“Želela sem si nekaj spremeniti glede svojega oblačenja, poudariti svojo lepoto. Ko sem šla na srečanje Osebni podpis lepote, sem šla s pričakovanji, da bom vedela, katera so moja oblačila in s tem prepričala vse okrog sebe, kako sem sedaj drugačna, da me bodo sprejeli, da si bom kupila s tem pozornost, oz. pomembno mi je bilo kaj si drugi mislijo o meni.
Vse skupaj pa me je potem zelo presenetilo.
Peljalo me je v globine mene.
Srečala sem se s svojim elementom, s svojim poudarjenim arhetipom.
Ugotovila sem kako zelo si ga ne dovolim živeti, pokazati sebe. Prvič v skoraj petih desetletjih sem zares videla svoje oči… Prej sem mislila da so pač rjave in to je to…sedaj vem, da je v njih veliko več.
Čutim, da je vse to kar sem dobila samo moje in da me v resnici sedaj ne briga kaj si mislijo o meni drugi.
V tem kar vem sedaj in kako bom to uporabila je priložnost za negovanje mene. To je sedaj samo moje, moje, moje. Oblačila, ki jih bom sedaj izbirala in se z njimi dotaknila in objela sebe…to bo le zame.
Škoda, da vsega tega nisem vedela že prej.”
Lepota se te dotakne.
V sebi nosi globoko moč, ki poboža tvojo Dušo in te prebudi.
Poliže te po ušesu.
Pogladi tvoje lase.
Premakne te s svojo osupljivostjo in prefinjenosjo.
Lepota je tiha zaveznica, ki biva v globinah tvoje Duše.
Ko se zazre v tvoje oči, ne moreš umakniti pogleda.
Gane te. Se dotakne tistih delov, za katere sploh nisi vedela, da so v tebi.
Je ena tistih izvornih kvalitet, ki te vedno znova presune s svojo eleganco.
Z mehkobo, ki razkriva odtenke mavrice, ki jih vidiš prvič.
Z milino, ki ti približa globine tvoje ženske Duše.
Je lahka kot peresce in hkrati globoka kot žamet.
V sebi nosi intenzivnost ognja in pretočnost vode.
Povabi te na popotovanje, ki te spremeni za vedno.
Tisto presunljivo spoznanje, ki me je vodilo, da vsakič znova razkrivam njene pisane dvorane in jo delim z ženskami, je, da je na vsaki ženski, vsak trenutek, ali si pusti biti vidna kot ONA ali utiša svojo svetlobo, svojo izvorno esenco z barvo, ki je ne podpira, s teksturo ali vzorcem, ki jo skrije.
Lepota je strastna plesalka tanga in elegantna balerina, ki te povabi v ples, vsak dan znova.
Na tebi je, da izbereš, da je tvoj ples res tvoj, resničen, avtentičen, naraven, edinstven in samo tvoj, tvoj.
Vsak dan imaš vse s seboj.
Vsak dan imaš sebe v Sebi.
Vprašanje je le, ali je oblačilo, ki ga izbereš medij, ki razkrije tvojo svetlobo ali jo utiša.
Lepota je v Tebi.
Njen podpis je vse, kar je tvoj medij, da izraziš Sebe.
Šminka, nakit, čevlji, tvoja majhna “črna” oblekica, detajli, ki razkrivajo tvojo edinstvenost ali pa ustvarijo podobo, za katero ostajaš skrita.
Lepota. Mistična sopotnica vsakogar.
Tako razgaljena in hkrati tako intimno prikrita.
Vidna srcu in pogosto skrita očem.
Če ne izbereš, da siješ svojo izvorno svetlobo, skrivaš svoj Dragulj, svojo lepoto, svoj edinstveni Jaz.
To je izbira, ki jo imaš na voljo vsak dan.
In kot je spoznala ženska, ki je zapisala tekst na začetku tega zapisa, je skrivanje sebe boleče, naporno, utrujajoče. Precej več svoje dragocene življenjske energije porabiš, če se skrivaš, kot, če se pokažeš.
Vprašanje, ki si ga moraš postaviti je, ali je vredno?
Kakšna je cena, ki jo plačuješ, da tvoje Darilo ostaja skrito in nevidno ljudem ter svetu?
