Praznovanje

Kako prepoznati duhovni glamur in preseči krizo?

Pred nami je čas praznovanja. Polna luna je v starih tradicijah pomenila praznovanje za žensko, saj predstavlja njen polni potencial, njen polni sijaj. In potencial je kot seme, ki ga je potrebno aktivirati s setvijo. Sejemo ob mlaju in ob polni luni se potrdi katera so začela z rastjo in katera ne. Sejanje je potrebno opraviti zavestno, tako kot moramo za to seme kasneje tudi skrbeti, da ga zalivamo s primernimi aspekti.

Učenje zadnjih dni me vedno znova spominja na dejstvo, da smo sami odgovorni za svoje življenje in za svoja dejanja. Vse v kar se spravimo, lahko razrešimo le mi sami. Nihče nas ne bo rešil, nikogar zunaj nas ni, ki bi lahko naredil karkoli, da bi nam bilo lepše. Kar smo ustvarili, moramo tudi razrešiti, v sebi. Seveda je to ko se počutiš kot žrtev izjemno naporno in težko, kajti kar naprej iščeš rešitelja. Zato je prvi korak, da se zaveš, da se vedeš kot žrtev.
Ko sem svojo žrtev razkrinkala in si razjasnila, da sem sama tista, ki kreira svoj svet, sva postali s tem delom mene prijateljici. Dojela sem, da gre pravzaprav za zaveznika, ki mi vedno zelo glasno sporoča, kadar želim prestopiti svoje osebne meje in se narediti za žrtev. Moje popotovanje z arhetipi me je naučilo kaj je to integriteta in kako moramo vse dele sebe integrirati v celoto zavestno, skozi izkušnjo.

In večina nas takoj pomisli na to – kaj moram narediti. Ljudje me sprašujejo “In kaj naj naredim, Taja?” Odgovor ni nikomur všeč, tako kot ni bil všeč meni, ko sem ga prejela stoprvič in sem končno prisluhnila. Kar naprej so mi govorili; NIČ. NE delaj nič. Nisem razumela, kaj mi želijo povedati, saj vendar moraš nekaj narediti, ko te kdo sesuje. In vendar so bili zelo vztrajni, NIČ.
Potem so mi razložili, tudi stoprvikrat, da ne gre za to, da deluješ, gre za to, da si.
Seveda to poznate, slišali ste o frekvencah in o tem, da moraš Biti to, kar želiš pritegniti do sebe. Vendar se ne zavedamo tega, da smo vse to, kar se nam že dogaja.

In zdaj vam bom povedala še enkrat:” NIčesar vam ni treba narediti.” Prenehajte z delovanjem. Nič vam ni treba doseči. Nič vam ni treba narediti.

Namesto tega raje Bodi. Bodi to, kar si želiš, da je del tvojega življenja. Premik iz delovanja v Bit je eden največjih premikov, ki ga je potrebno opraviti in čas je zdaj. 21.12.12. govori točno o tem premiku iz delovanja, iz osredotočanja na zunanji svet, iz iskanja zadovoljitev v zunanjem svetu v notranji svet, v to da samo SI. In to je velik premik, kajti zgoditi se mora v vaši izkušnji, v tem kako živite svoje vsakodnevno življenje in ne v vaši glavi.
Veliko ljudi misli, da so naredili ta premik in vendar se vedno znova znajdejo v starih vzorcih in načinih delovanja. Ne gre za to, da mentalno misliš, da si tam, dejansko je potrebno narediti premik v svoji notranji izkušnji. Da izkušaš to v svojem vsakodnevnem življenju. Da začutiš, kaj pomeni biti kar si. Da to živiš vsak dan in je to tvoja izbira vsak dan znova.

