nikoli ni dovolj in vedno čutiš pomanjkanje virov, energije in časa.

Ta globalni dan je kot dvig vala prizadevanj in vodstva, ki ga ženske prevzamejo na kolektivni ravni. Vsaka ženska, ki je v svoji raznolikosti del te pobude, prispeva h glasu Enosti, povezanosti, kjer je vse Eno in je Eno v vsem. Prav zaradi te močne simbolike sem povabila svoje dušne sestre, da podelijo svoj uvid, svojo izkušnjo sestrstva s teboj. In nastala je nova brezplačna videoserija Globine razcveta Ženske, kjer delimo svoje uvide in spoznanja, svoje zgodbe, navdihe in sočne podrobnosti, kam nas je sestrstvo vodilo v zadnjih dveh letih, odkar smo prvič stopile skupaj v pobudi razcveta Ženske.

Anais Nin je nekoč izjavila, da je Ženska kot popek. Ko je bolečina tega, da si v njem, močnejša od strahu pred tem, da se razcvetiš, si pripravljena na razcvet. In zanimivo je, kako vstopamo v ta razcvet. Pogosto skozi bolečino razpada življenja, kot ga poznamo.

Tvoje dušne sestre so kot mreža, ki te ujame takrat, ko padeš.

In takrat so tvoje dušne sestre kot mreža, ki te ujame, ko padeš. Ob njih čutiš podporo, pripadnost, čutiš, da si sprejeta točno taka, kot si. In daleč od tega, da bi te dušne sestre ujčkale in ti pustile, da se smiliš sama sebi. Dušne sestre so ob tebi, da te spomnijo na tvojo zavezo sama sebi, da zaživiš kot ta Ženska, za katero si se rodila, da Si. Spomnijo te na potenciale, ki speči čakajo v tebi. Čakajo, da jih najdeš in zaživiš.

Srčna želja vsake soustvarjalke razcveta ženske je, da se nobena ženska nikoli ne bi počutila same. Da bi vsaka ženska imela vsaj eno dušno sestro.

Peti oktober je dan, ko druga drugo spominjamo, da v sebi nosimo moč ženstvenosti in da lahko darilo opolnomočenosti podelimo druga z drugo, tako da stojimo druga z drugo, druga ob drugi in druga za drugo.

Peti oktober je priložnost za vse ženske, da praznujejo svojo edinstveno ženskost in da z majhnimi gestami, kot je izmenjava zapestnice Shakti (trakec, zapestnica, ki si jo ženske podarjajo med seboj), pokažejo, kako pomembno je dušno sestrstvo.

To je čas za prebujanje sestrstva na vseh sferah, da se povežemo v duhu in duši kot Eno.

Svetovni dan sestrstva je dan, ki povezuje ženske in jih navdihuje, da skupaj soustvarjajo svet, ki ga vidijo v svojih vizijah. Da svoje edinstveno Darilo, talente, svojo žensko dušo podelijo z drugimi ženskami, ljudmi in svetom.

Si zraven?

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Članek je objavljen na spletnem portalu Svetloba.si

Odpiranje Siriusovega portala

Nahajamo se v času aktivnega dogajanja na energijskih nivojih.
Pasji dnevi so se že začeli, mlaj v Raku nas je opomnil na to, da je potrebno poskrbeti zase.

Rada rečem, da sploh ženske rade pozabimo natočiti gorivo v svoj notranji rezervoar ljubezni in smo prepričane, da hitreje ko vozimo, bolj se polnimo. V praksi to pomeni, da smo mnenja, da če se razdajamo in poskrbimo za vse okoli sebe pred seboj, da se bomo napolnile in regenerirale, kar žal ne drži.

Ravno čas pasjih dni je ključnega pomena za ženske, da poskrbimo zase. To je čas preden gre Zemlja v fazo vdihovanja, ko se energija začne umirjati in se začnemo potapljati vase. Čas po poletnem solsticiju, ko je Sonce predalo štafeto Luni in ko se dnevi počasi začnejo daljšati je čas, ko je ključnega pomena za ženske, da se napolnimo in regeneriramo. Ni naključje, da je to čas dopustov. Vendar je julij še zelo pomemben mesec za ženske, kajti ujeti moramo val energije, na katerem lahko potem deskamo pozno v jesen in zimo.

Pasji dnevi so po stari tradiciji čas v letu, ko se kozmično dogajanje preseli v ozvezdje velikega psa, kjer najdemo tudi ozvezdje Siriusa. Za Sirius pravijo, da je najsvetlejša zvezda na nebu in o njem se je v času starega Egipta veliko govorilo in vedelo, kajti vsako leto je v času, ko je Sirius ponovno začel vzhajati na obzorju, to napovedovalo poplave reke Nil. V sodobnem svetu tovrstne napovedi ne držijo več, kajti človek je močno posegel v naravne ritme. Kljub temu pa je ta čas vsako leto intenziven in je namenjen zdravljenju, negovanju Biti in povezovanju s svojo Dušo.

Letos se Siriusova vrata odpirajo 31.7.2016. Sirius je že od maja skrit na našem nebu in zjutraj bo pred soncem začel ponovno vzhajati 31.7, viden pa bo ponovno po 8.8., ko se bo umaknil iz svetlobe sonca. Obdobje od 31.7. do 8.8. je zato obdobje, ko bomo prejemali energijske kode kozmičnega srca, kar nas bo pripravilo za dogajanja v nadaljevanju leta.

