Praznovanje

Zakaj obožujem Valentinovo?

, 1 Comment

Ja, saj vem, zdaj vas bo kar nekaj zavilo z očmi in pihnilo; Valentinovo phhh.

Veliko mnenj sem slišala, vse od tega, da je skomercializiran, do tega da je nepotreben. In seveda mnogi ta dan povezujejo z neumnostmi, ki si jih ljudje podarjamo v imenu ljubezni, da bi pokazali navzven, da se ljubimo, kot so na primer drag nakit, nepotrebni diamanti, kupi od nekje uvoženih in zastrupljenih rož in da ne govorimo o čokoladi, ki itak redi. In seveda to povsem razumem. Zelo lahko je biti ciničen, kajti resnično je toliko balasta okrog Valentina, da težko vidimo tisti zdravo jedro, čisto spodaj.

Veš, jaz sem ženska. Obožujem vrtnice, čeprav vem, da niso lokalne in so po vsej verjetnosti zastrupljene. Ne glede na to me očarajo s svojo lepoto in s svojo simetrijo cvetnih lističev, še posebej, ko jih dan za dnem opazujem, kako se odpirajo in razcvetajo. Zame predstavljajo simbol razcveta, ženstvenosti. In vedno sem jih vesela. In obožujem čokolado, sploh tisto temno z mandlji, ki se topi v ustih in ob kateri lahko zaprem oči in enostavno samo uživam. In ja, seveda obožujem srčke. Spominjajo me na srce, na temelj, na izvor, bistvo.

Zame je Valentinovo veliko več kot le predmeti, ki se podarjajo. Zame je Valentinovo opomin na resnično ljubezen, ki jo moramo razviti, najprej do Sebe, če jo želimo deliti z drugimi. Zame je to tisti dan, ki me opomni, da se spomnim na to, kaj si srčno želim zase, kako želim praznovati sebe.

Valentinovo  nas opominja, da je potrebno najprej ljubiti sebe. In da naj bo ta ljubezen brezpogojna, namesto da je vezana na pogoje, ki pridejo v drobnem tekstu. In še posebej me Valentinovo spomni na ljubezen do vsega, tudi na ljubezen do vseh prijateljev in predvsem do tistih sester, s katerimi delim veliko več, kot le občasen klepet ob kavi.

Valentinovo smo žal degradirali na nivo ljubezenskih voščilnic, plastičnih src in cenenih drobnarij, hkrati pa smo pozabili na to, da … OK bodi iskrena, resnično iskrena sama s seboj … kolikorat v letu poveš svojim prijateljem, da jih imaš res rada in da ti pomenijo vse na svetu?

Saj vem, saj vem, eni se razburjate, da za to pač ne potrebujete Valentina. Vendar ko že toliko govorimo o kvantni fiziki in kolektivnem vplivu, se vam ne zdi fenomenalno dejstvo, da vsaj en dan v letu celoten planet čuti ljubezen, diha ljubezen in se povezuje s frekvenco ljubezni? Zame je to, uau mindblowing. Energija je energija. In energija ljubezni je ta dan ekstra prisotna. Zakaj je ne bi enkrat čisto zares vdihnili. In izdihnili. In se v tej zlati mreži, ki nas povezuje povezali skozi dih ljubezni?

Danes je priložnost, da Ti povem, da sem izjemno počaščena in srečna, da si del mojega življenja, da z menoj deliš ta modro-zeleni planet in da imam to priložnost, da ti povem … Hvala, da si!

In zato te letos izzivam – ne glede na vse kar ti gre pri Valentinu na živce, daj to letos na stran in mu daj priložnost. Kupi čokolado in jo podari svojemu najboljšemu prijatelju ali sodelavcu, objemi nekoga in kupi si vrtnico. Deli danes ljubezen v obliki prikupnih sms sporočil in namesto, da čemerno sediš v kotu in se pritožuješ nad potrošništvom najdi samo tvoj, edinstven in enkraten način, da danes deliš ljubezen. Zmenjeno?

Kajti, naj ti izdam skrivnost, Valentinovo sploh ni tako zelo osladno, kot si misliš, je izjemna priložnost za premik v svet, ki ga želimo ustvariti.

In moje darilo poleg tega članka, ki širi Ljubezen, je serija vodenih praks za celih 28 dni praks, ki bodo okrepile tvoje izkušanje Ljubezni. Ker navado razvijamo in krepimo. in ker navada potrebuje 28 dni, da se resnično usede v našo podzavest. Prakse Moč Ljubezni so na voljo samo do 15.2.

In naj se širi Ljubezen!

Taja Albolena

Taja Albolena že več kot dve desetletji raziskuje globine svoje Biti. Taja ženski, ki je izgubila stik z žensko v sebi, ki čuti, da ni dovolj, pomaga, da vzljubi sebe, da začuti zaupanja vase kot žensko ter sledi sebi. Vodi jo, da utelesi polno moč svoje Ženske Duše, zasije ter zaživi radostno in izpolnjeno življenje. Več najdeš na www.divine.si

Mistična moč ženstvenosti v 21. stoletju

, 0 Comments

Predstavljaj si, da si na zabavi in v prostor vstopi ženska, ki ti dobesedno vzame dih. Njena zunanjost ni čisto nič posebnega, vendar je na njej nekaj… nekaj neopisljivo lepega. Morda si kdaj doživela, da si na ulici srečala žensko, zaradi katere si obstala in samo nemo opazovala v čudenju. Meni se je to prvič zgodilo v Los Angelesu, ko sem obstala na sredi pločnika in ji sledila z očmi kolikor dolgo se je dalo. Pustila me je v občutku občudovanja in s tistim nedoločljivim občutkom nezemeljskosti.

Vsakič znova, ko sem bila priča ženskam, ki so jemale dih s svojo prisotnostjo sem se spraševala; Kako naredi to? Kaj je vsem ženskam, ki so me navdihnile s svojo prisotnostjo skupno?

To me je vodilo na čisto posebno mesto, kjer sem prvič prišla v stil z močjo ženstvenosti. Veronique je bila prva, ki je z menoj delila umetnost povabila. Rada je rekla, da je ženska tista, ki povabi, zaradi česar moraš vedeti kaj pravzaprav počneš. In tako se je začela moja vajeniška pot, pot, ki me je vodila globoko v ženske misterije.

In na tej poti sem spoznala, da ne moreš ničesar narediti, da bi bila očarljiva ženska. Resnica je, da mistično izžarevanje enostavno sije iz ženske. Nič ti ni treba narediti, da si v izžarevanju. Pravzaprav si moraš dopustiti, da si ta ženska, ki je v izžarevanju. In to izžarevanje je neustavljivo privlačno. Zanimiv fenomen je v tem, da še vedno srečujem številne ženske, ki se tega dela v sebi bojijo. Velika večina teh žensk se boji nezaželene pozornosti in objektivizacije s strani moških, zaradi česar se raje potegnejo vase in se poskušajo skriti, kot da bi držale svoj prostor in bile ta božanska ženska, ki so.

Mistično izžarevanje je utelešeno v ženskem telesu. Sije iz ženske, ki je v stiku s svojim ženskim telesom, ki uživa v svojem telesu in čuti zadovoljstvo, radost ob dejstvu, da je živa. Srečna, zadovoljna ženska sije. To je verjetno največja skrivnost te mistične prisotnosti, ki je sicer del vsake ženske. Ta sij, ta žar, ki ga ženska izžareva iz sebe govori glasneje od njenih besed. In ženska je tista, ki upravlja s tem sijem.

Mistično izžarevanje ženski omogoči, da je vidna in da je ugledana, da ji ljudje tako moški kot ženske namenijo pozornost, brez potrebe, da je glasna, brez da se za to potrudi. Ženska iz Los Angelesa, zaradi katere sem obstala z odprtimi usti je bila v kavbojkah in majčki, nenamazana z razmršenimi lasmi in vendar je bila nepozabna. Moč mistične ženske ni v zunanjih dejavnikih, v videzu, obleki, kozmetiki, razvila je notranje moči, ki jo hranijo, negujejo in ji služijo.