In tukaj nam hodi napoti eden od konceptov, ki so ga v starodavnih šolah misterijev poimenovali upravičenost. Meni je bolj všeč izraz glamur. In vidimo ga kamorkoli se obrnemo. Drek zavit v celofan, pravi moja prijateljica, ki nič nič nagnjena k ovinkarjenju ali olepšavanju stvari. Glamur ustvarjamo skozi ideje in misli, ki jih napačno interpretiramo, ker jih ne razumemo (mentalni glamur), pa tudi skozi kritiziranje, sojenje in razsojanje, čustva ponosa, navezanosti, ločenosti, skozi občutek nadvlade ali večvrednosti (čustveni glamur).
To vpliva na našo vitalnost, na naš osebni magnetizem in sposobnost kreiranja. Pogosto se odpravimo v svet in kupujemo stvari, ki naj bi nas osrečile. Kupimo si novo oblačilo, novo pričesko, novo šminko in sploh ženske mislimo, da zdaj smo pa čisto nove. Moški si kupijo nov avto ali “novo igračko” in mislijo, da so zdaj pa čisto drugi. Živimo v iluziji, v stanju misli in čustev, ki ustvarijo tančico čez to kar je resnica. In to iluzijo zamenjujemo za resnico. Gre za kroničen problem sodobne družbe, ki ustvarja pretvarjanje, strah, pomanjkanje jasnosti in namena. Ločimo se od duha, od svoje duše in živimo v iluziji zunanjega doseganja, predmetov, ki jih kopičimo v upanju, da nam bodo dali tisti izvorni občutek avtentičnosti, pristnosti, resničnosti. Ločimo se od prepoznavanja lastne nesmrtnosti, lastne božanskosti, dejstva, da smo ljubezen in sočutje. In sočutje pomeni, da sprejemamo sebe v vseh aspektih sebe, tudi v svojem glamurju.

Kot družba se danes počutimo zelo samopomembni, zagledani vase, zadovoljni sami s seboj in ponosni smo sami nase, kaj vse smo dosegli in kako napredni smo. Zaprli smo svoje duhovne oči in sploh ne vidimo, kako je glamur zamenjal odprtost, sočutje do drugih, ponižnost in kako smo otopeli.
Glamur ustvari energijsko meglico, skozi katero ne moremo videti jasno, ne vidimo resnice in tako se ujamemo v podobe, ki varajo in verjamemo, da so resnične. Nasedemo obljubam, ker so slišati tako dobro in ob tem se na nivoju duše gnusimo sami sebi, kajti zavedamo se, da se prodajamo za precej manj, kot smo vredni in to je bolečina, ki prežema celotno Bit.

Ko gledam ljudi okoli sebe, se mi včasih zdi, kot da so v transu, ujeti v iluzijo, ki jo ponujajo mediji, v iluzijo, da si lepoto lahko kupijo, namažejo na telo ali jo pojedo. Da je varnost v zunanjih stvareh in da nujno potrebuješ zavarovanje za svojo iluzijo, drugače res ne boš preživel. Absurdnost glamurja, ki nas obdaja pa doživlja svoj vrhunec v duhovnem glamurju, kjer ljudje verjamejo, da jih bodo rešili ali osvobodili guruji in ljudje zunaj njih.

Sama že vrsto let sledim načelu, da ne učim ničesar, kar nisem izkusila na lastni koži, kajti le izkušnja je tista, ki jo lahko predaš naprej kot navdih za soočanje z lastno izkušnjo. Ko sem se soočala s svojimi iluzijami, mi lepe besede niso bile v veliko pomoč, dnevne prakse pa so bile neprecenljive. Dojela sem, da tisti, ki imajo oči da vidijo in ušesa, da slišijo letajo nizko pod radarjem in so na voljo samo tistim, ki so se osvobodili iluzije glamurja.

Duhovni glamur vidimo v ekskluzivnosti tistih, ki trdijo, da je njihova pot tista prava in v njihovi nesprejemljivosti, pomanjkanju sočutja do drugih. Vključenost in povezovanje, da deliš z drugimi je nekaj, kar jim je tuje.
Ključno vprašanje, ki si ga morate zastaviti, ko kupujete karkoli v zunanjem svetu je, ali je to tisto, kar je vodstvo moje duše ali moram to kupiti, ker to moram imeti, ker drugače ne ustrezam, nisem sprejet.

Eno največjih razodetij v zadnjih letih je bilo spoznanje, kdaj kupuje moja duša in katere stvari so resnično moje in kdaj kupujem iz svoje osebnosti in mislim, da stvari pač moram imeti zato, da jih imam. Vse kar sem kupila kot posledico navodila duše in mojih srčnih želja še vedno imam in uporabljam, vse ostalo je hitro našlo nove lastnike.