Sirius z 8.8. vzide s Soncem in v tem času naše Sonce ojačuje energijo Siriusa, saj je poravnan z njim.

Astronomsko gledano, bo letos planetarna poravnava Regulus-Merkur v Levu 30. julija 2016, kar bo pomembno vplivalo na nas in o tem boste v prihajajočih tednih brez dvoma še slišale. To bo odslikalo božanski princip refleksije, odseva med nebom in zemljo, kar lahko v alkemičnem smislu opišemo ‘Kot zgoraj, tako spodaj’.

2.8.2016 bo mlaj v levu, in v oknu mlaja bo 4.8. tudi Venera poravnana z zvezdo Regulus.

Zakaj je to pomembno?
Regulus je zvezda, ki ima pomembno pozicijo na nebu in leži v osrčju ozvezdja Leva. Lev nas uči, kako pomembno je čutiti ljubezen, biti srčen (beri pogumen) in slediti sebi. Lev nas uči kraljevskosti, kako postati vladar svoje usode, vladar svojega notranjega kraljestva, kreator svojega življenja. Pomaga nam, da se povežemo s svojo dušo in usmerjamo svoje življenje iz svoje duše namesto iz nižjega jaza. Lev nas vodi, da smo v stiku s svojim srcem, s tem kar čutimo v sebi in zato se je potrebno utelesiti.

V Raku, ki letos traja do 22.7. ustvarimo povezavo s svojimi koreninami. Ključnega pomena je vzpostaviti stik s svojim Domom, začutiti stik s temeljem, v sebi. Da stojiš s sabo in za sabo ne glede na to, kaj se ti dogaja v zunanjem svetu. Rak nam omogoči, da ustvarimo svojo bazo, temelj, Dom iz katerega delujemo. To je temelj modrosti naše duše, modrosti, ki smo jo zbrali skozi številna utelešanja in nam je na voljo.
Lev pa nam omogoči, da potem, ko imamo postavljen temelj, svoj prestol, zavladamo svojemu življenju, da resnično zavestno kreiramo to, kar želimo. Usmerja nas, da postanemo to, kar smo, da postaneš ta ženska, za katero si se rodila, da postaneš.

Regulus leži v samem osrčju tega procesa. Odpira naše srce in nas usmerja v to, da sledimo srcu, namesto da sledimo razumu. Srce je portal modrosti in moči vsega kar je.

Siriusov Portal

Ezoterično gledano so Levja vrata, zvezdna vrata ali portal do Siriusa. Regulus je zvezda, ki je kot leča, ki zbira in usmerja svetlobo Siriusa v našem lokalnem sončnem sistemu skozi ozvezdje Leva. Enkrat na leto se Sonce direktno poravna z Regulusom in naš sončni sistem prejme velik dotok modrosti direktno s Siriusa. Skozi starodavne kulture je bil Sirius ena najpomembnejših zvezd na nebu in je bil poznan tudi kot “zvezda iniciacije”. Ko se Sonce poravna z Regulusom, svetloba SIriusa steče skozi srce, kar ljudi opolnomočuje in prinaša strast do življenja.

Pravijo, da je Sirius dom Kristusove zavesti za celotno galaksijo. Žarčenje, ki s Siriusa prihaja na Zemljo gre direktno skozi srčno čakro našega Sonca in na Zemljo prinaša izjemno močna sporočila skozi svetlobne kode sončnih žarkov.

Ezoterično gledano je Sirius znan kot duhovno sonce, portal za prenašanje božanske ljubezni, svetlobe in zavesti na Zemljo. V juliju in avgustu je na celotni Zemlji ta energija precej bolj prisotna.

Ker je Zemlja živo bitje, ki se premika skozi cikle, ima tako kot vsak človek svoje čakre in svoje meridiane. Aksiatonalne linije s katerimi smo povezani s Kozmosom, nam omogočajo, da vse dogajanje čutimo in tudi utelešamo skozi svojo lastno izkušnjo. Strukture na Zemlji kot so piramide in kamniti krogi imajo funkcijo zbiranja in ojačevanja točno določenih energij, ki jih Zemlja prejema iz vesolja. In Sfinga je tista, ki je v Egiptu vsako leto opazovala vzhajanje Siriusa na obzorju.

Še iz starodavnih časov je bila zvezda Sirius znana kot posebna zvezda. Iz Atlantide se je modrost iz Siriusa selila v Egipt, kjer so začeli praznovati vzhod Siriusa in s tem novo leto. To je sovpadalo s poplavami Nila v času velikega Leva, v mesecu Leva. Arhetipsko gledano je lev čuvar galaktičnega pola in tudi vhoda v sobo zapisov pod sfingo. Najsvetlejša zvezda v konstalaciji leva je Regulus in je ključ do vseh misterijev v povezavi z levom. Gre za zvezdo, ki je na poti sonca, ko se ta premika skozi zodiak Leva. Sonce in Lev sta tako v zelo intimni povezavi.

V galaktični astrologiji Sonce predstavlja center zavesti, tako samozavesti kot ego zavesti. Zvezde in konstalacije predstavljajo dimenzijo duše in duha. Zvezde so vseskozi prisotne in vendar jih podnevi ne moremo videti, ker je sonce presvetlo. Na podoben način arhetipske dimenzije duše in duha ne moremo videti, ko je svetloba ega ali samozavesti preveč svetla. Zvezde se pojavijo takrat, ko sonce zaide. Multidimenzionalne realnosti se pojavijo, ko presežemo ego.