Mistično izžarevanje ženstvenosti je v 21. stoletju še vedno nerazumljena in to ne s strani moških, temveč žensk samih. Ženske smo prevzele moške načine delovanja in pogosto se na področjih, ki so nam najbolj pomembna, kot so odnosi, lepota, prijateljstva in denar, vedemo popolnoma nerazumno. Trudimo se, silimo, pogosto izsiljujemo in kadar sem priča ženski, ki je zapustila svojo ženstvenost in poskuša na moški način doseči stvari v svojem življenju to ni čisto nič privlačnega ali lepega.

Še posebej okoli moških se sodobna ženska pogosto obnaša, kaj naj rečem… popolnoma neprimerno. Vsakič, ko poslušam komentarje moških o tem, kako so ženske danes poceni in kako hitro gredo v posteljo z moškim, kako se ženske ne cenijo in enostavno niso vredne njihove pozornosti in energije, me zaboli. Znotraj sebe vem, da imajo številne sodobne ženske problem z moškimi enostavno zato, ker niso to kar so, ko so v družbi z moškimi, temveč poskušajo biti nekdo drug. Pogosto poskušajo biti kopije drugih, namesto da bi bile originali.

Dejstvo je, da je pomanjkanje moči ženstvenosti naučeno obnašanje, ki smo ga prevzele od svojih prednic. Preko celičnega spomina in podzavestnih sporočil, ki so bila del našega otroštva smo se naučile, da se zadovoljimo z manj, kot smo vredne. In ne le to, preprosto pozabile smo, kakšno moč nosimo v svoji notranjosti. Tako pogosto ostajamo v okvirih svojih ženskih prednic, namesto da bi sledile svojemu klicu po prebujenju in opolnomočenju.

Res je, da so številne generacije žensk živele v okoliščinah, ki so od njih pričakovale zgolj rojevanje otrok, kar je vtisnjeno globoko v našo podzavest. In morda ravno zaradi tega sodobna ženska vse prepogosto meče svoje bisere svinjam in enostavno ne prepoznava svoje moči ženstvenosti, ki počiva v njeni notranjosti in čaka, da se prebudi.

Sodobna ženska je deležna zmedenosti in odvračanja pozornosti od tega, da bi resnično stopila v polno moč svoje ženske duše. Tako številne ženske verjamejo, da morajo skrivati svojo inteligenco, svojo moč ženstvenosti, svoja čustva, da bi bile všečne moškim. Ko sledimo tem glasovom, ki nam govorijo kaj bi morale narediti in kako bi morale biti všečne ženske, ob tem izgubljamo stik s svojim notranjim glasom, s svojim občutkom za jaz.

Živimo v svetu, kjer so na eni strani možnosti neomejene in na drugi strani si sodobne ženske same postavljamo steklene stropove, do kod je primerno, da gremo. Žal vsa svoboda, ki nam je na voljo, ni pripomogla k temu, da bi ženska čutila zadovoljstvo in srečo ob vsem, kar ji je na voljo. Pogosto se počutimo ujete v svoj notranji zapor, iz katerega pogosto ljubosumno opazujemo druge ženske, ki živijo to, kar želijo zase.

Žal te nič in nihče zunaj tebe ne more osvoboditi tega zapora. Osvoboditev vedno prihaja od znotraj. In ko si dopustiš, da zaživiš kot ta ženska, ki ti je namenjeno Biti, ustvarjaš življenje pod svojimi pogoji, na svoj očarljivo ženstveni način.

Mistična moč ženstvenosti je pot radosti, izžarevanja, užitka, čutenja, hrepenenja.
Odpiranje ženstvenosti se zgodi od znotraj, ko si dopustiš, da stopiš v stik z božansko ženstvenostjo v tebi, s svojo boginjo, s svojo Shakti. Namesto, da bi zavrnile njena darila, jih sprejemamo.

Mističnost ženske polnijo ženske duhovne prakse kot so ples, petje, praznovanje, ženska druženja. Skozi ples energij, ki se zlivajo skozi njeno notranjost, skozi upravljanje s temi energijami ženska stopa v stik s seboj in vedno bolj zaupa sebi, vedno bolj drži sebe in svojo sveto posodo. Srečanje s svojo notranjo svečenico ti razkrije načine, kako svetost in mističnost utelesiti in ju živeti vsakodnevno. Ravno ta mističnost in svetost žensko napolni od znotraj, jo neguje in izpolnjuje. Skozi prakse svete ženstvenosti ženska uteleša svetlobo in jo živi skozi svoje vsakodnevno življenje. Nauči se, kako biti v služenju in da to pomeni, da deli sebe, svojo svetlobo, svojo mističnost z ljudmi in s svetom.

Nauči se, kdaj je primerno, da sije na polno in kdaj je bolj primerno, da svoj sij zastre in gre po svoji poti neopažena.
Stik z mističnim izžarevanjem v ženski gradi njen občutek lastne vrednosti, da vedno bolj čuti in izkuša svojo vrednost kot ženska, razume svojo pot in deli sebe na sijoče ženstveni način z ljudmi in s svetom.

Prebujena ženska se zaveda, da vsega tega ne dela zgolj zase. Zaveda se, da s svojim izžarevanjem vpliva na kolektivno polje ženstvenosti. Zaveda se, da s tem, ko je v stiku s svojo mistično močjo ženstvenosti daje zgled drugim ženskam, svoji hčerki, mlajšim ženskam v svoji okolici. S tem, ko ženske spoznavamo svojo vrednost in se ne sramujemo tega, da smo ženske, osvobajamo kolektivno polje ženstvenosti in negujemo ves svet s svojo prisotnostjo, s svojim izžarevanjem.

Vse se začne s tem, da odkriješ svojo resnično naravo, se potopiš v svojo mistično izžarevanje, začutiš svojo svetlobo, jo izkusiš kot ljubezen in utelesiš skozi življenje, ki ga živiš… dnevno. Ravno zaradi tega, ker je čas v katerem se nahajamo tako potenten, da te spomni kdo si in zakaj si tukaj, sem oblikovala druženje Po poti svečenice, kjer bomo mistično izžarevanje skozi rituale aktivirale in negovale v dvodnevnem druženju. Več o druženju si lahko prebereš tukaj…

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

 

Življenje je priložnost…

, 2 komentarja

Življenje je edinstvena priložnost za to, da ga resnično zaživimo ali zgolj životarimo. Izbira je v vsakem primeru tvoja. Življenje je priložnost, da živiš, kot ti želiš.

Skoraj štiri desetletja sem preživela kot so hoteli drugi, v ugajanju in prilagajanju, kot so to od mene pričakovali drugi. Bolj specifično, kot sem mislila, da od mene pričakujejo drugi. In nato sem se prebudila. Prebudila sem se v zavedanje, da nisem srečna.

Prebudila sem se v zavedanje, da izčrpavam sebe na račun drugih. Da se razdajam, zato, da bi si zaslužila, da je zame poskrbljeno. Vedno znova sem se ujela v priprošnji “nekomu” tam zgoraj, zunaj mene, naj vendar poskrbi zame. “Bogu/Vesolju” sem naročala, kaj želim imeti, kot bi bilo vse skupaj en velik jedilnik iz katerega si naročiš to, kar bi jedel. Vedno znova sem upala, da bom dobila, kar potrebujem, brez, da bi čisto zares vedela, kaj je tisto, kar potrebujem.

Popolnoma me je streznilo spoznanje, da izčrpavam sebe, ugajam in se prilagajam, da si zaslužim, da obstajam.