Ljudje smo tako navajeni na vloge, ki jih igramo, na to s čimer se poistovetimo, da sploh ne vemo več “Kdo sem jaz?” In kot že tolikokrat poprej bom povedala isto stvar – kriza nam jemlje naše identitete, naše iluzije, kajti njen namen je, da nas dobesedno prisili v to, da najdemo sami sebe. Kriza je tukaj, da nam pomaga, da najdemo sami sebe. In šli bomo tako globoko vanjo kolikor bolj se bomo upirali resnici in bomo poskušali skupaj držati iluzijo.

Ko se raztrešči tvoja iluzija ostaneš bos in gol. Samo si. Sem kar sem je moj moto zadnjih pet let, odkar so me slekli in sezuli in sem dojela, da stojim na svetih tleh. Svetost je bilo nekaj, kar sem iskala zunaj sebe in v tistem trenutku, v tistem prvem trenutku, ko mi je bila dana, bi jo takoj zamenjala za vse tisto, kar mi je bilo odvzeto. Moje prebujenje je bilo dramatično in trdo. Upirala sem se in nisem hotela razumeti. Kričala sem in brcala, grizla in se borila, dokler mi niso vzeli še tega. In ker sem res trmaste sorte, sem šla čisto do podna, ker enostavno nisem hotela videti. V otopelosti in vdanosti v usodo je končno posijal žarek hvaležnosti in takrat sem dojela. Pa ni treba, da gremo na tak način po tej poti. Čeprav je res, vsak se bo moral soočiti s svojim glamurjem. Ni druge poti.

Zadnja leta poslušam nekaj, kar so zelo modro poimenovali Kompleks Plemenitosti, ko so ljudje mnenja, da notranje delo enostavno ni potrebno zanje. Da se bo zgodilo samo od sebe, da se njim pač ni treba soočati z vsemi temi stvarmi s katerimi se moramo soočati nekateri. Iluzija govori o tem, da to pač morajo narediti vsi ostali, njim pa tega ni treba, iz nekega nepoznanega razloga so izključeni iz tega filma.

Ljudje so očarani nad dejstvom, da so ta-in-ta mojster, da obvladajo vse te tehnike in vendar so se ogradili in so izgubili lastno pristnost in stik s svojo dušo. Nova energija, ki z velikimi koraki vstopa v našo sredino prinaša razsodnost, razumevanje kdaj smo v osebnosti, kdaj iz nas kriči naš ego in kdaj smo v duši. Radar za razsodnost aktiviramo s tem, ko opustimo svoje iluzije in prepoznamo svojo avtentičnost in pristnost.

Ko takole spremljam različne forume in facebook sporočila, ki se prikazujejo na mojem zidu si ne morem kaj, da ne bi včasih z začudenjem in hkrati s sočutjem spremljala številne neumnosti, ki jim ljudje verjamejo in jim nasedajo. In tega je vedno več.
Razsodnost med resnico in astralnimi projekcijami, ki jih lahko zaznaš skozi sporočila, ki jih ljudje objavljajo je ključnega pomena. Številna sporočila, ki jih lahko prebiramo dnevno so astralne projekcije, ki izhajajo iz nerazumevanja in napačne interpretacije, kar ustvarja neravnovesje v čustvenem smislu in izraža polarnost. Preprost znak, da je nekaj zgolj astralna projekcija je strah, ki sije iz sporočila. Kajti duh nam ne daje sporočil, ki bi bila prežeta s strahom. Ego pa je v tem mojster. Kanalizirana sporočila se vedno filtrirajo skozi osebnost človeka, ki sporočilo podaja in samo od tega koliko njegovega notranjega svinca je uspel skozi notranjo alkimijo predelati v zlato je odvisno, kako čisto je sporočilo, ki steče skozi njega.

Duša ima kvaliteto stabilnosti, varnosti in osrediščenosti v energiji brezpogojne ljubezni, ki samo je. Nima nobene potrebe po delovanju, doseganju in razkazovanju. Je kar je.
In eden najboljših napotkov, ki jih lahko dam, za prepoznavanje duhovnega glamurja in glamurja kakršne koli oblike je, da se obrnete k svoji duši in z razsodnostjo prepoznate ali gre za modrost ali iluzijo, ali je to kar dobivate resnica ali ne.

Ko ti nekdo odstre tančice iluzije jo zlahka prepoznaš, dokler si ujet med njene meglice, je prepoznavanje malce težje. Vendar te vedenje osvobaja, resnica je tista, ki te osvobodi. In to kar nas drži v iluziji je nevednost in ignoranca.