Arhetipsko gledano je lev »čuvar srca« za vsakega posameznika.
Pogosto ta arhetip projiciramo na slavne osebnosti kot so člani kraljeve družine, znani pevci in igralci, znani športniki. Integracija tega dela sebe vključuje odpiranje levu in voljnost, da izkusimo svoje srce kot vodjo. Gre za to, da v sebi obudimo ta del, ki nam omogoči, da vedno delamo to kar si resnično želimo in delujemo iz ljubezni namesto iz strahu, zavestno. In letos je še bolj kot kadarkoli do sedaj pomembno, da si to kar si, da najdeš sebe in predvsem da najdeš pogum, da si to kar si, da to živiš. Saj veš, pogum je povezan s srčnostjo!

Letos bo vzhod sonca s Siriusom osvetlil mnoge sence, ki nam stojijo na poti, da v polnosti objamemo sami sebe. Namesto, da bi se spremembam v tem času upirali, je ključnega pomena prepoznati in soustvarjati s kozmičnimi silami, ki pomagajo preobražati naša življenja in svet v katerem živimo. Kolektivna preobrazba se začne v vsakem posamezniku in bolj kot kdajkoli prej imamo priložnost stopiti v svojo moč in pristnost ter narediti nekaj, da spremenimo potek naše prihodnosti. Navdihnjena akcija je ključ. Svet soustvarjamo skupaj.

Da bi resnično lahko vstopili v srce in živeli iz srca, moramo objeti celega sebe, Celoto. Upravljanje svoje energije na vseh nivojih, tako telesnem, kot čustvenem in mentalnem je ključnega pomena za povezavo v Celoto. Naše druženje Odpiranje Siriusovega portala, ki sem ga pripravila 30.7.2016 bo namenjeno povezovanju vseh delov v Celoto in postavljanju Magdale in tvoji notranjosti.

Če želiš sesti na svoj notranji prestol, je potrebno sebe spoznati in se objeti, sprejeti v Celoti.

Popolno sprejemanje sebe je izraženo skozi samospoštovanje. Spoštovanje je aspekt, ki je intimno povezan z levom. Preden pa bomo vstopili skozi ta vrata, nas čaka še polna luna, kjer se bosta arhetipsko srečala mati in oče (Rak in Kozorog).

Pred nami je torej polna luna v Kozorogu. Kozorog je arhetipsko tisto znamenje, ki v sebi nosi kolektivni zapis človeške izkušnje. Vključno z vsem kar deluje in ne deluje. Kozorog je tisti, ki sledi zgodovini človeške izkušnje na tem planetu. Zato je to arhetip, ki je povezan z babicami in modreci sveta. Kozorog se osredotoča na to, kaj potrebuje skupnost ali človeštvo kot celota, da bi živelo v blaginji in razcvetu. Kozorog želi narediti vidno spremembo kot odgovoren vodja, učitelj in želi postaviti temelje za naslednjih 7 generacij. Glede na to, da gre za polno luno, ki se dogaja v znamenju Raka, ki se zavzema za Dom, družino, negovanje in deljenje z drugimi, lahko rečem le, da bo polna luna brez dvoma na površje dvignila vse “govno” iz zgodovine, kolektivne kot tudi tiste po genetski liniji, ki ga skrivamo v sebi.

Pripravila sem nov ritual, ki je na voljo brezplačno ob prijavi na spletni strani tukaj…

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

 

Osvobojena…

Še danes se spomnim, kot bi bilo včeraj… tistega občutka svobode, ko sem pri sladkih šestnajstih sedela s prijatelji na plaži in poslušala njihove zgodbe. Slan okus v ustih, topli kamni pod zadnjico, noge zakopane v mivko, smeh, ki je vedno znova dvignil moje ustne kotičke in tista čarobnost cele palete barv, ki jih zna na nebo tako umetelno zarisati samo sončni zahod.

Bilo je mistično, čarobno in počutila sem se svobodno. Neka pesem pravi: »Občuti dež na svoji koži, kajti nihče ne more tega storiti namesto tebe.« Naša sposobnost, da občutimo stvari je resnično nekaj izjemnega. In občutek svobode je neopisljiva izkušnja širine, prostranosti, poleta in brezmejnosti.

Nobenih obveznosti, nikogar, ki bi nam gledal čez ramo, ki bi nas opominjal koliko časa imamo na voljo. To je bilo še pred mobiteli, ko ni bilo zvonjenja vsakih nekaj minut, sporočil ali e-mailov. Enostavno smo sedeli, delili zgodbe, se smejali in čas je letel. Brez potrebe, da bi delali selfije, objavljali slike na Facebooku ali tweetali vsako misel.

Počutila sem se osvobojena vseh spon realnosti, mnenj, idej, sodb in razglabljanja o tem kaj je primerno in kaj ne.
Z eno besedo… svobodna.

Danes sem odrasla. Imam vse, kar sem si takrat želela. In priznam, občutek svobode je nekaj, kar se mi vse prepogosto zmuzne med prsti, ko mojo pozornost ujamejo obveznosti vsakdana.

Dojela sem, da moram, če želim začutiti to osvobojenost, najprej upočasniti. Čas je v moji mladosti tekel počasneje. Znali smo si podariti čas za gledanje zvezd, poslušanje šelestenja trave, šepetov morja, biti priča iskrivosti nasmeha. Res je bilo vse drugače.

Pa to ni tako davno. Konec koncev danes praznujemo 25 letnico osvoboditve in to je bilo takrat, praktično za vogalom. In vendar lahko rečem, da je v teh 25 letih marsikaj drugače.