Bodi sijajno!
Taja Albolena
Taja Albolena je strastna raziskovalka ženstvenosti, ki verjame, da je biti Ženska Darilo. Taja srčni ženski, ki se trudi in dokazuje, da zmore vse sama, pokaže, kako s svojo svetlobo spreminja svet in moškega s svojim zadovoljstvom ter radostjo, da je ta Ženska, za katero se je rodila, da je, navdihne, da postane boljši moški. Več najdeš na www.divine.si
Zdaj tiste, ki me redno spremljate verjetno tuhtate, kaj se je zgodilo z menoj!?
Kletvice zabolijo.
Ostro zarežejo v mehko tkanino ženske čustvene pokrajine.
Ko sem pokukala v ozadje, sem prebrala, da obstaja razlika med kletvico in psovko. Prva izniči, druga le degradira.
O razliki bi se dalo razpravljati, kajti tako izničenje kot degradacija zabolita.
Tako izničenost kot degradacija oskrunita sveti prostor, ki ga ustvarja ženska.
Ko sem prišla v stik s tremi arhetipskimi ranami Marije Magdalene, ki jih imamo v sebi vse ženske, da je prostitutka, mrha in čarovnica, oskrunjenosti ni bilo med njimi. Vendar je oskrunjenost matere tista rana, ki jo vsaka ženska nosi v sebi. Oskrunjenost svete pokrajine ženstvenosti, oskrunjenost svetosti mame Zemlje.
O tem se ne govori, a njeno rano v sebi nosi čisto vsaka ženska. Rano poniževanja, rano razvrednotenosti, rano ignorance, rano izničenosti, rano degradacije.
Pravijo, da so psovke posebne besede, ki jih uporabljamo kot napadalni meč, ali pa kot ščit, da se ubranimo nasilnežev okoli sebe. V znanem političnem vicu pravijo: “Ali veš, kje je meja med Srbijo in Črno goro? – Tam, kjer se neha psovati mater (jebem ti mater!) in se začne psovati očeta (jebem ti oca!)!”
Jezik je močno orodje. Z njim lahko spodbudimo in podpremo ali pa uničimo. In tega se pogosto ne zavedamo. Sama veliko pozornost posvečam besedam, ki jih uporabljam, saj sem takrat, ko sem delala s prepričanji ugotovila, da je preciznost s katero ujameš okus, nianso, s katero opišeš občutek, ki je prisoten, ključnega pomena za njegovo osvobodotev ujete energije.
Vendar o ranah ne govorimo radi. Običajno se jih bojimo. Pogosto jih zanikamo v sebi. Pometemo jih pod preprogo.
In dolgo časa nisem razumela, zakaj me popade sveta jeza in pogosto bes, ko bi koga kar oklofutala, ko slišim psovke na temo pizde, pičke in ostalih izrazov, ki opisujejo žensko anatomijo.
Jeza je posebno čustvo. Nujno potrebna je, saj ti služi, da se postaviš zase. Sporoča ti, da so zanikane tvoje potrebe. Opogumlja te, da se izraziš takrat, ko ti je rečeno, da si manj, kot v resnici si. Jeza, ki jo zatreš, postane bes. Bes je za razliko od jeze nasilen in končni rezultat besa je vedno sram. V začaranem krogu sram usvari še več besa. Bes, ki ga izrazimo, resda sprosti čustvo v trenutku, vendar ne preobrazi čustva, ki ostaja ujeto v tvoji notranjosti. In sram ostaja.
Negotovost je temačnost, ki vznika iz globoko vsajenega sramu, ki govori, da nisi dovolj dobra, dovolj ljubljena, dovolj pametna, dovolj uspešna ali dovolj pomembna. In to so prepričanja, ki izhajajo iz otroštva. Strah, da nisi dovolj dobra, da nisi dovolj uspešna, strah, da ti ne bo uspelo izhaja iz semen negotovosti, ki si jih zasejala v svojem otroštvu.
Negotovost je temelj številnih strahov, saj je težava v pomanjkanju samozaupanja, pomanjkanju tega, da verjameš vase. Ko čutiš negotovost, razviješ strahove, da ne ustrezaš, da ne sodiš zraven, in zaradi stahov končaš v samoizolaciji.
