Praznovanje

Ahh novo leto … in sledijo novoletne zaobljube

Saj veste kako to gre. Vsako leto začnemo z novoletnimi zaobljubami sami sebi; da bomo bolj srečni, bolj uspešni, bolj zdravi,… Navdušenje običajno traja kakšen mesec, pri nekaterih več, potem pa splahni ob pomanjkanju volje in tako se vrnemo nazaj v stare preizkušene vzorce. Novo leto pa tako pogosto postane ponavljanje prejšnjih let in tako v kvalifikaciji mnogih še eno leto za katerega si želijo, da bi čimpreje minilo. Kaj se je zgodilo z vsem navdušenjem iz začetka leta, se mnogi sprašujejo, ko leto nadaljuje svojo utirjeno pot?

Začeli smo z mnogimi dobrimi nameni in usmerjeno namero, nato pa se je nekaj zgodilo. Kaj?
Običajno začnemo svojo novoletno zaobljubo postavljati na podlagi tega, kar v prejšnjem letu nismo dosegli. Vse tisto, kar se ni izšlo, kar se ni zgodilo je tisto kar postavimo na vrh svojega seznama želja. In naši seznami želja so pogosto posledica naše želje, da bi si končno “uredili” svoja življenja.

Kar ob tem pozabljamo je, da namen s katerim smo tukaj ni, da bi si uredili udobno in srečno življenje, odločili smo se, da se bomo soočili z izzivi, ki nam bodo pomagali vzpostaviti ravnovesje znotraj nas. V resnici je vse, kar se dogaja, popolno in prav nič ni narobe z nami ali našimi življenji, ničesar ni, kar bi morali “urediti”. To je običajno precej težko sprejeti.

Vse se dogaja z božansko časovno usklajenostjo in lahko se borimo in cepetamo, poskušamo stvari izsiliti ali pa enostavno počakamo, da nam življenje prinese priložnosti. Seveda lahko le-te zamudimo, zato je izjemno pomembno, da ne prehitevamo po levi in ne drvimo skozi življenje, kajti kot nam angeli nenehno sporočajo; bodi v sedanjosti, tukaj in sedaj, to je mesto, kamor pridejo vse priložnosti. Počakaj jih, bodi potrpežljiv, a hkrati na preži. In medtem ko čakaš, se zabavaj!

Seveda lahko stvari spremenimo, vendar samo takrat, ko si dopustimo in smo voljni, da se sprememba zgodi. In to lahko naredimo tako, da spremenimo svojo paradigmo, svoj pogled na svet ali po domače, da zamenjamo svoja očala, skozi katera gledamo na svet, ki nas obkroža.

Kadarkoli usmerimo namero v nekaj, kar si želimo, to ustvari z besedami Abrahama – energetski vrtinec, ki pritegne energijo v skladu z našo namero k nam. Ta vrtinec nas poveže z vsem, kar je v skladu in povezavi s to našo namero, hkrati pa nam prinese na površje znotraj nas samih vse tisto, kar ni v skladu s to željo ali namero. Tako smo soočeni z vsemi strahovi in odporom znotraj nas samih, s stvarmi, s katerimi se moramo soočiti, da bi jih preobrazili. In pogosto se v taki situaciji zagozdimo, kajti večina razmišlja; kako je mogoče, da manifestiram srečno partnerstvo, soočam pa se s propadom zakona in z vso bolečino, jezo in vsem kar gre zraven, to ni fer. To ni tisto, kar sem imel v mislih zase. In tako splavimo mnogo želja in namer ker ne moremo sprejeti dejstva, da je vse popolno.

Da je pogosto za to, da pridemo do sreče potrebno najprej spremeniti to kar imamo. In tukaj bomo pritisnili na pavzo; samo da se razumemo, sprememba ne pomeni, da moraš nek partnerski odnos končati in začeti novega. Prav tako sprememba ne pomeni, da se bo želja uresničila kot zamah s čarobno paličico, ko si v enem trenutku v odnosu, kjer si nezadovoljen in nesrečen in v naslednjem v odnosu, ki je srečen in izpolnjujoč. Vsaka sprememba je proces, ki nas pelje skozi vrsto soočenj s samim seboj in če smo pripravljeni spremeniti svoj pogled na stvari, se bodo spremenile tudi na zunaj.

Da ustvarimo trajno spremembo v svojem življenju moramo začeti z razumevanjem, da je vse popolno tako kot je. To pomeni, da se nehamo boriti in začnemo sprejemati. Šele, ko smo v dovoljevanju, se lahko energetski vrtinec, ki smo ga ustvarili širi in pritegne vse tisto, kar resonira z njim. Seveda to pomeni tudi, da se z milostjo soočamo z vsem, kar ne resonira z njim. Nedvomno je velika lekcija v tem to, da opustimo vse tisto, kar nas želi zapustiti in sprejmemo tisto, kar želi priti k nam.

Angel smrti, kot ga imenujejo Tolteki, nas uči, da moramo dovoliti, da stare stvari umrejo, da se lahko rodijo nove. Zato je dopuščanje toku odpuščanja in sprejemanja, da opravlja to, kar opravlja najboljše, tisto, kar omogoči našim nameram, da se zmanifestirajo. Zatorej si postavite visoke cilje in bodite pripravljeni opustiti vse tisto, kar jim znotraj vas stoji na poti, da se uresničijo.