Pred dnevi sem dan začela s pogovorom v kopirnici, ko sva s starejšim gospodom obujala spomine na tiste čase, ko je bil računalnik v vsakem domu znanstvena fantastika, ko so v sredini osemdesetih prva podjetja šele začela uporabljati velikanske škatle, ko smo uporabljali stacionarne telefone in ko si moral vse številke znati na pamet, ko je bil videorekorder luksuz in ko smo glasbo poslušali na vinilnih ploščah, ki jih danes dobiš le še po naročilu.

Nepojmljivo.

Vsak ima telefon s sabo, vendar se ne znamo vsesti na kavo, brez da bi vmes preverili maile, poslali vsaj 3 sms-se in po možnosti z nekom klepetali po telefonu medtem, ko imamo osebo na drugi strani mize. Kamorkoli greš ljudje zrejo v ekrane… na telefonu, tablici, računalniku. Povezani smo bolj kot kadar koli in vendar je vedno več ljudi osamljenih.

Imamo vse in vendar toliko ljudi čuti pomanjkanje in notranjo praznino. Vse je na dosegu roke, vendar se mi vedno znova zdi, da še nikoli nismo bili tako daleč stran od sebe.

Nimamo več časa za stvari, ki nas razveselijo, napolnijo in osrečijo, ker smo tako zaposleni s tem, kako nas vidijo drugi. Prilagajamo se, kupujemo stvari, ki izgubijo vso vrednost takoj, ko jih prinesemo čez prag trgovine, vse v upanju, da bomo začutili tisto iskrico vznesenosti, radosti, živosti.

Ljudje danes umirajo pri 18-tih pokopljejo pa jih pri 81-tih. Ko mlade vprašaš kaj jih veseli, je odgovor; igranje video igric. Na vprašanje kaj si želijo, odgovarjajo z mlačnim: »Pojma nimam.«

Omama je za mnoge edini način, da se imajo fajn. Alkohol, droge, zdravila, karkoli, samo da se realnost izgubi v osladni omami in iluzija naslika svojo podobo raja.

Svoboda? Kaj je že to?

Ujeti v zaporu številk, ki določajo naš delovnik od 8 do 8, številkah na računu, ki kažejo do kod se lahko predajaš omami iluzije, številkah na tehtnici, številkah oblačil, ki bi jih želele nositi, številkah na osebni izkaznici, ki kažejo na neusmiljenost časa, ki spolzi skozi prste povprečnosti in minljivosti vsakdana.

Ja, svoboda terja drznost, zahteva pogum, srčnost, ranljivost, iskrenost in sočutje najprej do sebe.

Osvobojenost ni nekaj, kar lahko kupiš. Ni na prodaj.

Osvobodiš se, ko dojameš, da si ti tista, ki kreiraš svoj zapor vsakdana. Ko prepoznaš svojo ujetost v rutino. Ko si voljna priznati sama sebi lenobo in zadovoljenost z udobjem.

Osvobojena si, ko čutiš veter v laseh, živost v telesu, ko globoko vdihneš in enostavno samo SI. V danem trenutku, tukaj in zdaj, točno takem, kot je. Brez potrebe po spreminjanju, skrivanju, ugajanju ali prilagajanju.

Svobodna si, ko znaš biti sama s seboj. Obstajati v trenutku. Vdihniti in izdihniti brez potrebe po tem, da že v naslednjem trenutku pokažeš kako kul je slon, planet, oblak ali cvet.
Biti sama s seboj, zadovoljna, srečna, izpolnjena, brez potrebe, da rešuješ kogar koli, pomagaš komur koli, brez potrebe, da pokažeš kaj imaš, kaj si dosegla ali s kom si bila.

Osvobojenost je vedno s tabo, diha ti za ovratnik, čaka, da se ustaviš in jo opaziš.
Da jo vdihneš, jo začutiš in jo povabiš v svoje življenje.
Osvobojenost enostavno samo je.
Na tebi je, da ji odpreš vrata, jo sprejmeš in si dopustiš, da te neguje.
Šele, ko si voljna, da teče skozi tebe, da te odpira in širi tvoje meje, jo lahko praznuješ.

Farsa praznovanja je boleča, ko si ujeta. Bolečina pretvarjanja trga in lomi tvoje srce, ko veš, kako daleč si in hkrati tako zelo blizu. Iskrenost je tista, ki osvobaja. Povedati si moraš resnico. Resnica je tista, ki te osvobodi.

In ko si poveš resnico, čutiš resnico, dihaš resnico in si resnica, veš, da je čas za praznovanje točno tukaj kjer si, s tem kar si. Nobene potrebe ni po posebni priložnosti, po glamurju ali razkošju.

Sediš na plaži, z nogami zakopanimi v mivki, poslušaš valove, ki se zlivajo na obalo, čutiš tople kamne pod zadnjico, opazuješ sončni zahod, globoko dihaš in čutiš hvaležnost za to priložnost, da si živa.

Vsak dan je dan za praznovanje. Praznovanje življenja. Praznovanje živosti. Praznovanje obstoja, dejstva, da si ena izmed tistih izbrancev, ki jim je bilo podarjena ta redka izkušnja doživljanja, okušanja, občutenja, opazovanja, poslušanja v 3D obliki.