Težava ni v strahu, težava je v tem, kar sma sebi narediš po tem, ko dojameš, da nisi uspela, da si ponovno pogrnila na celi črti. Ko se razhajaš s partnerjem s katerim si bila 20 let, te ne podre dejstvo, da ti ni uspelo, temveč to, kako sma sebe sodiš, kritiziraš in se zlorabljaš, ker nisi bila dovolj dobra ženska.
V resnici te ni strah, da boš izgubila službo. Strah te je tega, kaj boš naredila sama sebi, kaj vse si boš povedala in kako boš zlorabila samo sebe zaradi dejstva, da čutiš v sebi negotovost in verjameš, da nisi dovolj pametna ali dovoj uspešna.
Ko začnemo same sebi govoriti, da nismo dovolj dobre, postanemo nasilne same s seboj. To te vedno znova zaklene v stare pogojenosti. Tvoje negotovosti dovolijo preteklosti, da vstopi in vlada, ter vodi to, v kar verjameš in govoriš o sebi, v tem trenutku. Ko se to zgodi, se zatakneš v svojem notranjem kritiku in življenje postane težko, nevzdržno in nesrečno. Zatakneš se v primerjanju, ki ti bo dokazalo, da nisi dovolj, v dokazovanju, da zmoreš sama in da ne potrebuješ ljudi okoli sebe.
Te mehanizme poznam zelo intimno. In vem tudi, da je velik izziv v tem, da zamenjaš negativna sporočila v sebi. Vendar je to mogoče le, če zmoreš pogledati direktno v obraz svojim negotovostim, kot velikim učitljem. Pomembno je, da vidiš, kako si svojo moč dala v roke svojim negotovostim, da bi jo lahko osvobodila.
Oskrunjenost matere se dogaja vedno, ko smo nasilne do svojega telesa, do svoje strukture, do življenja, do svete posode, ki jo naseljujemo. Vedno znova me je zbodlo, kot bi mi kdo zaril noč v hrbet, ko sem slišala psovko na temo mame. In moje telo se je leta zakrčilo, stisnilo in zmanjšala sem svoj sveti prostor v upanju, da se bom skrila in da bom lahko ušla mečem ostrih besed. Ja, psovke so povezane z objektivizacijo. Vzamejo ti moč. In to se dogaja na nezavednem nivoju.
Tega nimamo ozaveščenega. Tega se ne zavedamo. Kar ne zmanjša dejstva, da to zaboli, da zareže, da oskruni.
In čiščenje oskrunjenosti je del spletnega popotovanja, v katerem negujemo Žensko v Sebi. Kajti zato, da držiš svoj prostor, da si vidna, da se pokažeš in da lahko držiš sebe tudi takrat, ko letijo proti tebe meči in puščice ostrih besed, moraš biti utelešena, v stiku s svojim notranjim centrom in popolnoma prisotna v tem trenutku, tukaj in zdaj.
Ne gre za branjenje pred ali postavljanje ščitov. Gre za razumevanje mehanizmov v ozadju, ki povzročijo, da odpreš svoj prostor in dopustiš, da se te tovrstne energije dotaknejo, te prizadanejo, vstopijo v tvoje polje. Ko prepoznaš, kaj je tisto v tebi, kar je ranjeno in to pozdraviš, enostavno ni energijskega ujemanja v tebi, ki bi to pritegnilo k tebi, kadar pa si priča tej energiji, ji ne odpreš vrat. Steče čez tebe, brez da vstopi, brez, da se te ne dotakne ali te zaznamuje.
Tukaj ni čarobne paličice in hitrih obližev. V prvi vrsti gre za prepoznavanje tvoje notranje negotovosti. Potem je potrebno priznavanje tega, kar negotovost skriva v sebi, kajti gre za ponotranjeno sporočilo, ki si mu bila priča v svojem otroštvu. Potem je potrebno sprejeti ta del v sebi, da lahko presežeš trenutne mehanizme in izbereš na novo.
Vsaka negotovost, vsaka tvoja notranja rana je zaklad, je veliko darilo, ki te vodi k večji izpolnjenosti. Tvoja izbira odnosa do nje te ali obogti ali oropa izpolnjenosti. Ti upravljaš s svojo notranjostjo, ti si tista, ki naseljuje svojo notranjo čustveno pokrajino.