Verjela sem, da si moram svoj obstoj zaslužiti.

Trdo delo, garanje, mučenje in trpljenje so bili moji načini, s katerimi sem si zaslužila svoj obstoj.

Upravičiti sem morala svoj obstoj vsak dan znova. In životarila sem v pričakovanju, da bo zame poskrbljeno.

Se prepoznaš? Ti je znano?

Kaj lahko narediš, ko nekaj takega prepoznaš v sebi? Na voljo imaš dve izbiri, lahko to potlačiš, zanikaš in se delaš, da to ne obstja, da se to ne tiče tebe, da je to nekaj, kar nima nobene zveze s teboj. Pravzaprav imaš v svetu avtomatičnega reagiranja na izbiro zanikanje, status quo, ko si kot noj z glavo v pesku in se delaš, da se to ne tiče tebe. Lahko se s tem boriš bolj ali manj neuspešno ali pa bežiš od tega. V svetu avtomatike si v boju, na begu ali v zanikanju. Druga izbira je, da se s tem spogledaš, da si priznaš to, kar vidiš, da to sprejmeš v sebi in objameš, ter izbereš zase drugače.

Življenje ti v čisto vsakem trenutku daje priložnost za izbiro… boš živela ali životarila. Izbira je v vsakem primeru zgolj in samo tvoja. In vsaka izbira je popolnoma legitimna. Nobena ni prava ali napačna, le da vsaka drugače vpliva na kvaliteto tvojega življenja.

Leta sem životarila. Leta sem verjela, da mi ni dovoljeno, da poskrbim zase, da moram živeti v služenju drugim in se razdajati. Danes mi je kristalno jasno, da sem “služenje” interpretirala, kot je to ustrezalo mojemu takratnemu mišljenju.  Verjela sem, da služenje pomeni, da narediš nekaj za nekoga… podnapisi v moji podzavesti so velevali, da to naredim na račun sebe. In seveda za podnapise nisem vedela.

Poskrbeti zase je ena velikih nejasnih, občutljivih področij v življenju številnih žensk, s katerimi prihajam v stik. Toliko svojega življenja smo pripravljene dati drugim v upanju, da bodo poskrbeli za nas. In še posebej v partnerstvu, vedno znova delamo stvari za moškega, tudi tiste, ki jih ne bi, v upanju, da bo za nas poskrbljeno. Vedno znova vzamemo sebi, da damo drugim, zanemarjamo sebe in svoje potrebe in smo na splošno mnenja, da je poskrbeti zase sebično. Želimo biti plemenite in se razdajamo, dokler ne pridemo do magične prelomnice 40, kjer se vse v notranjosti upre.

Ne. Ne grem se več.

To so besede številnih žensk, ki se ustavijo, pogosto pritisnejo na zavoro do konca, le da ugotovijo, da ne vedo, kako naprej.

Ko ugotoviš, da ti to ni všeč in se tega ne greš več, kako naprej? Številne ženske z menoj delijo: “Taja, vem, da tako, kot sem delala do sedaj, ne gre več. Vem, da me izčrpava, vem, da zanemarjam sebe. Ampak kaj zdaj? Kako naprej?”

Da bi naša ženska duša prevzela krmilo našega življenja, se moramo vzljubiti. Naučiti se moramo, kako ljubiti sebe – v celoti. Ljubezen je gorivo,  ki poganja življenje in kreacijo. Izbrati moraš, da ljubiš sebe, brezpogojno. Eden od pomembnih aspektov ljubezni do sebe je to, da poskrbiš zase, da najprej poskrbiš zase. Kajti le, ko je zate poskrbljeno, lahko poskrbiš za druge.

Takrat, ko si izčrpana, izmučena, prekurjena, izgorela, lahko deliš le to, kar je v tebi. Zato je najpomembnejša veščina sodobne ženske, da poskrbi zase. In tukaj se oglasijo notranji glasovi, ki pravijo, da si ne zaslužiš, da ni prav, da si sebična in pogosto jim podležemo.

Izziv je brez dvoma v em, da ti glasovi nikoli ne potihnejo. Modrost je v tem, kako se z njimi soočiti. Odnos je tisti, ki je tukaj ključen. Vzpostaviti je potrebno odnos s temi deli v sebi.

Leta sem poskušala s tem, da sem jih zanikala, da sem jih zatirala, jih kritizirala, se delala, da ne obstajajo, da so nevidni in vendar so bili še vedno z mano, v meni, prisotni. Rezanje, sekanje, zanikanje, so me le še bolj ranili. Dokler jim nisem pogledala v oči in dojela, moji so, lahko jih zavračam ali sprejmem. In drugi izjemno pomemben aspekt ljubezni do sebe je samosprejemanje.

Izkušnje so me vodile v spoznanje kako potovati skozi življenje v milosti in na popoln način. Tako, da ljubiš sebe. In svoje izkušnje na tem popotovanju, bom s teboj delila brezplačno v 13 dneh brezplačnega izziva Ljubi Sebe!

Bodi Sijajno!

Taja Albolena

 

O ženskem druženju…

, 1 Comment

Ko sem danes iskala čisto konkretni zapis na svojem blogu in sem potem vprašala strica Googla, če ga najde, je kot eden od zadetkov, padel ven zanimiv zapis s strani moškega na temo Ženske se razvajajo: “V zadnjih časih je postalo moderno, da se ženske razvajajo. Da si vzamejo čas zase, kot rečejo. Obiskujejo kozmetičarke, frizerke, pijejo martinije in v trgovinah z oblekami grupno zapravljajo ogromno denarja. Potem se jim zdi blazno fino, ko se s kar je mogoče velikimi vrečami z napisi prestižnih znamk napotijo čez celo mesto ali skozi BTC. To ne bi bilo moteče, če podobnih užitkov ne bi odrekale moškim. Tip se doma zavali v kavč, odpre pivo in hoče v miru pogledat dirko formule ena, ženska pa podivja, da je to neumnost, ugasni, ne prenašam Ališiča – kdo pa ga?. Podobno je, če fant kupi nov gadget, doma jih pa sliši, kaj mu je treba kupovat te bedarije. Bog ne daj, da bi v gatah ležal na kavču, ker je to ogabno in neolikano, med tem ko si sme ženska s smrdečim lakom barvat nohte kar sredi dnevne sobe.”

Z zapisom se seveda čisto strinjam. Je pa več kot zanimivo ozadje tega, da se ženske želimo razvajati. Pravzaprav imamo potrebo po razvajanju, ki vznikne iz tega, ker toliko delamo. Pogosto me slišite govoriti o tem, da ženske zmoremo. Zmoremo vse. Vprašanje je za kakšno ceno. In ko je ženska v tistem delu v svoji notranjosti, ki vse zmore in tudi potisne, naredi stvari na silo, ker je treba, izčrpava svoje energijske rezerve. Pogosto sodobna ženska vozi na hlape in ne na gorivo ob tem, da ji na notranji armaturni plošči gorijo vse lučke…rdeče. In takrat se pogosto zgodi to, kar se je dogajalo tudi meni, da se ti v notranjosti vse upre in da zaključiš v sebi, da si moraš vzeti čas zase. Številne ženske, ki jih srečujem, si resnično vzamejo čas za razvajanje in gredo v pretirano, kompulzivno zapravljanje, kupovanje oblek, torbic, čevljev, zakupijo tretmaje v wellness centrih ali pa na stotine evrov dajo za razvade, zaradi katerih jih že v naslednjem trenutku ali naslednji dan, ko se vklopi razum, boli glava in čutijo izjemne občutke krivde. Da ne govorim o tem, kako te boli denarnica. Vse to v upanju, da se bomo napolnile v sebi in si podarile to, kar potrebujemo. Ob tem ustvarjamo začarani krog krivde in sramu. Sama sem v takih trenutkih notranjega zloma pod težo obveznosti in neprestanega dela odhajala po nakupih in potem doma skrivala novo kupljene stvari, da mi ne bi mož očital, kaj sem naredila. Izziv je v tem, ker nihče ne rabi vedeti, kaj si naredila, krivda in bes razžirata tebe.