Praznuj danes osvobojenost, v sebi, s sabo, zase…

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Taja Albolena je strastna raziskovalka ženstvenosti, ki verjame, da srečna ženska sije. Taja srčni ženski, ki se trudi in dokazuje, da zmore vse sama, pokaže, kako s svojo svetlobo spreminja svet in moškega s svojim zadovoljstvom ter radostjo, da je ta Ženska, za katero se je rodila, da je, navdihne, da postane boljši moški. Več najdeš na www.divine.si

Praznovati…

Pogosto slišim komentar v stilu… ko bom… potem pa bom…
Ko bom dokončala tale projekt, potem bom praznovala.
Ko bom v penziji, potem bom imela čas za uživanje.
Ko bodo otroci odrasli, takrat si bom privoščila stvari zase.

Življenje premikamo nekam v neznano prihodnost, medtem pa življenje drvi mimo.

Življenje je sestavljeno iz trenutkov.
Tale in tale. In tale.
Da bi jih ujela in iz njih nanizala svojo oglico biserov spominov, se je potrebno upočasniti, zazreti vase in sedeti s tem, kar se je zgodilo do sedaj.

Praznovanje življenja je povezano s tem, da ugledaš trenutek, da ga zagrabiš in v polnosti izkusiš.

In če želiš praznovati življenje, moraš znati praznovati sebe.

Ljubeča naklonjenost do sebe je osnova praznovanja sebe. Dokler ne zmoreš ugledati Sebe, prepoznati svojo edinstvenost, je ne moreš praznovati.

Desetletja sem skozi življenje dobesedno drvela. Glavni motiv je bil narediti čimveč. Po možnosti narediti vse na svojem neskončnem seznamu. Gnala sem se za dosežki, uspehi, rezultati. Nikoli ni bilo dovolj. Nikoli dovolj dobro, dovolj lepo, dovolj xyz. Vedno, ko sem dosegla nekaj, pa ni bilo prepoznano, opaženo, sem se gnala še bolj.

Moja notranja perfekcionistka mi vedno znova ni dala dihati. Iskala sem potrditev svojega obstoja v zunanjem svetu. Upala sem, da bom, če bom dovolj pridna, končno ugledana.

»Samo še tole«, je bila moja mantra. Upala sem, da ko bom naredila samo še to eno stvar, bom začutila v sebi izpolnjenost. Pa ni nikoli zares prišla. Jaz pa sem bil vedno bolj prazna.

Moje življenje je bilo vedno bolj prazno, nepomembno in ob tem sem se počutila vedno bolj nevidno. Jezna sem bila na vse tiste guruje tam zunaj, ki so govorili o tem, kako smo prišli na ta planet kot kreatorji svojega življenja. Ker jaz pa tako ušivega življenja res ne bi ustvarila.

Največja tragedija ob vsem skupaj je bila v tem, da če sem si upala komu potožiti, kako se počutim, da so me gledali, kot bi padla z drugega planeta. »Ob vsem, kar imaš, se pa res ne smeš pritoževati,« sem poslušala. In res, v zunanjem svetu sem imela vse.

Zakaj sem potem čutila tako močno nezadovoljstvo in pomanjkanje v sebi?
»Kaj je narobe z mano?« sem se pogosto spraševala.
In se tolažila, da se res ne smem pritoževati, ker mi res dobro gre.
Vedno znova sem se primerjala z drugimi, kajti roko na srce, šlo mi je dobro v primerjavi s sosedo, ki se je pravkar ločevala. Ali v primerjavi s sestrično moje najboljše prijateljice, ki so ji pravkar odstranili maternico. Ob vsem tem pa sem bila še vedno nevidna.

Nevidna sama zase. Ne glede na vse dosežke in vse nazive, uspehe, sama sebe nisem videla.
In bila sem utrujena od življenja.

Ob tem nisem znala praznovati svojega obstoja, dejstva, da sem se rodila kot ženska

Dojela sem, kako sem se vedno znova skrila, izbirala svojo majhnost in nevidnost. V tem je bila moja varnost. Če sem bila majhna, sem preživela. Sama sem zanikala svojo božanskost.

Tako sem se srečala s svojim notranjim nevidnim otrokom. Dojela sem, kako močno hrepeni po potrditvi, da obstaja in kako nevidno se počuti. Dojela sem, kako mogočna kreatorka sem, da sama sebi onemogočam, da bi moja veličastnost zasijala skozi mene.

Sama sebi sem postavljala limite in ovire na pot. Dojela sem, da je čas, da presežem to, kar mi je pomagalo preživeti. Da je čas, da zasijem. Da dopustim sama sebi, da sem vidna. In da praznujem zgolj dejstvo, da obstajam.

Spoznala sem, da te nihče drug ne more potrditi, kot le ti sama. Nihče drug te ne more ugledati, kot le ti sama. Ne glede na to, kaj naredijo ljudi okoli tebe, dokler ti ne postaneš starš sama sebi, dokler ne prevzameš odgovornosti zase, ne boš opazila pohvale ljudi v tvojem svetu. Ti moraš znati pohvaliti sama sebe za vse ure, tedne in mesece »nevidnega« dela.

Objeti sebe je hkrati izziv in nekaj, kar je potrebno narediti, da bi lahko praznovala Sebe.

Praznovati moraš. Praznovati Sebe. Praznovati druge ženske, ki opravljajo isto »nevidno« delo kot ti. Prepoznati moraš, kako pomembno je, da se ne zadovoljiš z majhnostjo, izčrpanostjo, nevidnostjo in zmedenostjo.
Pomembno je, da ugledaš samo sebe. Da stopiš v polno moč svoje Ženske duše. Praznuješ svojo veličastnost!