Mesec pred nami bo intenziven in preizkušnje bodo vedno bolj del vsakodnevne prakse. Ključno je, da presežete nevednost in nehate ignorirati, da se zaveste kakšne so opcije in kako izbirati to kar si želite. Presezite iluzijo, presezite krizo s tem, da kreirate iz svoje duše, iz svojih srčnih želja.
Izbirajte modro!

Namarie

Taja Albolena

DIVINE.SI

P.S.: O duhovnem glamurju v svoji knjigi Glamour, A World Problem piše Alice Bailey.

Portal 444

Čas v katerem smo je že pod vplivom prehoda konec meseca, ki so ga Kelti praznovali kot praznik, ki slavi zunanjo rast, novo življenje in izvorno energijo stvarjenja.

22.4.2011 je portal 4:4:4 kar pomeni, da se intenzivno prizemljujejo stvari in sončeva jang energija je na poti k višku svoje aktivnosti. Lahko bi rekli, da je obdobje med polno luno in naslednjim mlajem v maju posvečeno povezovanju moške sončeve energije z žensko lunino energijo, konec koncev je bila polna luna v tehtnici, ki simbolizira ravnovesje obeh sil.

Letošnja velika noč se je premaknila globoko v april in tako boginjo Ostaro pripeljala bliže k Beltainu, kar simbolično predstavlja še eno znamenje uravnovešanja sil moške in ženske energije.

Mitološko gledano bog in boginja na 1.maj dosežeta puberteto in se zavesta svoje spolne energije. Beltane je povezan s poroko, z iskanjem partnerja. Polja so blagoslovili za dobro žetev. Beltane je čas veselja. Pomlad je tukaj in poletje je pred vrati. Vse življenje se razodeva kot obdobje divje rasti, ki je na višku.

Beltain predstavlja slavljenje življenjske sile, obilne plodnosti mame Zemlje in nas samih. Predstavlja zadnjo stopnjo v dejavni jang, sončevi fazi v ciklu leta, preden doseže svoj višek ob poletnem sončevem obratu. V tem času je tančica med svetovi zelo tanka, še posebej ob zori in ob mraku, gre za vmesni čas, čas prehodov. Gre za obdobje v letu, ko simbolično gledano vstopimo v svetlobo, ko stopimo v stik z vilinskimi svetovi in elementali Zemlje, z devami in zmajevo silo prebujenih zemeljskih energij.

Kar izkušamo v zadnjem času in bo do konca meseca še zelo aktivno je nadgradnja namena portala 444, ki se je sprožil v začetku meseca in se danes udejanja že tretjič. Vsakič na drugem nivoju srčne čakre. Tako smo se sprehodili skozi moški in ženski princip boga in boginje, ki z zadnjim aspektom svete trojnosti (4.4.2011, 13.4.2011 in 22.4.2011) aktivira otroka v nas samih, ki se rojeva iz združenosti in povezanosti očeta in matere. Imamo možnost, da z polnosti integriramo svoje višje srce in vstopimo v svojo zlato zvezdo, prisotnost JAZ SEM ali svoj dom. Vse to vodi v novo paradigmo medsebojnih odnosov, z večjim zavedanjem sebe in večjo notranjo povezanostjo, ki se odslikava tudi v zunanjih odnosih. Čas je, da postanemo starši svojemu notranjemu otroku in z večjim zaupanjem in samostojnostjo stopimo po svoji poti. Čas je, da z zavedanjem kreiramo sebe in nehamo iskati sebe, kajti tukaj smo že celostni, celoviti in popolni. Smo, kar smo – božanski.

Ravno zaradi tega sem dobila navdih ali notranje navodilo, naj danes pripravim meditacijo povezovanja vseh treh aspektov srčne čakre v četrti aspekt zlate zvezde. Ko smo doma, vse iluzije odpadejo in vidimo resnico, takrat lahko izkusimo resnično ljubezen, ki nima nič skupnega z iluzijo romantične ljubezni, ki je tako popularna v našem svetu.