Izbiraj modro!
Bodi nežna s seboj!
Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena
PRIPRAVLJENA NA VEČ? Ostani v stiku z mano. >>> Pokukaj kako lahko začneva soustvarjati življenje, za katero si se rodila, da ga živiš in se mi pridruži v programu Dragulj Ženske Duše, kjer bomo v 4 mesecih potovale v globine same Sebe. Na srečanje z Ljubeznijo. V soočanje z ovirami, ki jih imaš med seboj in Ljubeznijo v Sebi. Na voljo sta dve možnosti, individualno mentorstvo skupaj s programom ali samo program, kjer te bom vodila skozi štiri temeljne ranjenosti, ki ti preprečujejo, da zasiješ kot TI; oskrunjenost, zasramovanje, demoniziranje in izločenost.
>>> In ker zate želim, da ustvariš ljubezenski odnos, ki varuje ljubezen in da premagaš uničevalce ljubezni, ki ti stojijo na poti, sem pripravila brezplačni vodnik za varovanje ljubezni, pofočkaj se in postani del skupnosti Varuhinj Ljubezni.
Pred nami je lunin mrk, ki se bo zgodil jutri. Lunin mrk predstavlja konec nekega obdobja, je čas praznovanja. Zapiramo poglavje v svoji knjigi življenja in to zapiranje vrat je lahko izjemno stresno. Gre za opuščanje starega, da lahko naredimo prostor za novo.
Čas opuščanja, predaje je pred nami.
Jaz sem spremembo v energiji začutila že prejšnji teden v sredo, ko se je energija zamenjala. Gre za izjemen čas levitve, ki smo jo začeli s sončevim mrkom pred dvema tednoma. Vmes smo praznovali še pomladno enakonočje in konec meseca nas čaka še Velika noč.
Situacije nas silijo v to, da opuščamo preteklost. Zdaj ni čas, da analiziramo stvari v svoji glavi, premakniti se bo treba skozi telo in začutiti.
Voljnost in sprejemljivost sta ključni lekciji tega časa. Kajti, če želimo, da novo pride v naše življenje bo potrebno to sprejeti. Ne glede na to, kako močno si želimo novih stvari, dokler se nismo voljne odpreti in sprejeti, v resnici nič ne more vstopiti.
Gre za globoko preobrazbo, ki zahteva, da sprejmemo svojo moč. Osvobajamo kreativno energijo v tem času in to je čas praznovanja. Pomembno je, da praznujemo novosti, da se premikamo v neznano.
Lunin mrk se nanaša na medčloveške odnose, gre za razčiščevanje naših ranjenosti, ki smo jih prejeli v svojih prvih odnosih v svojem otroštvu. To je čas, ko senčne strani v nas prihajajo na površje in želijo našo pozornost, našo brezpogojno ljubezen. Pokaže se potreba po zavedanju, po tem, da ozaveščamo same sebe, po preseganju tistih delov, ki ti ne služijo več.
Ta čas je idealen za to, da prepoznaš; kdo jaz sem in v kaj se razvijam.
Samozaupanje in cenjenje sebe sta vrlini, ki te bosta vodili skozi ta lunin mrk. Če si iskrena do sebe in se zavedaš kaj je potrebno opustiti, da bi lahko naredila prostor, je mrk čas izjemne rasti, izjemnega napredka, ko delaš velike notranje preskoke.
Brez dvoma je to čas ponovnega notranjega naravnavanja na svojo avtentičnost, da lahko v še večji meri pokažeš in izraziš svoje talente, svoje potenciale, svoje darove.
Preobrazba je vedno čas, ko je potrebno, kot metulj, sebe osvoboditi iz kalupa, iz tega kokona, da bi lahko poletela. Vendar je tako kot pri metulju pomembno, da se osvobodiš sama, kajti, če ti kdo hoče olajšati tvoje rojstvo in prereže kokon od zunaj, se življenjska tekočina iz telesa nikoli ne preseli v krila in nebogljeni obležimo na sredi nedokončanega procesa. Vsak delček tega bolečega procesa, ki ga imenujemo rojstvo ima svojo zgodbo, svojo pripoved, vsak delček je potreben in ključno je, da gremo do konca s svojim procesom.