Ko praznuješ sebe, ko vidiš sebe, s tem ustvarjaš prostor, družbo, kjer nevidno postaja vidno.

Si pripravljena praznovati Zdaj?

Praznovati Sebe pomeni, poznati svoj Jaz, pomeni, da poznaš svoj notranji svet. Poznati in sprejeti je potrebno vse dele Sebe, vse kar čutiš. Notranjemu svetu se ne moreš izogniti in ob tem najti srečo v življenju. Bolj, ko poznaš Sebe in to, kaj potrebuješ, da si v odnosu s svojim notranjim svetom, globlje so tvoje življenjske izkušnje in bolj izpolnjujoče postane tvoje življenje.

Vabim Te na spletno druženje Objemi Sebe, ki vodi v izpolnjujoč odnos s Sabo. Vodi Te skozi tvojo notranjo čustveno pokrajino in ti nudi jasne usmeritve, kako se naučiti ljubiti Sebe in praznovati Sebe. V tem notranjem svetu vznika tvoja edinstvenost. In to, kar je namen druženja je, da svoj notranji svet prineseš iz teme na svetlo.

Da bi resnično zaživela življenje v svojem polnem potencialu kot Ženska, moraš spoznati svoje notranje zaveznike, ki jih pogosto vidimo kot svoje mučitelje; svojega otroka, žrtev, saboterja in prostitutko. Objeti jih je potrebno, da bi resnično lahko zaživela življenje samozavedanja, samozaupanja, samospoštovanja in samovrednotenja. 13.6.2016 začnemo s spletnimi druženji. Več najdeš na spletni povezavi tukaj..

Hvala, da si!

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Taja Albolena je strastna raziskovalka ženstvenosti, ki ve, da srečna ženska sije. Taja srčni ženski, ki se trudi in dokazuje, da zmore vse sama, pokaže, kako s svojo svetlobo spreminja svet in moškega s svojim zadovoljstvom ter radostjo, da je ta Ženska, za katero se je rodila, da je, navdihne, da postane boljši moški. Več najdeš na www.divine.si

 

bthcake

Dan, ko praznuješ svoj obstoj…

Priznam, sem ena tistih, ki svojega rojstnega dne ni pričakovala s prevelikim navdušenjem. Vsako leto me je presenetilo obvestilo FaceBooka, da praznujem svoj rojstni dan. Voščila, ki sem jih prejela kljub temu, da sem okoli datuma zelo skrivnostna, sem vedno znova začutila kot ganljiva in segla so mi do srca.

Potem pa me je letos, ko je zopet prišel moj dan, prešinilo… skrivam se. Spet je na delu moj nevidni otrok. Spet zanikam svoj obstoj. Dojela sem, da je rojstni dan tisti dan, ko praznuješ svoj obstoj.

Rojstni dan je pravzaprav praznovanje življenja. In življenje bi morali v polnosti živeti. Pa ne le za rojstni dan, vsak dan.

Mojega ne-praznovanja ni določal strah pred staranjem ali obremenjenost s številkami, temveč enostavno ne-prepoznavanje moje vrednosti in cenjenje dejstva, da mi je bilo na ta dan podarjeno življenje. To je bilo nekaj samo-po-sebi-umevnega, sploh nisem prepoznavala pomembnosti tega dejstva.

Zato zdaj bereš ta zapis, kajti do mojega rojstnega dneva, pred nekaj dnevi, se tega nisem zavedala, pa naj se sliši še tako nemogoče. Zdaj me je zadelo, da je čas za praznovanje mojega obstoja.

Dejstvo je, da je tvoja izbira, kot je tudi moja izbira, da na rojstni dan gledaš kot na dan, ko praznuješ svoj obstoj.

Zdaj pomisli, kako bi bilo, če bi vsak dan živela, kot da je tvoj rojstni dan vsak dan?

Si drzneš pogledati nazaj in se spomniti svojega najboljšega rojstnega dne, ter si zamisliti, da bi vsak dan preživljala radostno, nasmejano, da bi prejemala darila, voščila in dobre želje s strani tvojih najdražjih?

Pogosto nam rojstni dan uničijo ravno pričakovanja, ki jih imamo v sebi, tiste tihe in neizražene potrebe, ki tlijo globoko v naši notranjosti, vendar si jih ne upamo izraziti. Ženske pogosto pričakujemo od svojih moških, da je ujel tista rahla namigovanja ali pa malo bolj konkretne namige glede darila, vendar ob tem pozabljamo, da moški niso specialisti za detajle, kot smo ženske.

Pred dnevi je svojo izkušnjo z menoj podelila prijateljica, ki je svojemu možu priredila zabavo za okroglo obletnico in vanjo vključila podrobnosti celega dvajsetletnega skupnega obdobja. Zbirala je podrobnosti, tiste redke dragulje, ko ji je mož zaupal, kaj mu je v življenju veliko pomenilo in ga je presenetila. Zdaj nekje v globini sebe upa, da bo mož to naredil zanjo, ker jo ima rad.

Kar ne pomeni, da se moški ne potrudijo za nas, brez dvoma se, vendar pogosto ne na način, kot bi si želele me. In tako lahko popolnoma nenamenoma uničiš svoj dan s tem, da se pritožuješ, da so pozabili nate, da ti nihče ni čestital, da moraš pospravljati hišo in da ti ni nihče prinesel rož. Meni osebno zelo poznano.