Ko uravnovesimo energijo moškega in ženske v sebi skozi nižjo srčno in srednjo srčno čakro, žarek olivno zelene barve in smaragdni žarek, se rodi turkizni žarek božanskega otroka, ki pomlajuje in regenerira naše fizično telo. Turkizna se v naši fizični materiji skondenzira v zlato. Če listič zlara pogledate proti soncu boste videli, da je turkizne barve. Ravno zaradi tega vam danes ob strani stoji frekvenca Aqua Aure, kristal kvarca, ki je alkemično obdelan z zlatom in je zato turkizne barve. Več o njem si lahko preberete v starejši številki Namarie (poiščete jo v arhivu biltena Namarie). Gre za povezovanje troedinosti božanskega v vsakem posamezniku. In vendar kot vemo je pomembno, da smo prisotni tukaj in zdaj in smo priča temu, kajti tja kamor gre naša pozornost, tam imamo rezultate!

Pomembno je, da objamemo sebe in se ljubimo taki kot smo, v duhu navodil oraklja iz Delfija moramo; Sponati sebe, biti kar smo in ljubiti sebe! Pomembno je sprejeti vse dele sebe, kar ojača vaš notranji ustroj in vas poveže z zavedanjem Enosti v sebi in skozi sebe. Višja srčna čakra nosi s seboj jasnost in preprostost, ljubezen enostavno samo je. V tem času je preseganje vseh omejitev ključno in to da presegamo vse tehnike in vso iluzijo zunanjih pomočnikov, brez katerih mnogi menijo, da ne zmorejo živeti.
Beltane nas intenzivno kliče naj stopimo v svetlobo, svojo lastno luč in bodimo to kar smo – svetloba. In energije v tem zadnjem tednu pred praznovanjem so posvečene zavedanju vsega, kar je kot “krama”, kar nas teži in vleče navzdol.

Zato vas danes vabim, da se nam pridružite v Spomladanskem čiščenju, v zavestnem odlaganju in preseganju vsega, kar ne potrebujemo več na svoji poti. Z ozaveščanjem in zavedanjem kaj je v nas imamo priložnost, da to presežemo, dosežemo transcendenco.

Če ne boste mogli biti z nami v živo, se nam v mislih pridružite ob 19.30 uri in se osredotočite na svoje srce, na vse tri aspekte in spremljajte kako se povezujejo v čisto zlato, v notranje sonce Ra. In to sonce odda žarek, ki zasije skozi Zemljo in skozi Centralno sonce. Enostavno samo bodite v tej kozmični združitvi, uravnovešanju, v kozmičnem objemu zlata in srebra, ki ustvarja platino in vas povezuje z ljubezenijo Vira. In ta Vir je v vas. Gre za izvir, ki ga očistimo in ki začne ponovno žuboreti in voda iz tega izvira je pravzaprav nektar amrita, pijača nesmrtnosti. All is ONE.

Stopite iz svoje duhovne omare na svetlo in stopite v svojo luč, bodite kar ste božanski! Tukaj sem kot vaša priča in opazovalec, da potrdim in pritrdim spremembi in transcendenci in z izjemno hvaležnostjo in izpolnjenostjo vas pozdravljam na poti v kreiranje sebe.

Namaste
Taja

Ahh novo leto … in sledijo novoletne zaobljube

Saj veste kako to gre. Vsako leto začnemo z novoletnimi zaobljubami sami sebi; da bomo bolj srečni, bolj uspešni, bolj zdravi,… Navdušenje običajno traja kakšen mesec, pri nekaterih več, potem pa splahni ob pomanjkanju volje in tako se vrnemo nazaj v stare preizkušene vzorce. Novo leto pa tako pogosto postane ponavljanje prejšnjih let in tako v kvalifikaciji mnogih še eno leto za katerega si želijo, da bi čimpreje minilo. Kaj se je zgodilo z vsem navdušenjem iz začetka leta, se mnogi sprašujejo, ko leto nadaljuje svojo utirjeno pot?

Začeli smo z mnogimi dobrimi nameni in usmerjeno namero, nato pa se je nekaj zgodilo. Kaj?
Običajno začnemo svojo novoletno zaobljubo postavljati na podlagi tega, kar v prejšnjem letu nismo dosegli. Vse tisto, kar se ni izšlo, kar se ni zgodilo je tisto kar postavimo na vrh svojega seznama želja. In naši seznami želja so pogosto posledica naše želje, da bi si končno “uredili” svoja življenja.