Vsi vemo, da stari načini ne delujejo več in da reševanje stvari nekako ne gre več na načine, ki so nam poznani. Paradigma Biti se z mrkom sidra v to realnost v kateri živimo in vedno bolj je jasno, da moramo usvojiti nove pristope, nove načine navdihnjene akcije. Zdaj bodo te nove veščine ključnega pomena za preobrazbo življenja. Odpirajo se novi portali in vendar bo potrebno stopiti skoznje z novimi veščinami, ki se nam razkrivajo že nekaj časa.
Objemi svojo Bit in bodi kar si.
Seveda je o tem lažje govoriti, kot to v praksi narediti. Večina ima težavo z utelešenostjo, s prisotnostjo v tem trenutku, zdaj. Tukaj in zdaj si lahko samo, ko si utelešena, ko čutiš, da si v telesu in se zavedaš svojega premika v tem trenutku.
Če si bila do zdaj mnenja, da je vse, kar je potrebno spremeniti to, kar ti ni všeč ali ne deluje, ti bo tale mrk razkril, kje se resnično nahajaš, koliko od tega si v sebi resnično objela in kje so še notranje ranjenosti. In kot da vse skupaj še ne bi bilo dovolj, bo to čas izjemnega soočanja s tem, kje smo bile v odnosih z drugimi ranjene.
Vedno znova sem brezmejno hvaležna za sinhronosti vesolja, ki mi omogočajo, da razkrivam točno prave stvari ob pravem času. Moj nevidni otrok se v tem času močno oglaša in ne mine dan brez ozaveščanja, kje sem še ujeta. Tako kot smo sončni mrk pospremile s soočanjem s svojimi notranjimi ranjenostmi in nas je mrk podprl v tem procesu, nas tudi tokratni mrk podpira v objemanju in sprejemanju sebe take kot smo.
Ne glede na vse izzive obožujem ta svet in vse kar nam je dano.
Mrk bo prinesel občutek osvobojenosti, sposobnost negovanja sebe in brezpogojne ljubezni do sebe. To je čas, ko bo na voljo priložnost, da si dopustiš, da tvoj resnični jaz stopi v ospredje in Te vodi v življenju v tvojo najveličastnejšo verzijo Tebe.
Vendar se to ne bo dogajalo samo od sebe. Potrebno se bo odpreti, biti voljna, da sprejmeš in dopustiš negovanje s srani tega, kar je prisotno. Izbira bo tukaj ključnega, izbira s polno odgovornostjo. Potrebno bo začutiti stvari, jih objeti in zaplavati v sveže priložnosti, ujeti nove valove na tem notranjem oceanu življenja.
Ponižnost, to zavedanje izjemnosti, ki te naredi tako hvaležno in te prebudi v tvoj polni polencial bo naš vodnik na tej poti. Samo skozi ponižnost lahko vstopiš v veličastnost Biti. Tukaj ni prostora za prepotentnost in samopomembnost, to bo potrebno pustiti pred vrati. In če ne boš voljna, da si skromna in ponižna, ti bo pomagalo življenje z izkušnjami, ki te bodo spravile na kolena. Namen tega ni, da bi te ponižali in ti vzeli dostojanstvo, sploh ne. Vendar je ponižnost tista, ki je vodnica na tej poti, ne gre drugače. In to bo velik izziv za mnoge.
In ker se na nebu dogajajo zanimive povezave, se bomo ob tem mrku mnogi spraševali; Ali nisem po tej poti že potovala? Zakaj se soočam z istimi starimi jajci? Zakaj se mi ponavljajo ene in iste stvari?
To bo brez dvoma čas, ko se bodo pokazale sence in ranjenosti srca v odnosu s sabo in z drugimi. Pokazalo se bo, kje si žrtev okoliščin in situacij ali odnosov z ljudmi ali z denarjem, kje rešuješ druge na račun sebe, kje si mučenica, v zanikanju, notranji izdaji sebe, kje si povzročaš bolečino, morda iz tega raniš druge, kje se zanikaš ali zapuščaš. V tem času je pomembno, da si v stiku s svojim notranjim otrokom in njegovimi ranjenostmi in pomembno je, da s tem delom sebe ustvariš zavesten odnos in ga pozdraviš, k čemer nas bo spodbujal tudi Kiron, naš ranjeni zdravilec.