Ženske si običajno vzamemo čas za to, kar smo mnenja, da smo si ga zaslužile, ker smo trdo delale. Ženske gremo na seminar, na druženje, ker smo si to zaslužile in nam pripada, ker smo poskrbele za vse, po tem, ko smo trdo delale v službi in potem še doma skuhale, pospravile, poskrbele za otroke in moža. Ženske gremo na dopust takrat, ko smo tako izčrpane, da ne moremo več živeti, ker smo naredile vse, kar je bilo treba. In vedno znova si moramo vzeti čas zase. Pravzaprav smo upravičene do tega, da si vzamemo čas zase.

Ko sem raziskovala ta fenomen pri sebi, sem odkrila, da izhaja iz naše potrebe po dokazovanju. Po dokazovanju, da smo pridne, produktivne, delovne in zato imamo vso pravico, upravičimo in dokažemo, da si zdaj pa lahko vzamemo čas zase. Ženske moramo dokazati drugim, da smo si zaslužile čas zase. Vedno znova si kupujemo čas, ki si ga vzamamo zase in upamo, da se bomo v tem času regenerirale, ker smo tako utrujene od življenja.

Lahko si predstavljate moje presenečenje, ko sem ugotovila, da si moški nikoli ne vzamejo časa zase. Moj mož pravi, da si ne moreš vzeti nekaj, kar itak imaš. No tukaj je prišlo razumevanje tega, zakaj si ženske rabimo vzeti čas. Ker smo v pomanjkanju. Ker smo mnenja, da časa itak nimamo, ker imamo svoje neskončno dolge sezname stvari, ki jih moramo nujno narediti.

In ko sem zelo od blizu pogledala v paradigmo pomanjkanja sem odkrila kakšna velikanska razlika je med tem, če si kar naprej jemljem čas, ki ga itak nimam ali pa, če si podarim čas. Podarim si čas. Ko si podarjam izhajam iz tega, da čas imam. Ko si ga moram vzeti, izhajam iz tega, da časa nimam. Velikanska razlika.

Zakaj si torej ženske ne podarimo čas, ki si ga tako želimo?

Ker ni produktivno. Ker če si podariš čas, ne moreš nikomur očitati, kako si ti pridna in koliko si naredila in ti zdaj zaradi tega pripada čas zate. Ne moreš upravičiti tega, da si zdaj pa lahko vzameš čas zase. Ko si podariš čas, prevzameš polno odgovornost za to, kaj boš z njim naredila in nihče ne more biti kriv. Ženske s tem, da si moramo vzeti čas zase, manipuliramo z ljudmi okoli sebe, ker jim hočemo na tak način dokazati in pokazati, si kupiti njihovo priznanje, da smo v njihovem življenju pomembne. Me rabimo potrditev, da smo pomembne. In da brez nas itak ne bi mogli preživeti.

Eden največjih izzivov sodobne ženske je v tem, da pravzaprav ne vidi vrednosti v tem, da se druži z drugimi ženskami. Zakaj? Ker to ni produktivno. Ker, ko samo si in se pogovarjaš in deliš sebe z drugimi, si priča temu, ko druge delijo sebe s tabo, v tem ni nobenega tekmovanja, nobena ni boljša ali slabša, ker vse samo smo. Ko smo ženske skupaj v krogu in držimo prostor druga za drugo, ko napolnimo svojo notranjo posodo, ko smo bolj zadovoljne, umirjene, bolj prijazne, tega ne moremo prijeti in upravičiti. Ne moremo dokazati, kaj nam je druženje dalo in vendar nas druženje v ženskem krogu napolni z vitalnostjo in dobro voljo, zaradi česar smo dobro razpoložene, bolj v toku in lažje naredimo vse kar je itak na našem neskončnem seznamu in je potrebno narediti.

Zase vem, da bomo v nedeljo zopet premikale gore, vem, da bo krog, ki ga pripravljamo zopet izjemen in da bo napolnil čisto vsako žensko v krogu. In vem, da bodo ženske v njem začutile sebe, svojo žensko dušo. Vem, da se bo spet veliko govorilo o njemu in vem, da spet ne bo kaj pokazati, ker ko se ženske družimo, lahko spreminjamo svet in vendar na koncu dneva ni dokazov o tem, ni rezultatov, ni doseženih ciljev, ni kljukic, potrditev kako dobre, da smo.

Ženske smo usvojile moško paradigmo delovanja za odlično oceno. Obvladamo jo v nulo. In vendar je vprašanje sleherne ženske ali je voljna spustiti to, kar je izmojstrila za sedi 5 zato, da sebi podari to, kar potrebuje? SI voljna podariti sebi en dan zato, da si s sabo in da si z drugimi ženskami v krogu? Da si priča razcvetu? Da so druge ženske priča tebi? Si voljna podariti sebi občutek, da zadoščaš, da tvoj obstoj zadošča, da si dovolj?

Biti. Dihati. Čutiti. Uživati. Doživljati. Izkušati. Negovati. Ljubiti.

NIhče ti ne da potrditve. Ničesar nisi dosegla. NIč novega se nisi naučila. In vendar čutiš polnost, zadovoljstvo, vitalnost, mehkobo, umirjenost in čutiš, čutiš sebe. Čutiš ljubezen do sebe. To je to. To je ženski način. In to nam dajo ženska druženja.

Moja brezmejna zahvala gre mojim sestram, ki z mano sedijo v krogu, srkajo čaj ali pa martini, poslušajo, slišijo, delijo, čutijo, so priče mojemu razcvetu, temu kako se jaz porajam v žensko, za katero sem se rodila, da postanem…

Drage ženske, vse, ki nam zaupate in ste izbrale, da se nam v nedeljo pridružite, iskrena, srčna hvala. Res je, ustvarjamo novo paradigmo, ki ni čisto nič glamurozna, brez pompa, brez fanfar … vsaka vanjo zdrsne, ko izbere, da si podari čas, da si podari negovanje, da se napolni in dovoli, da smo ji druge ženske priča. Da smo priča njeni veličastnosti, izjemnosti, neponovljivosti, enkratnosti njenega utelešanja, njene ženske duše.

Ker to potrebujemo… da imamo na drugi strani žensko, sestro, ki nas vidi, čuti, ki je priča mojemu razcvetu, mehko, nežno, srčno, ko samo je. In takrat vem, da moj obstoj popolnoma zadošča.

Samo Bodi. Samo Bodi.

Bodi Sijajno!

Taja Albolena

Zahvalni dan je priložnost za praznovanje…

, 0 Comments

V ZDA praznujejo danes zahvalni dan, ki ga obeležujejo z obilno večerjo z družino in prijatelji, na kateri izrazijo hvaležnost za življenjske darove. Praznik izhaja iz tradicije pojedine v času žetve v kolonialnem Massachussettsu v 17. stoletju. Izvira iz tradicije zahvaljevanja bogu za dobro letino.

Zahvaljevanje za darove je ključnega pomena in v tem duhu hvaležnosti se želim danes zahvaliti vsem ženskam, ki mi zaupate. Vsem, ki vam je pomembno, da podpirate druge ženske v tem, da realizirajo svoje darilo, ki ga imajo, da ga delijo s svetom.

Počaščena sem in brezmejno hvaležna, da lahko stojim s tabo in za tabo, da te podpiram na tvoji poti razcveta. Hvala, da si!