Bodite pripravljeni narediti vse kar je potrebno, da naredite prostor za čudeže.

Taja Albolena

DIVINE.SI

Odpiranje Siriusovih vrat

Vsako leto se ob tem času naše sonce poravna z modro zvezdo Siriusa. Ustvari se portal za iniciacijo, ki je povezan v veliko piramido, boginjo Isis in vsevedenjem in vsevidenjem kozmične modrosti.

Vzhod Siriusa je blizu poletnemu solsticiju in je za časa egipčanske civilizacije označeval egipčansko novo leto. Njegovo pojavljanje na nebu so povezovali s poplavami Nila, s fizičnim in duhovnim polnjenjem z energijami rodovitnosti. Najsvetlejša zvezda na našem nebu, Sirius širi kozmične vibracije ljubezni in modrosti na Zemljo. Kot Sothis, katalizira čiščenje ega, da bi lahko popolnoma utelesili svojo božansko esenco.
Letos bomo odpiranje Siriusovih vrat dočakali 26. julija, ko bo sonce v znamenju leva. Poimenovali so ga atlantidsko-egipčansko-siriusovo novo leto.

Sirius je bila za Egipčane ena izmed najpomembnejših zvezd, saj je njeno pojavljanje na horizontu obelodanilo začetek obdobja, ko je Nil poplavljal. To je bil začetek obdobja rodovitnosti.

Stari Egipčani so svoj koledar postavili glede na začetek vzhajanja Siriusa skupaj s soncem, v začetku julija vsako leto. Za njih je bilo to izjemno svet čas, saj je skladno s tem dogodkom začel poplavljati tudi Nil.
Vsako leto so se tako zbrali na festivalu, ki je oznanjal prihod plodnega obdobja in obilja.

Mnogi templji v Egiptu so bili zasnovani na tak način, da je svetloba Siriusa prihajala skozi odprtine v notranjost templjev.

V starih časih so verjeli, da je julijska vročina in z njo povezane bolezni, povezana z vzhodom in zahodom zvezde Canicula ali Pasje zvezde Siriusa. Obdobje med 3.julijem in 11. avgustom so zato imenovali pasji dnevi. Ime izhaja iz prepričanja, da je za tako vreme »kriva« najsvetlejša zvezda nočnega neba, Sirius, imenovana tudi Pasja zvezda (leži v ozvezdju Canis Major oz. Veliki Pes).

Da bi pomirili jezo Pasje zvezde, so Rimljani vsako leto v začetku Pasjih dni bogovom žrtvovali rjave pse.
Ime Sirius izhaja iz grške besede seirios kar pomeni osmojeno.

Druga razlaga pa pravi, da so Egipčani zvezdo poimenovali po Sihor, Nilu in so Rimljani ime nato spremenili v Sirius. Če pa pogledamo v grško mitologijo, je bil Sirius pes lovca Oriona, ki ga je klical tudi kyon, po grško pes.

Pripovedi iz preteklosti kažejo na prepričanje, da se je dan po tem, ko se je Sirius prvič pojavil na začelo zlovešče obdobje, čas ko je morje zavrelo, se je vino kisalo, psi so ponoreli in ljudje so postali vročekrvni, histerični skoraj nori. Običajno so dnevi v tem obdobju res bolj vroči v severni hemisferi in verjetno od tu izhaja tudi ta vraža, čeprav je res, da zadnja leta temu ne bi mogli pritrditi.

V Novi Zelandiji imajo maorsko legendo o Siriusu, ki ga imenujejo Takurua. Pravijo, da naj bi bila to ženska, ki pripelje zimo in v mrzlih nočeh njen sij opozarja na zmrzal. Tudi zimo imenujejo Takurua. Kličejo jo rudi Hine-takurua, zimska dama.

Siriusov vzhod se zgodi enkrat na leto enkrat v juliju, ko se pred sončnim vzhodom na obzorju pojavi zvezda Sirius. Sirius spada v skupino zvezd iz Orionovega pasu, ki so na zemlji označeni s postavitvijo piramid v Egiptu. Siriusov vzhod so v Egiptu praznovali kot praznik imenovan “Prihod Sopdet”. To je portal skozi katerega prihaja priložnost, da zaplujemo v novo zavedanje.

Sirius je dom tako imenovane Kristusove zavesti. Skozi žarke Siriusa, ki se bodo na Zemljo zlivali od 26.julija do 12.8.2010 bomo dobili še eno priložnost, da aktiviramo zavest mojstra v sebi. Gre za DNK kode v mirovanju, ki jih določene stelarne pozicije prebudijo in odprejo zapečatena vedenja in resnice, ki so vedno prisotne v nas.

Lahko pa z zavestnim zavedanjem 26.julija zjutraj pred sončnim vzhodom greste na sprehod, v meditacijo in zrete na vzhod. Naj vas ne moti, če bo oblačno in ne bo kaj dosti videti, namera in izbira sta tisti, ki odpirata pot novim izkušnjam. Dovolite si, da se srečate z energijo Siriusovega vzhoda in se z namero premaknite s svojo zavestjo v galaktično knjižnico vedenja, ki je tiho čakala na vašo vrnitev. V tišini, v času med besedami in mislimi, boste našli ključ, ki odpira tisto, kar je bilo v vas dolgo časa skrito. Sedaj vam je na voljo, da to uporabite.

DIVINE.SI