Vprašanje, ki ti ga Univerzum postavlja tokrat je; Ali si tokrat voljna, da opustiš svojo preteklost? Resnično, da se pomirimš z njo in jo objameš v sebi. Saturn, ki gre v retrogradno gibanje v tem času, simbolizira lekcije, učenja, mojstrstvo in vse lekcije, ki jih moraš vzeti, lekcije ti bodo na voljo, da jih prepoznaš. Vendar ne pozabi, potrebno jih je prepoznati, jih sprejeti in objeti v sebi. Tukaj ne gre za rezanje vezi, za ločevanje, za spreminjanje, resnično je potrebno z brezpogojno ljubeznijo objeti te dele sebe in se z njimi pomiriti, da bi lahko vzela lekcijo. In tukaj se ne boš mogla več prinašati naokrog, da si naredila lekcije, ki je nisi vzela.
In vendar je ne glede na vse izzive v tem mrku izjemen potencial, da uresničiš svoje življenjske sanje, da se podaš v neslutene globine blaginje. Rojeva se nekaj novega in resnično izjemnega.
In vsak od nas je lahko porodna babica novi dobi, če tako izberemo. Ključ je v izbiri, kajti nič ne prihaja k tebi kot nekaj samo pot sebi umevnega. Zato se odpri in sprejmi.
In zaupaj vase, imej vero vase! Zmoreš! Uspelo Ti bo!
Bodi Sijajno!
Taja Albolena
Taja Albolena že več kot dve desetletji raziskuje globine svoje Biti. Taja srčni ženski, ki se trudi in dela na sebi, pokaže, kako negovati Žensko v Sebi, se prebuditi v svoj polni potencial ženstvenosti in zasijati kot Ženska. Vodi jo, da zaživi izpolnjeno življenje v katerem resnično uživa ter uteleša edinstveni kreativni izraz svoje Ženske duše, da je vidna in prepoznana na način, kot si želi sama. Več najdeš na www.divine.si
Mnogi me v teh dneh sprašujete, kaj se dogaja? Intenzivno je in ja, prehod v novo, ognjeno astrološko znamenje začetkov bo obeležilo pester vikend. Izziv mnogih so medsebojni odnosi in v tem ni čisto nič presenetljivega, kajti spomladansko enakonočje je tradicionalno praznik praznovanja ravnovesja moške in ženske energije.
Hieros Gamos, starodaven obred, skozi katerega so počastili plodnost zemlje so izvajali ravno na spomladansko enakonočje.
Vstopamo v ognjenega Ovna, ki bo vse skupaj le še začinil.
Ogenj predstavlja realnost energije, svetlobe in akcije. Gre za silo, ki ogreje Zemljo in povzroči hitro rast. Ustvarja navdušenje in spodbuja strast v naši notranjosti, zato to energijo v naslednjih dneh izkoristi za krepitev česarkoli, kar želiš, da se širi, raste in se krepi. Energija ognja nas uči ravnovesja, kajti z ognjem moramo znati rokovati, drugače se hitro opečemo. Uravnovesiti je potrebno hitro, aktivno, navzven premikajočo se energijo.
Vendar je ogenj element duha, ki tespomni na to, da je ključnega pomena slediti navdihnjenim akcijam!
Spomladansko enakonočje te spomni na pomen svetega ravnovesja med svetlobo in temo. To je čas presojanja, ponovnega pregleda stvari, da prepoznaš kaj je potrebno uravnovesiti in s čim se je potrebno poravnati v svojem življenju. Od tebe je odvisno, kako boš zajahali ta siloviti val ognjene energije, ki prihaja.
Deskanje na valovih življenja nas vsako leto sooči s tem izzivom, kako spomladi zajahamo val ognjene, prvinske, aktivne energije ognja, ki ga predstavlja pionirska energija Ovna. Čas te bo preizkusil ali si ojačala svojo notranjo posodo in ali boš zmogla.