Ženske potrebujemo povezanost. Nekaj najbolj naravnega nam je, da smo v medsebojnih odnosih, kajti odnosi so tisti, ki nas hranijo in negujejo. Zato ženske cvetimo, ko imamo podporo sestre, ki me vidi pristno, avtentično, tako kot sem. Dušna sestra je ženska, ki pomaga prebuditi mojo žensko dušo, da jo lahko vtkem v mrežo svojega življenja. Dušna sestra je ženska, danes ali v preteklosti, ki je naredila vse za služenje s prijaznostjo in sočutjem v skladu s platinastim pravilom, ki pravi; naredi drugim tisto, kar si želijo. Brez mučeništva in brez žrtvovanja.

Sestrstvo je bilo tradicionalno mesto posvečenosti, povezanosti, služenja, medsebojne podpore in sočutja, ki je spodbujalo mir, radost, enakost. In na Facebooku se je na mojem zidu znašla zgodba Elle Fitzgerald, ki zasluge za svoj uspeh pripisuje Marilyn Monroe. Marilyn je poklicala lastnika najelitnejšega kluba v Hollywoodu Mocambo in ji priskrbela nastop v klubu. Zvesto jo je spremljala na vsakem njenem nastopu v prvih mizah kluba. Marilyn je vedela, da bo njena prisotnost v klubu ustvarila veliko publicitete. Mediji so naredili svoje in Ella je postala kraljica jazza. Posnela je več kot 70 albumov in za vedno spremenila glasbeno industrijo.

Toliko žensk skrbi tekmovalnost in skušajo zavarovati sebe, da jim katera ženska ne bi »ukradla« idej. Toliko žensk verjame, da lahko uspejo samo na račun drugih žensk in dejansko kradejo ideje drugim. Vendar je resnica, ki sem jo spoznala, ko sem začela s spominjanjem žensk, kako pomembno je, da postanemo najsrečnejše ženske na svetu, da ne moremo postati svoja najveličastnejša verzija same. Enostavno ni mogoče.

Ženske potrebujemo sestrstvo. Ženske potrebujemo sestro, ki nas odslika, nas podpre, izzove, praznuje naše uspehe, da bi lahko vstopile v svojo polno moč svoje duše in razkrile svoj polni sijaj.

Moč, ki jo ženske nosimo v sebi je moč svetlobe, svetlobe, ki ne izgubi čisto ničesar, če jo delimo. Svetloba sije še močneje, če jo prepoznamo in negujemo. To kar je delo ženske je, da navdihne, da pokaže pot, je zgled in daje upanje drugim ženskam.

Pomembno je, da znamo praznovati moč preobrazbe, ki jo s seboj nosi sestrstvo. V duhu zgodbe Elle Fitzgerald in Marilyn Monroe te danes sprašujem;

Kdo so ženske, ki so naredile razliko v tvojem življenju?

101 stvari, za katere si hvaležna danes…

Deli z menoj!

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Čas je za negovanje!

, 0 Comments

Pred nami je nova luna, ki je povezana z negovanjem, ljubečo nego, crkljanjem in čustvenim božanjem. Odprto je tridnevno okno aktivne energije mlaja, ki se zapira 28.6.2014.

Rak je ozvezdje, ki je zelo intimno povezano z elementom vode.
In voda je element, ki ima sposobnost pritegnitve, magnetne privlačnosti iz samega vira, iz izvornega oceana kreacije.

Prijaznost do sebe in ljubezen sta dva aspekta, ki vam v tem obdobju pomagata pritegniti v vaše življenje podporo in energijo za vaše kreacije. Rak je znamenje, ki nam po poletnem solsticiju ponuja nov začetek, predvsem na tistem področju, ki ustreza hiši vaše natalne karte kjer imate Raka.

Zdaj je čas, da negujete svoje telo, kajti Dom predstavlja vaš prvi Dom. Prav tako je zdaj čas za negovanje vašega Doma, vrta, družine, avta. Skratka v prvi vrsti poskrbite za svojo fizično realnost in jo negujte.

V tem času je ključnega pomena, da znate poskrbeti za svoje energijsko telo, da poskrbite za svojo energijsko kroglo. Bodite v svoji energiji, v svojem svetem prostoru in bodite pozorni komu odpirate vrata, koga spuščate v svoj osebni prostor in predvsem zakaj.

Pogosto zaradi občutkov krivde in sramu odpiramo vrata našega energijskega prostora ljudem in energijam, ki nas še bolj izpraznijo in nas ne podpirajo. Zavedanje je prvi korak, zdravljenje ranjenosti pa drugi korak k temu, da bolje upravljamo s svojo energijo in ta čas Raka nas uči skozi negovanje in mehkobo, prijaznost do sebe, kako pomembno je, da se naučimo zavestno upravljati s svojo energijo.

Na čustvenem nivoju je ključnega pomena, da poskrbite za negovanje in osredotočanje na tista čustva, ki vas hranijo in vam pomagajo v vaši rasti. Tudi na mentalnem področju je ključnega pomena, da svojo pozornost usmerjate na misli, ki vas hranijo in negujejo.

Pomembno je, da ste v tem času resnično v stiku s seboj in da prisluhnete temu, kar čutite v sebi. V času prazne lune so navdihnjene akcije, ki zasajajo seme zelo pomembne in ključno je da navdihom sledite z akcijo. Tovrstne navdihnjene akcije vam pomagajo, da ste v stiku s sinhronostjo Vesolja, da ostajate aktivno v igri življenja, zato bodite budne!

In na duhovnem nivoju je budnost še posebej pomembna in zaželena, da resnično prepoznamo kaj so stvari katerih čas je prišel, da se utelesijo in rodijo skozi nas. Boginja Isis nam pomaga in nas spodbuja, da prepoznamo in izluščimo kaj je tisto, kar nam je resnično pomembno v tem času.

Pomembno je, da ta čas posvetite družini, druženju, osredotočanju na boljši svet in boljši jutri, ki ga gradimo in krepimo iz sebe v svet. To na kar se osredotočamo raste in zato je osredotočanje na zdravje, mir, radost, zadovoljstvo, izpolnjenost v teh dneh ključnega pomena za našo dobrobit.

Tekst je del Rituala, ki je posvečen Raku. V našem letnem popotovanju Kreacije Leta vsako prazno luno vse udeleženke druženja Ženska umetnost Kreacije prejmejo dostop do zapisov, ki nas v času kreacije usmerjajo na to, kaj je v tistem času najpomembnejše. Druženja so na voljo dvakrat letno, januarja, ko kreiramo svoje leto in nato ponovno julija, ko lahko obnovimo svoje namere, svoje zaveze in se v sveti posodi, skozi proces duhovne alkimije skupaj usmerimo tja, kamor želimo iti. Podpora celotne skupine je v prepoznavanju svojih sanj, srčnih želja pomembna. Saj s tem, ko delimo svoje izkušnje podpiramo druga drugo. Več o programu je na voljo tukaj…

Bodi Sijajno!

Taja Albolena

Letališče

0 Comments

Petek 13 je bil zame izjemen dan.
Začela sem ga s pristankom na letališču v Amsterdamu ob po enih zjutraj.
In nato je sledilo pet urno čakanje na prvi jutranji vlak z letališča.

Sedela sem na klopi in opazovala vrvež okoli sebe. Pisana procesija neskladnosti in sinfonija številnih koleščkov, ki brzijo mimo.

Letališče … mesto srečanj, prihodov in odhodov. Mesto veselja in žalosti. Eni v pričakovanju, drugi v žalovanju. Opazujem mladeniča s šopkom, ki čaka na svojo drago. In samo objem stran vidim solze v očeh tistih, ki so pravkar dočakali svoje najdražje. Solze sreče in ljubezni.

Brezmejna raznolikost oblik in barv. Toliko ljudi in toliko zgodb. Toliko čustev je v vsaki zgodbi, toliko spominov in toliko upanja. Otroški nasmeh, iskrice v očeh in šopek balonov. Mesto srečanj, drsajočih korakov in objemov. Vedno znova opazujem nasmejane obraze, toliko ljubezni in toliko čustev.