Kar ob tem pozabljamo je, da namen s katerim smo tukaj ni, da bi si uredili udobno in srečno življenje, odločili smo se, da se bomo soočili z izzivi, ki nam bodo pomagali vzpostaviti ravnovesje znotraj nas. V resnici je vse, kar se dogaja, popolno in prav nič ni narobe z nami ali našimi življenji, ničesar ni, kar bi morali “urediti”. To je običajno precej težko sprejeti.

Vse se dogaja z božansko časovno usklajenostjo in lahko se borimo in cepetamo, poskušamo stvari izsiliti ali pa enostavno počakamo, da nam življenje prinese priložnosti. Seveda lahko le-te zamudimo, zato je izjemno pomembno, da ne prehitevamo po levi in ne drvimo skozi življenje, kajti kot nam angeli nenehno sporočajo; bodi v sedanjosti, tukaj in sedaj, to je mesto, kamor pridejo vse priložnosti. Počakaj jih, bodi potrpežljiv, a hkrati na preži. In medtem ko čakaš, se zabavaj!

Seveda lahko stvari spremenimo, vendar samo takrat, ko si dopustimo in smo voljni, da se sprememba zgodi. In to lahko naredimo tako, da spremenimo svojo paradigmo, svoj pogled na svet ali po domače, da zamenjamo svoja očala, skozi katera gledamo na svet, ki nas obkroža.

Kadarkoli usmerimo namero v nekaj, kar si želimo, to ustvari z besedami Abrahama – energetski vrtinec, ki pritegne energijo v skladu z našo namero k nam. Ta vrtinec nas poveže z vsem, kar je v skladu in povezavi s to našo namero, hkrati pa nam prinese na površje znotraj nas samih vse tisto, kar ni v skladu s to željo ali namero. Tako smo soočeni z vsemi strahovi in odporom znotraj nas samih, s stvarmi, s katerimi se moramo soočiti, da bi jih preobrazili. In pogosto se v taki situaciji zagozdimo, kajti večina razmišlja; kako je mogoče, da manifestiram srečno partnerstvo, soočam pa se s propadom zakona in z vso bolečino, jezo in vsem kar gre zraven, to ni fer. To ni tisto, kar sem imel v mislih zase. In tako splavimo mnogo želja in namer ker ne moremo sprejeti dejstva, da je vse popolno.

Da je pogosto za to, da pridemo do sreče potrebno najprej spremeniti to kar imamo. In tukaj bomo pritisnili na pavzo; samo da se razumemo, sprememba ne pomeni, da moraš nek partnerski odnos končati in začeti novega. Prav tako sprememba ne pomeni, da se bo želja uresničila kot zamah s čarobno paličico, ko si v enem trenutku v odnosu, kjer si nezadovoljen in nesrečen in v naslednjem v odnosu, ki je srečen in izpolnjujoč. Vsaka sprememba je proces, ki nas pelje skozi vrsto soočenj s samim seboj in če smo pripravljeni spremeniti svoj pogled na stvari, se bodo spremenile tudi na zunaj.

Da ustvarimo trajno spremembo v svojem življenju moramo začeti z razumevanjem, da je vse popolno tako kot je. To pomeni, da se nehamo boriti in začnemo sprejemati. Šele, ko smo v dovoljevanju, se lahko energetski vrtinec, ki smo ga ustvarili širi in pritegne vse tisto, kar resonira z njim. Seveda to pomeni tudi, da se z milostjo soočamo z vsem, kar ne resonira z njim. Nedvomno je velika lekcija v tem to, da opustimo vse tisto, kar nas želi zapustiti in sprejmemo tisto, kar želi priti k nam.

Angel smrti, kot ga imenujejo Tolteki, nas uči, da moramo dovoliti, da stare stvari umrejo, da se lahko rodijo nove. Zato je dopuščanje toku odpuščanja in sprejemanja, da opravlja to, kar opravlja najboljše, tisto, kar omogoči našim nameram, da se zmanifestirajo. Zatorej si postavite visoke cilje in bodite pripravljeni opustiti vse tisto, kar jim znotraj vas stoji na poti, da se uresničijo.

Bodite pripravljeni narediti vse kar je potrebno, da naredite prostor za čudeže.

Taja Albolena

DIVINE.SI

Dopuščanje

Na temo manifestacije je bilo veliko povedanega in napisanega. In vendar me je presenetilo dejstvo, da v resnici večinoma ne vemo kaj je manifestacija. Zame je bila dolgo časa koncept, orodje s pomočjo katerega se je v moje življenje udejanjajo tisto, kar sem si želela.