Pogosto pričakujemo, da bi v sivini vsakdana rojstni dan moral biti nekako poseben, moral bi izstopati, biti radosten in potem vse skupaj uničimo z eno pripombo, kritiko ali pričakovanjem.

To je čas za refleksijo…

To je nekako tako kot pregled leta, ki ga začneš že v začetku decembra. Se spomniš, kako sem konec leta govorila o tem, da je pomembno, kako zaključiš leto? (Naj te spomnim s člankom, ki ga najdeš tukaj…) No, tvoj rojstni dan je zaključek tvojega osebnega leta in predstavlja začetek novega cikla. Več o teh ciklih delim v Varuhinji Ciklov.

Pogled v to, kje se nahajaš in kaj ti je leto prineslo je močan opomnik, kako rasteš in s premikaš v svojem življenju.

To pa je tudi čas, ko pogledaš nazaj in prepoznaš, kaj je tisto, za kar si hvaležna.

Če bi bil tvoj rojstni dan danes, kaj je tisto, za kar bi bila hvaležna v svojem življenju?

Vsak dan prejemamo številna darila. Potrebno pa je upočasniti in jih opaziti. Pogosto tako hitro vozimo skozi svoje življenje, da sploh ne prepoznamo stvari, za katere smo lahko hvaležne. Ko enkrat začutimo hvaležnost, in praksa hvaležnosti postane naša dnevna praksa, je ta tok hvaležnosti nekaj, kar postane stalnica našega življenja.

To je tudi čas, ko je potrebno biti odprta in sprejemljiva. Številne ženske se ne zavedajo, da veliko večino svojega življenja preživljajo v moški domeni dajanja. Rojstni dan je tista priložnost, kjer lahko zavestno prakticiraš sprejemanje in vsako darilo, vsako voščilo resnično sprejmeš. Da bi lahko sprejela, se moraš odpreti, kar je ena najbolj ranljivih stvari, ki jih je potrebno narediti. Vendar brez odpiranja ni sprejemanja.

Zato se vprašaj – kaj je potrebno narediti ali opustiti, da bi postala bolj sprejemljiva?

Pomemben del sprejemljivosti je povezan s tem, da se odpreš in poveš, kaj je tisto, kar si želiš. Letos sem ves april na vprašanja kaj si želim, odgovarjala z ne vem. Dokler ni prišel moj dan in sem dojela, kako sem sabotirala svoje želje in se spet zadovoljila z manj, kot bi si želela. Poskrbela sem za vse druge in sem odpovedala vikend na morju, ki sem ga želela preživeti z družino, ker me je moj dragi prepričal, da bo itak kmalu prvi maj in da bomo takrat šli na morje.

Kakšno dediščino ustvarjaš skozi svoje življenje?

Ob tem, da sem raje poslušala svojega moža kot sebe, sem spet zapustila samo sebe in svoje želje. Moje opravičilo je bilo vedno; saj res, kaj se pa grem. Spet hočem biti nekaj posebnega in spet sem draga, ker se ne zadovoljim z nečim majhnim. Ob tem sem se spet spomnila na vse tiste ljudi, ki so mi v mojem življenju to povedali na glas. Vendar sem se bila tokrat pripravljena spogledati s svojo senco.

Jutro mojega rojstnega dne je prineslo veliko razočaranje, ko me je mož vprašal, če bom s hčerko pospravila njeno sobo. Ne, rojstni dan ni bil dan, ko bi si želela pospravljati hišo. Dojela sem, da jaz ne vidim svoje vrednosti, svoje dragocenosti, da jaz ne vidim dediščine, ki jo s svojim življenjem ustvarjam.

Jaz ne vidim sebe. Dojela sem, da sem nevidna sama zase in da ne vidim vrednosti mojega obstoja.

Pozabila sem na dejstvo, da s tem, kdo sem in kar vem, delam pozitivno razliko v življenju moje družine, ljudi in na svetu.

Tako sem najprej vse svoje zbrala na kup in jim povedala česa nočem, kaj bi želela in ob številnih solzah sem zmogla biti prisotna, držati sebe, se premakniti skozi vse to, kar učim ženske, ki prihajajo k meni in prepoznati dragulj, ki se je skrival spodaj.

Dojela sem, da skozi vse svoje delo ustvarjam zapuščino. In stvari je potrebno utelesiti. Ker je vse medsebojno povezano, vsak posameznik vpliva na ljudi v svoji okolici. Rojstni dan je idealna priložnost, da pogledaš na dediščino, ki jo s svojim življenjem ustvarjaš.

Kar ne pomeni, da je rojstni dan tisti dramatičen dan, ko gre vse narobe. Vendar je dejstvo, da se nas še vedno veliko skriva, da igramo majhno igro in ob tem upamo, da nas bo nekdo odkril. Tvoj rojstni dan je priložnost, da prepoznaš svojo vrednost, svojo dragocenost, da prepoznaš, kako s svojim obstojem spreminjaš svet.

Brez dvoma mi je to letos uspelo in v svoje novo leto vstopam bogatejša za nova spoznanja in novo milino, ki sem jo odkrila, da ne govorim o hvaležnosti, ki jo ob čutim.

Ker vem, da moj obstoj zadošča.