Zgodbe, ki jih plete življenje, zgodbe katerih ti, kot opazovalec, ne poznaš ozadja. Nikoli v resnici ne veš ali si priča solzam radosti ali solzam žalosti. Letališče je mesto, kjer se vedno odvija kakšna drama in kjer so komedije stalno na sporedu.

Toliko lepote in neskladnosti na kupu.

Sama sem pogosto zgolj drvela s svojim kovčkom iz enega konca letališča na drugega. Nikoli nisem imela priložnosti sedeti na letališču pet ur in samo Biti, samo opazovati. Biti opazovalka zgodb. Opazovalka ljudi, zatopljenih s ekrane svojih telefonov. Ljudje smo res hecna bitja. hrepenimo po stiku, po povezanosti in pogosto je samo pogled daleč. Mi pa hitimo mimo, brez da bi ga opazili ali pa smo tako zatopljeni v ekrane, da svet okoli nas preprosto sploh ne obstaja

Mož pobere ženo. Oče čaka na hči. Zaljubljenci se srečujejo.

Jaz pa samo sedim in opazujem. Danes ne čakam nikogar in ničesar. Samo sem. Obstajam. Sem del pisane reke življenja, ki se danes zliva skozi letališče.

Mladenič s šopkom dočaka svojo damo, objameta se in se počasi odpravita proti izhodu. Dan se začenja. Tako drugačen je, tako čaroben. Tako poln vtisov in barvitosti, pa se zunaj še sploh ni zdanilo. Dan brez spanca, dan številnih izkušenj, številnih novosti se je šele začel.

Včasih se budnost resnično obnese in je modro Biti, opazovati, ljubiti in živeti – tukaj in zdaj!

Taja Albolena

V 2014 izberi mir … vsak dan znova!

, 0 Comments

Kreacija je tema, ki me fascinira že desetletja. Vedno znova sem si jo ogledovala, vedno znova z drugega zornega kota, dokler mi stvari niso postale jasne in sem jih preko  zavedanja in razumevanja skozi čutenje tudi utelesila skozi izkušnjo.

Kreacija je del vsakega posameznika. Ne moreš, da ne bi kreiral, to je del tebe. Kar lahko naredimo pa je, da izbiramo kako kreiramo. V vsakem trenutku sta nam na voljo dve izbiri. Lahko kreiramo iz strahu ali iz ljubezni. V resnici sta to edini izbiri, med katerima izbiramo. In večinoma kreiramo iz strahu. Saboter je tisti del v naši notranjosti, ki nas vodi v to, da sabotiramo sami sebe, zavračamo priložnosti, se zadržujemo in smo pogosto paralizirani … iz strahu. Dolgo časa nisem razumela kako to, da vedno znova zavračam priložnosti v mojem življenju, ki bi me peljale tja, kamor sem si želela, ki bi mi omogočile, da uspem. In vedno znova sem iz strahu izbirala varno igro.

Saboter je tisti del v nas, ki ima moč, da nas vodi v soočenje z našimi najglobljimi in najbolj skritimi strahovi. In v teh strahovih je skrito največje zlato, vaša največja darila. In ker smo ravno v tem obdobju obdarovanja ni napak, če pogledamo, kako to gre, čisto zares.

Tvoja resnična narava je celostna, celovita, popolna sama po sebi in je eno. Katere koli podobe, misli, občutka ali izkušnje se zavemo v svoji zavesti, v resnici izhaja iz našega polja zavedanja. Naša zavest se lahko zaveda samo nečesa, kar ona JE. Naša zavest se ne more zavedati nečesa, kar ona ni. Karkoli izkušamo, to izkušamo zato, ker je del našega zavedanja, ki se manifestira v zunanji formi. Vse se rojeva iz nas.

Lahko bi rekli, da gre za valove iste substance, vendar ima vsak val svoj okus, svojo teksturo, barvo, kvaliteto, ki določa našo izkušnjo. Karkoli se dogaja, je vedno neločljivo povezano z nami, kajti vse je eno in eno je v vsem – vedno. Ko se zavemo svoje izvorne narave, svoje resnične narave, prepoznamo, da se vse dviga iz te izvorne narave , ki je v nas. Nič ni ločeno od te prisotnosti Jaz sem. Vse je eno in eno je v vsem.

In če smo v vojni sami s seboj, če se borimo s čimerkoli v naši izkušnji v zunanjem svetu, se ločujemo, delimo to v sebi. Kadarkoli se borimo, odrivamo, zanikamo dele sebe, smo v vojni sami s seboj in z elementi svoje izkušnje v zunanjem svetu. Tudi, ko nečesa nočemo občutiti v polnosti v sebi, smo v vojni s sabo. To našo tendenco, da se borimo sami s seboj in z izkušnjami v zunanjem svetu imenujemo upiranje.

Včasih sploh nočemo vedeti kaj nas moti, žuli, iritira, pa naj bo pozitivno ali negativno, boleče, širitev ali zakrčenost v naši zavesti. Če gre za nekaj neznanega, če nas je strah ali pa se počutimo slabo v zvezi z nečim, se tega nočemo zavedati. Enostavno, to sabotiramo in se delamo, da to ne obstaja. In zato se pogosto upiramo temu, kar se še ni utelesilo, kar še ni znano.

V sebi poskušamo ločiti nekaj, kar se ne da ločiti, postanemo okorni in robati, in zavedanje izgubi svetlobo, svetlost, jasnost. Vedno ko se upirate, se upirate sami sebi. Namesto, da bi bili sami s sabo se upirate temu, da ste sami s sabo. In s tem ustvarjate vojno v sebi. Vsakič, ko se identificirate s svojo preteklostjo ali prihodnostjo ste v uporu vaši resnični naravi tukaj in zdaj.

Nižji jaz, naš ego, vedno poskuša delovati, dela to in ono ali pa nas napeljuje, da bi morali nekaj narediti. Naša resnična narava pa ničesar ne dela, samo je. Je vaša resnična, izvorna narava, vaša Bit, je sijoča prisotnost. Narava ega je upiranje temu, kar je. In ego je v skrivni navezi s saboterjem v nas, kajti ko se prenehamo upirati, ko nehamo z notranjim bojem, se razširimo, ustvarimo prostor in dopustimo, da se to, kar se dogaja, dogaja.

In ob koncu leta, ko sejemo semena za naslednje leto je ključnega pomena, da si dopustite, da samo ste. Ko se borimo s stvarmi iz preteklosti, ko odrivamo izkušnje in priložnosti od sebe, jim ne damo priložnosti ali prostora, da bi bile to kar so. Ne damo jim priložnosti, da se razvijejo v svoj polni potencial in razkrijejo svojo pravo naravo. Zaradi strahu sabotiramo sami sebe in stvari ostajajo take kot so bile na začetku, znane. Na smrt se bojimo neznanega. Kajti v resnici razširitev in naša izbira, da gremo v neznano pomeni smrt našega ega.

Upiranje ustvarja ločenost v nas, ustvarja dualnost. Naša izvorna narava ni ustvarjena za ločenost ali konflikt. Njene manifestacije v zunanjem svetu pa se lahko zdijo, kot da so ločene. S tem sporočamo, da ne prepoznavamo kaj se manifestira v naši zavesti, v našem zavedanju. Ključno je, da prepoznamo svoj upor. Ko ga prepoznamo, to ne pomeni, da moramo z njim karkoli narediti. Naše učenje je povezano z odpiranjem izkušnji, da se zavedamo upora v sebi, da smo prisotni z njim, ga čutimo v sebi in smo radovedni v povezavi z njim. Pomembno je, da se znamo pomiriti s svojim notranjim uporom, da ga prepoznamo, da ga spregledamo in izberemo mir namesto vojne.