In vendar je manifestacija del našega bitja in to neločljivo povezan z našim energijskim ustrojem. Manifestacija je materializacija kreacije. Kreacija je energetski tok, ki teče skozi naše čakre, energijska kolesa v telesu, in ki iz bolj finih nivojev zavesti stvari materializira na najbolj fizičnem aspektu, v materiji. S tem sem dojela bistvo sporočila Thomasa Kellerja, ki je davno leta 1998 na nekem predavanju razložil energijski abortus. Govoril je o tem, kako čisto idejo Boga , ki jo prejmemo skozi 7. čakro, ki jo na nivoju tretjega očesa prepoznamo, vidimo in se zavemo kaj želimo, ki jo na 5. čakri lahko ubesedimo in ji dodamo kreativni izraz, in jo na srčni čakri z navdušenjem pozdravimo na spodnjih treh čakrah pogosto abortiramo. Ko ta ideja pride v naš solarni pletež, ki je povezan z odnosom do samega sebe, se vklopijo vsi programi in vzorci, ki jih imamo v sebi, odpre se genetski bazen z vsemi izkušnjami prednikov, ki jim ni uspelo, so bili ubiti, so propadli, oglasijo se vsi strahovi, ki jih imamo skrite v sebi. In če se uspemo vsemu temu upreti in ta ideja pride na svoji poti v materijo v našo 2. čakro, se skozi naše odnose pokažejo vse projekcije. Dvignejo se ogledala ljudi, ki nas obkrožajo in skozi kritiko, ponižanje, sojenje, obsojanje izražajo naše lastne dvome in vse tisto, čemur smo se na nivoju 3. čakre izognili. Na tej ravni so pogosto dvomi in strahovi tako močni, da enostavno iz marcedeza, ki je vstopil na naši kronski čakri zmanifestiramo fičota na nivoju 1. čakre (gre le za simbolično prispodobo). Dejstvo je, da mnogo božansko navdihnjenih idej splavimo s tem, ko se ne soočimo s tem, kar je skrito na spodnjih treh nivojih zavesti.

Manifestiramo vsi. In manifestacija ni stvar tehnike. Prej bi rekla, da je stvar dopuščanja, ko si dovolimo, da stvari pridejo v naše življenje. In kot mnogi, sem tudi jaz mislila, da moraš tisto, kar si želiš predati Vesolju, sili ali bogu v manifestacijo, dokler me delfini niso zelo jasno postavili na trdna tla.
Ključ je v tem, da se sprostite, si dovolite sprejeti in vendar se ne prepustite. To je bil zame najbolj ključen aspekt učenja delfinov. Do sedaj so me povsod učili, da moraš svoje želje prepustiti Vesolju ali Bogu, da se udejanjijo. Delfini pa so rekli, da ne gre za to, da stvar prepustiš. Zelo jasno so povedali, da moraš sanje aktivno imeti v svojem srcu in hkrati s tem svojo pozornost predati zabavi, humorju in igri medtem ko čakaš na svoje sanje, da prispejo.

Ena od stvari pri konceptu prepuščanja je v tem, da imamo pogosto nezavedne asociacije s tem, da se odrečemo ali zapustimo, če prepustimo stvari. Pogosto je vmes koncept kontrole in nadzora, ki ga želimo imeti.
Resnica je, da če stvari prepustiš, nehaš magnetizirati svoje sanje in nisi več privlačen zanje, gre za obliko splava (abortus). Izziv pa je v tem, da se nanje ne smemo navezati.
V resnici gre za izjemno subtilno ravnovesje med tem da smo sproščeni in hkrati atraktivni za svoje sanje brez da se predamo ali pa postanemo zaskrbljeni ker se stvar ne manifestira tako hitro kot bi si želeli. Delfini enostavno pravijo: »Igrajte se, medtem, ko čakate!«

Pomembno je, da ne prepustite projekta Bogu, da bi ga on zaključil. Tukaj vstopi modrost Jezusa, ki je rekel: »Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal.« Seveda je modrost Univerzuma ali bog pripravljena pomagati in nas podpreti, vendar ne bo stvari prevzel, če jo mi spustimo. Gre za koncept so-ustvarjanja. Gre za vaše sanje in morate ostati aktivno v igri, da bi se udejanjile, hkrati pa krepite svoje manifestacijske sposobnosti.
Namen je v tem, da aktivno sodelujemo in soustvarjamo svoje sanje. Pomembno se je začeti zavedati, da Bog ne rabi prakse v manifestiranju stvari, ker lahko zmanifestira stvari v trenutku. Ljudje smo tisti, ki rabimo prakso in naše sodelovanje v procesu manifestacije je del našega namena. Naše delo je, da ohranjamo svoje sanje aktivno žive, jih magnetiziramo v svojem srcu, živimo v skladu z modrostjo, ki pravi, da je za nas vedno poskrbljeno in se enostavno igramo, medtem, ko čakamo.