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Taja Albolena je strastna raziskovalka ženstvenosti, ki verjame, da je biti Ženska Darilo. Taja srčni ženski, ki se trudi in dokazuje, da zmore vse sama, pokaže, kako s svojo svetlobo spreminja svet in moškega s svojim zadovoljstvom ter radostjo, da je ta Ženska, za katero se je rodila, da je, navdihne, da postane boljši moški. Več najdeš na www.divine.si

Spomladansko enakonočje

Mnogi me v teh dneh sprašujete, kaj se dogaja? Intenzivno je in ja, prehod v novo, ognjeno astrološko znamenje začetkov bo obeležilo pester vikend. Izziv mnogih so medsebojni odnosi in v tem ni čisto nič presenetljivega, kajti spomladansko enakonočje je tradicionalno praznik praznovanja ravnovesja moške in ženske energije.
Hieros Gamos, starodaven obred, skozi katerega so počastili plodnost zemlje so izvajali ravno na spomladansko enakonočje.

Vstopamo v ognjenega Ovna, ki bo vse skupaj le še začinil.
Ogenj predstavlja realnost energije, svetlobe in akcije. Gre za silo, ki ogreje Zemljo in povzroči hitro rast. Ustvarja navdušenje in spodbuja strast v naši notranjosti, zato to energijo v naslednjih dneh izkoristi za krepitev česarkoli, kar želiš, da se širi, raste in se krepi. Energija ognja nas uči ravnovesja, kajti z ognjem moramo znati rokovati, drugače se hitro opečemo. Uravnovesiti je potrebno hitro, aktivno, navzven premikajočo se energijo.

Vendar je ogenj element duha, ki tespomni na to, da je ključnega pomena slediti navdihnjenim akcijam!

Spomladansko enakonočje te spomni na pomen svetega ravnovesja med svetlobo in temo. To je čas presojanja, ponovnega pregleda stvari, da prepoznaš kaj je potrebno uravnovesiti in s čim se je potrebno poravnati v svojem življenju. Od tebe je odvisno, kako boš zajahali ta siloviti val ognjene energije, ki prihaja.

Deskanje na valovih življenja nas vsako leto sooči s tem izzivom, kako spomladi zajahamo val ognjene, prvinske, aktivne energije ognja, ki ga predstavlja pionirska energija Ovna. Čas te bo preizkusil ali si ojačala svojo notranjo posodo in ali boš zmogla.

Vprašaj se na dan 20.3. kaj je potrebno uravnovesiti v sebi? Kaj je tisto, kar potrebuje uravnovešanje?

In predvsem, ko prehajaš iz vodne energije Rib, ki so povezane zs tvojimi sanjami, katere so tiste sanje, ki si jih negovala in si upala, da se bodo uresničile? Kaj si čisto zares želiš narediti v svojem življenju?

Zdaj je čas, da narediš potrebne akcije, navdihnjene akcije, da te sanje postanejo realnost.

Po vsem svetu, v vseh tradicijah je veljalo, da je pomladno enakonočje čas soočenja teme in svetlobe, čas umiranja starega in rojevanja novega.
To je čas ponovnega vstajenja, ko se feniks dvigne iz ognja očiščenja.
In letos je ogenj očiščenja resnično intenziven. Nedvomno gre za intenziven čas prenove.

Sonce vstopi v ovna.
V tem času, četudi gre za enakonočje in ravnotežje med dnevom in nočjo, dnevne sile hitro dobivajo na svoji moči in napovedujejo nenaden izbruh nove življenjske moči in novega življenja, ki se pokaže kot cvetni popki žefranov in zvončkov.
Rastline se poženejo iz zemlje, zrak je napolnjen s ptičjim petjem in živali se parijo. Ljudje v tem času čutimo neskončno željo po ustvarjanju, gradnji, sajenju in zaljubljenosti.
To je čas potencialov, ko je potrebno delovati v skladu s sanjami, ki smo jih sanjali pozimi.

Veliko je zaključevanja. In pred nami je čas prebujenja, velika noč, čas vstajenja.

Pred nami je čas poln premikov, nepričakovanih preobratov in neprijetnosti, ki ti bo razkril, kako pomembno je v tem času biti prilagodljiva, v ravnovesju, hvaležnosti in milini ne glede na to, kaj se dogaja zunaj tebe.
Boginja Ostara te uči velike lekcije. Tisti, ki si upa in drzne iti direktno skozi ogenj, bo deležen velikega darila, kajti vsak strah v sebi skriva darila.

To je čas drznosti, poguma, čas ljubezni, čas deskanja in spuščanja v globine mističnosti.
Spuščanje v neznano je vedno izziv.
To je čas, ko je potrebno biti fleksibilna, sprejemljiva in v ravnovesju.
Naj bo to čas Tvoje velike preobrazbe.

V tem intenivnem času je ključnega pomena uglaševanja na to, kar želiš, potrebno je negovanje telesa, negovanje čustev in predvsem stabilnost tvoje notranje posode. Čas je spomladansko čiščenje zavesti.

Če si pripravljena na akcijo, se mi pridruži 2.4.2018, ko začnemo 28 dnevno Spomadansko čiščenje zavesti.
Lunin mrk bo pravi dan za začetek. Več o programu lahko prebereš na povezavi tukaj…

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Taja Albolena že več kot dve desetletji raziskuje globine svoje Biti. Taja srčni ženski, ki se trudi in dela na sebi, pokaže, kako negovati Žensko v Sebi, se prebuditi v svoj polni potencial ženstvenosti in zasijati kot Ženska. Vodi jo, da zaživi izpolnjeno življenje v katerem resnično uživa ter uteleša svoj edinstveni kreativni izraz, da je vidna in prepoznana na način, kot si želi sama. Več najdeš na www.divine.si