V letu 2014 bo to nedvomno ena največjih lekcij … prisotnost, budnost in samozavedanje. Ko začutimo jezo ali sovraštvo je na nas, kaj bomo naredili s to izkušnjo. To je del naše duše, je naša zavest, ki je prevzela obliko jeze, v tem času, iz razloga, ki ga morda ne razumemo. Namesto da gremo v voj no s svojo jezo, ker je to nekaj »negativnega« je pomembno, da ji dopustimo, da se pokaže in jo objamemo v sebi s tem, da jo v polnosti začutimo, ji damo prostor, da je to kar je, kajti če smo sposobni slediti tej niti resnice, nas bo vodila v naš resnični jaz. Upiranje jezi na drugi strani ustvarja ločenost v naši izkušnji, ustvarja dualnost ali konflikt. Njene manifestacije pa se lahko zdijo, kot da so ločene od nas samih.

In zato vam želim, da v letu 2014 objamete sebe v celoti, praznujete celega sebe in sprejmete vse dele v sebi. Naj bo to leto, ko ustvarjamo mir v sebi, celovitost in celostnost v sebi. Kajti le s tem, ko ustvarjate mir v sebi, ga boste tudi v svojem zunanjem svetu.

Moja želja je mir v svetu in vem, da se mir začne v meni. In zato tole pisanje pošiljam v svet z upanjem, da tudi ti izbereš mir v svojem svetu. In več ko nas bo izbiralo mir v sebi, pomirjenost s seboj … bolj bo mir del zunanjega sveta. Zato izbiraj mir …dnevno … zase.

Kozmični objem.

Taja Albolena

Četrta adventna nedelja in element ogenj

0 Comments

Pred nami je četrta adventna nedelja, ko prižigamo na namiznem venčku še zadnjo, četrto svečko. Četrta svečka predstavlja svet ljudi, svet modrosti, vedenja, zavedanja. Nobeno naključje ni, da se na zadnjo nedeljo pred Božičem postavljajo v jaslice kipci otrok, pastirjev, Svetih treh kraljev in Svete družine.

Zadnja adventna nedelja, tik pred rojstvom Jezusa, nas opominja na pomen povezave s svojim bistvom, s svojo Bitjo, s tem, kdo ti SI.

V zadnjih desetletjih smo se predvsem ženske navadile na to, da v zunanjem svetu iščemo sebe, da segamo ven iz sebe po tehnike, s pomočjo katerih bi spoznale svoj življenjski namen.

Največja skrivnost človeka je, da vse nosi s seboj in v sebi. V resnici ti nič zunaj tebe ne more dati tega vedenja, te modrosti, ki čaka v tebi, da se obrneš k njej in ji dopustiš, da pride na površje. Vera je pomembna vrlina, ki nima čisto nobene povezave z religijo. Vera vase te vodi, da presežeš vse ovire, ki jih sama sebi postavljaš na pot, vse ovire, za katere si mnenja, da te prednje postavlja zunanji svet.

V tem času je v ospredju element ognja, element duha, element strasti.
Ognjena energija sugerira višji namen, sončnost, odprtost, radost, smeh in povezovanje. Gre za občutek povezanosti v veliki sliki človeštva, ko začutiš, da si tukaj z namenom. In namen je ena tistih skrivnostnih, mističnih stvari, ki jo vedno znova poskušamo najti v zunanjem svetu in jo povezati z delom.
Mnogi ljudje svoj življenjski namen povezujejo s tem, kaj bi morali v svetu narediti. In življenjsko poslanstvo ni poklic, to ni nekaj kar delaš, ker potem bi bili človeška deloje in ne človeško bitje. Bit je ključ. Kaj je tvoja Bit? Kaj je tvoje jedro? Kdo si?

Namen ni povezan z delovanjem, namen zgolj je.
In ko samo si, ko se zavedaš tega kdo si, ko si v stiku s svojo Bitjo, si v stiku s svojo izvorno esenco. Tvoje življenje bo vedno nekako “izven” konteksta, prazno, nemirno, kaotično, dokler ignoriraš svoje jedro. In če ignoriraš svoje jedro, to lahko prepoznaš, ko izkušaš negativne občutke, izgubo energije, nezadovoljstvo, mrzovoljnost, celo sovraštvo ali izjemen bes, ki ga usmerjaš proti sebi. Zato je izjemno pomembno, da najdeš svoje jedro, svoj notranji dragulj in ga ceniš.

Življenjski namen razkriva tvoj doprinos k človeštvu, kje si edinstvena, kaj lahko prispevaš na način, ki je edinstveno samo tvoj. Ko enkrat poznaš vse štiri dele svojega notranjega dragulja, te to izpolnjuje, te usmerja in ti daje smisel tvojega obstoja.
Ko razkriješ vse ploskve notranjega diamanta, prepoznaš kaj te napaja, kaj je tvoje notranje gorivo in začneš živeti strastno in izpolnjujoče življenje na Zemlji.

Ogenj nas uči dajanja in sprejemanja toplote. S sprejemanjem in dajanjem si izgradimo svoj notranji ogenj, odpremo svoj notranji cvet in več notranjega sonca, radosti in sreče prinesemo v svet okoli sebe.

Ognjena energija po svoji naravi najbolj jang, je čista energija.
Predstavlja eno izmed glavnih elementarnih moči in je najmočnejše orodje za čiščenje energij. Povezujemo jo z Duhom, z iskro življenja in močjo transformacije. Določa prostranost, širino in duševna obzorja v našem življenju. Ko se premakneš v stanje Bitja, si vir vsega, si strastna, super kreativna, imaš ogromno energije ter preobražaš sebe in skozi sebe tudi svet, ki te obdaja. Si VSE kar je.

In kaj lahko narediš v tem tednu za stik s svojo Bitjo?
V četrtem tednu adventa je tudi Božič, čas praznovanja, čas druženja, čas povezovanja. Izkoristi ta čas zato, da krepiš svoje vrednote. Vrednote, ki jih živiš v svojem vsakodnevnem življenju postanejo tvoje vrline.
In zato je to izjemen čas, da se vprašaš; Kaj je tisto, kar me poganja? Kaj je moje gorivo? Kaj je tisto, kar je pomembno v mojem življenju?

Skozi vsakoletni proces porajanja Sebe imaš v tem izjemnem času možnost, da spoznaš sebe na novo, da rodiš v ta svet delčke sebe, ki jih še ne poznaš, s katerimi še nimaš zavestne povezave. To je čas, ko se povežemo s svojo Sofijo in ji dopustimo, da nas vodi, da nas pelje v novo leto, da nam razkrije kakšen je naš namen, zakaj smo tukaj in kaj je pomembno v naslednjem letu.
Vsako leto v času 12 svetih dni Božiča vodim skozi 22 dnevni proces porajanja Sebe in če se mi želiš pridružiti, si več lahko prebereš na spletni strani tukaj…

Izkoristi ta posvečeni čas za tvoje novo rojstvo. Ni brez veze simbolika porajanja sončevega boga v starodavnih tradicijah, ki se zgodi na zimski solsticij, kot tudi ni naključje, da je božji sin Jezus rojen ravno v tem mogočnem času. Simbolično nam vsako leto sporoča, da je to čas za porajanje Sebe. Novega Sebe.

Vabljena v našo družbo!

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Taja skozi svoje delo razkriva vrednost in dragocenost Ženske, da s svojim Darilom naredi pozitivno razliko v življenju ljudi in na svetu.
DIVINE.SI

Zakaj v teh dneh potrebujemo počitek?

, , 0 Comments

Smo družba, ki ceni hitrost in produktivnost, rezultate. In ravno zaradi te naše tendence, da pozabimo nase in na svoje potrebe, medtem, ko drvimo skozi dneve, je zadnjih 11 dni, ko se leto zaključuje resnično modro, da se umirimo in gremo vase.