Pogosto ne izrazimo jasno kar si želimo, imamo šibko namero in pozornost ter nimamo osredotočenosti na svoje sanje, k temu pa svoje dodajo še težave in dvomi ob tem, ko naše sanje zamujajo in zaradi tega opustimo svoje sanje in se vdamo. Izziv je tudi aktivna želja, hrepenenje iz srca, medtem ko ostajamo privlačni za svoje sanje in to da se igramo medtem ko čakamo. vse to je del učenja delfinov, ki sem jih vtkala v nov seminar manifestacije, ki ga bomo imeli ta vikend.
Pogovarjali se bomo o konceptih revolucije, involucije, narcisizma in evolucije in zakaj bog skozi Neala Donalda Walscha TVOJE ŽIVLJENJE NI O TEBI. Tukaj si zato, da služiš drugim.

Odpiranje Siriusovih vrat

Vsako leto se ob tem času naše sonce poravna z modro zvezdo Siriusa. Ustvari se portal za iniciacijo, ki je povezan v veliko piramido, boginjo Isis in vsevedenjem in vsevidenjem kozmične modrosti.

Vzhod Siriusa je blizu poletnemu solsticiju in je za časa egipčanske civilizacije označeval egipčansko novo leto. Njegovo pojavljanje na nebu so povezovali s poplavami Nila, s fizičnim in duhovnim polnjenjem z energijami rodovitnosti. Najsvetlejša zvezda na našem nebu, Sirius širi kozmične vibracije ljubezni in modrosti na Zemljo. Kot Sothis, katalizira čiščenje ega, da bi lahko popolnoma utelesili svojo božansko esenco.
Letos bomo odpiranje Siriusovih vrat dočakali 26. julija, ko bo sonce v znamenju leva. Poimenovali so ga atlantidsko-egipčansko-siriusovo novo leto.

Sirius je bila za Egipčane ena izmed najpomembnejših zvezd, saj je njeno pojavljanje na horizontu obelodanilo začetek obdobja, ko je Nil poplavljal. To je bil začetek obdobja rodovitnosti.

Siriusov vzhod se zgodi enkrat na leto enkrat v juliju, ko se pred sončnim vzhodom na obzorju pojavi zvezda Sirius. Sirius spada v skupino zvezd iz Orionovega pasu, ki so na zemlji označeni s postavitvijo piramid v Egiptu. Siriusov vzhod so v Egiptu praznovali kot praznik imenovan “Prihod Sopdet”. To je portal skozi katerega prihaja priložnost, da zaplujemo v novo zavedanje.

Sirius je dom tako imenovane Kristusove zavesti. Skozi žarke Siriusa, ki se bodo na Zemljo zlivali od 26.julija do 12.8.2010 bomo dobili še eno priložnost, da aktiviramo zavest mojstra v sebi. Gre za DNK kode v mirovanju, ki jih določene stelarne pozicije prebudijo in odprejo zapečatena vedenja in resnice, ki so vedno prisotne v nas.

Lahko pa z zavestnim zavedanjem 26.julija zjutraj pred sončnim vzhodom greste na sprehod, v meditacijo in zrete na vzhod. Naj vas ne moti, če bo oblačno in ne bo kaj dosti videti, namera in izbira sta tisti, ki odpirata pot novim izkušnjam. Dovolite si, da se srečate z energijo Siriusovega vzhoda in se z namero premaknite s svojo zavestjo v galaktično knjižnico vedenja, ki je tiho čakala na vašo vrnitev. V tišini, v času med besedami in mislimi, boste našli ključ, ki odpira tisto, kar je bilo v vas dolgo časa skrito. Sedaj vam je na voljo, da to uporabite.

DIVINE.SI