Mnogi v zadnjih dneh pišemo o istih stvareh in vsak na svoj način spominjamo na dejstvo, da je ta čas najbolj idealen v letu za umik vase. Kajti resnično je potrebno opraviti inventuro starega leta na vseh nivojih. Kajti le, če si vzamemo čas za opuščanje starega, lahko naredimo prostor za novo, to, kar želimo, da zraste. Vstopamo v posvečeni čas opuščanja in oproščanja. Vse od keltskega praznika Samhaina 30.10. smo v času umirjenosti, ki ga je modro preživeti v počitku in nabiranju moči. To, da gre v naravi v tem času vse v zimsko spanje sploh ni naključje, kajti do 21.12., ko se rodi novo sonce je čas tišine, teme, počitka. Vendar v naši v rezultate usmerjeni družbi pač nimamo časa za svojo dušo in notranje popotovanje v neznano.

Vendar ni odveč opozoriti, da smo z letom 2012 vstopili v Soul-arno dobo, kjer z razumom in mentalnim »mastrubiranjem« kot je prepričevanje, da imamo nekaj, česar nimamo, ne bomo daleč prišli, Vsako leto bo težje, kajti duša od nas zahteva drugačna orodja v tem, ko se spuščamo v neznano. Osebne krize in razpadi so le način, kako nas duša prisili v notranji stik sam s sabo, da se umirimo in poiščemo odgovore v sebi. Ni nam treba čakati na izzive, če smo voljni, da se zavestno premaknemo skozi proces ozaveščanja in čiščenja vsega, kar nam ne služi več.

V času, ki je pred nami je ključno, da se posvetimo kreaciji našega leta. Kajti ne pozabimo, da sadimo semena, za katera bomo nato celo leto skrbeli, jih negovali vsak mesec v skladu z luninimi cikli in tako zavestno kreirali to kar si srčno želimo.

Pomembno je, da se spomnimo na to dejstvo, da tja, kamor usmerjamo svojo pozornost, tja teče naša energija in to bo zraslo. Ni dovolj, da energijo usmerite v svoje sanje, v želje in domišljijo in potem spustimo stvar. Verjemite mi, da sem na lastni koži preizkusila številne variante na temo kreacije od tega da nisem naredila čisto nič do tega, da sem samo posejala semena in sem pozabila nanje. Vendar sem skozi prakso ugotovila, da je ključna nega vaših želja, da jih čez leto zalivate, hranite in ste jim sonce in voda. V skladu z luninimi cikli, ki so nam dani, da z njihovo pomočjo krepimo svojo dušo in njene usmeritve in želje lahko ustvarimo resnično čarobno leto.

Prvi korak v procesu je nedvomno razsodnost ali se osredotočamo na svoje avtentične želje, smo sploh v stiku s svojim avtentičnim jazom ali ustvarjamo iz svojega nižjega jaza in hranimo želje, ki pravzaprav niso tisto, po čemer srčno hrepenimo. Letos bomo na enodnevnem srečanju svojo pozornost usmerili ravno v to smer.

Stik s svojim avtentičnim jazom je v času v katerega se premikamo ključnega pomena. In kot del enodnevnega druženja boste prejeli vodeno prakso skozi katero si bomo pridobili razsodnost kdo je tisti, s katerim smo v stiku?

Še vedno je usmerjanje na zunanji svet tisto, kar je v ospredju pri mnogih ljudeh. In vendar je spraševanje drugih in iskanje zunaj sebe nekaj, kar nam v teh dneh ne bo služilo. Stik s svojo notranjostjo, umirjenost, jasnost in sledenje srcu je tisto, kar vam bo razkrilo srčno usmerjenost in modrost, ki je že v vas.

Resnično izkoristite dni od 21.12. do 1.1. za samorefleksijo in samoizpraševanje. Refleksija in notranji vpogled v dušo bosta razkrila vse tisto, kar morate videti in vedeti. Ključ je v sposobnosti, da postavite pravo vprašanje in se tako uglasite na odgovor, ki že leži v vas. Vsi udeleženci sobotnega druženja bodo prejeli vprašalnike z 20 vprašanji, na katere si je modro odgovoriti v tem posvečenem času.

To je tudi čas, ko je modro, da uporabimo hvaležnost. Pa ne le za vse dobre stvari, ki jih prepoznamo, pomembno je, da znamo biti hvaležni za vse izzive s katerimi se na poti srečujemo. Kajti vsak izziv je priložnost za rast in razvoj.

Ta posvečeni čas je namenjen druženju s svojo dušo in to nam razkriva tudi modrost četrte adventne nedelje, ki je posvečena stiku duše z dušo, empatiji, ranljivosti, ko si moramo priznati kje se nahajamo, da bi se lahko premaknili tja, kamor si želimo. Pomembno je odkriti kaj nas ovira na poti, kaj je modro opustiti in oprostiti, kaj naj ostane v odhajajočem letu in kaj izbiramo, da nesemo s seboj v naslednje leto.

Pri sebi opažam, da se pogosto zataknemo v svojih preteklih sanjah, v tem, kar smo pisali pred leti, kar sploh ni več ažurno, kar smo prerasli. In to osredotočanje na svoj notranji svet je ključnega pomena, saj nam da pomembne smernice kam se premikamo. Rada rečem, da ob koncu leta naravnavamo svoj notranji kompas, vendar ne smemo pozabiti na to dejstvo, da ko seme posadimo, da ga je potrebno tudi negovati.

In ko naredimo prostor za novo lažje posadimo to, kar čutim, da si resnično želimo.

Torej tri pomembne prakse v tem tednu:

1. Refleksija, notranji vpogled. Zapisovanje v dnevnik. Ustvarjanje svetega prostora.

2. Hvaležnost za preteklost.

3. Samoizpraševanje, stik z dušo. Kaj so srčna hrepenenja? Kam bo usmerjena moja pozornost? Kaj kreiram zase v letu 2014?

In če želite ustvariti avtentične, navdihnjene kreacije, ki jih čutite v sebi pa vas je strah kako boste naredili ta premik v neznano, se mi pridružite na našem skupnem Ustvarjanju čudovitega leta 2014. Vem kako strašljivo je videti, ko se premakneš v kreacijo tega, kar te presega, kar je večje od tvoje trenutne paradigme, kajti sama hodim po tej poti mojih srčnih želja vse od leta 2009. Poznam ovire na poti in vem kako strašljivo je lahko na poti.

Zato sem letos prvič oblikovala načrt za vse tiste, ki se boste udeležili enodnevnega druženja Ustvarite čarobno 2014, ki nas bo čez vse leto podpiral v naših kreacijah. Vsi udeleženci druženja boste poleg vsega kar je del programa, vse podpore, ki je na voljo v obliki vodenih praks dobili še mesečna navodila za lunin koledar kako negovati svoje kreacije vsak mesec sproti. Z vami bom delila modrost tega kako in na kaj vsak mesec usmerjati svojo pozornost. Svojih kreacijam bomo tako redno dajali hranila, vodo, sonce, vse potrebno, da bodo uspešno rasle in resnično uspevale v vsem svojem razcvetu.

To kar sem sama na svoji poti najbolj pogrešala je podpora. Ta sveta posoda, ki nas drži, da skupaj potujemo, da se družimo tudi virtualno in da skozi redne prakse krepimo to, kar so naše kreacije. In točno to se ustvarila za vse vas, ki potujete z mano in delite z mano svoje sanje. Letos kreiramo velike stvari! Združimo moči.

Želim vam krasen prehod skozi velika zvezdna vrata v novo rojstvo in če ga želite praznovati v naši družbi ste vabljeni na praznovanje Yula 21.12. in pred tem na enodnevno druženje Ustvarite čarobno 2014!

Namaste

Taja

1 2 3 4