Vprašaj se na dan 20.3. kaj je potrebno uravnovesiti v sebi? Kaj je tisto, kar potrebuje uravnovešanje?
In predvsem, ko prehajaš iz vodne energije Rib, ki so povezane zs tvojimi sanjami, katere so tiste sanje, ki si jih negovala in si upala, da se bodo uresničile? Kaj si čisto zares želiš narediti v svojem življenju?
Zdaj je čas, da narediš potrebne akcije, navdihnjene akcije, da te sanje postanejo realnost.
Po vsem svetu, v vseh tradicijah je veljalo, da je pomladno enakonočje čas soočenja teme in svetlobe, čas umiranja starega in rojevanja novega.
To je čas ponovnega vstajenja, ko se feniks dvigne iz ognja očiščenja.
In letos je ogenj očiščenja resnično intenziven. Nedvomno gre za intenziven čas prenove.
Sonce vstopi v ovna.
V tem času, četudi gre za enakonočje in ravnotežje med dnevom in nočjo, dnevne sile hitro dobivajo na svoji moči in napovedujejo nenaden izbruh nove življenjske moči in novega življenja, ki se pokaže kot cvetni popki žefranov in zvončkov.
Rastline se poženejo iz zemlje, zrak je napolnjen s ptičjim petjem in živali se parijo. Ljudje v tem času čutimo neskončno željo po ustvarjanju, gradnji, sajenju in zaljubljenosti.
To je čas potencialov, ko je potrebno delovati v skladu s sanjami, ki smo jih sanjali pozimi.
Veliko je zaključevanja. In pred nami je čas prebujenja, velika noč, čas vstajenja.
Pred nami je čas poln premikov, nepričakovanih preobratov in neprijetnosti, ki ti bo razkril, kako pomembno je v tem času biti prilagodljiva, v ravnovesju, hvaležnosti in milini ne glede na to, kaj se dogaja zunaj tebe.
Boginja Ostara te uči velike lekcije. Tisti, ki si upa in drzne iti direktno skozi ogenj, bo deležen velikega darila, kajti vsak strah v sebi skriva darila.
To je čas drznosti, poguma, čas ljubezni, čas deskanja in spuščanja v globine mističnosti.
Spuščanje v neznano je vedno izziv.
To je čas, ko je potrebno biti fleksibilna, sprejemljiva in v ravnovesju.
Naj bo to čas Tvoje velike preobrazbe.
V tem intenivnem času je ključnega pomena uglaševanja na to, kar želiš, potrebno je negovanje telesa, negovanje čustev in predvsem stabilnost tvoje notranje posode. Čas je spomladansko čiščenje zavesti.
Če si pripravljena na akcijo, se mi pridruži 2.4.2018, ko začnemo 28 dnevno Spomadansko čiščenje zavesti.
Lunin mrk bo pravi dan za začetek. Več o programu lahko prebereš na povezavi tukaj…
Bodi Sijajno!
Taja Albolena
Taja Albolena že več kot dve desetletji raziskuje globine svoje Biti. Taja srčni ženski, ki se trudi in dela na sebi, pokaže, kako negovati Žensko v Sebi, se prebuditi v svoj polni potencial ženstvenosti in zasijati kot Ženska. Vodi jo, da zaživi izpolnjeno življenje v katerem resnično uživa ter uteleša svoj edinstveni kreativni izraz, da je vidna in prepoznana na način, kot si želi sama. Več najdeš na www.divine.si
…ki jo želim videti v svetu. Gandijev citat; Bodi sprememba, ki jo želiš videti v svetu, se me je zelo dotaknil.
In vem, da je to resnica.
Teorijo vse poznamo.
Same kreiramo svoje življenje. Kljukica.
Vse se dogaja iz nas v svet. Kljukica.
Dobro kreira dobro. Kljukica.
Tako kot se počutiš, tak je tvoj svet. Kljukica.
Hja no, pravzaprav je vse povedano že v prvi trditvi.
Same kreiramo svoje življenje.
In zakaj je potem tako sranje na tem svetu?
Ker imamo težavo s tem, da damo stvari v prakso.
Ni vprašanje kaj moramo narediti, to vemo vsi. Ključ je v praksi. Tukaj se večini ustavi.
Zakaj?
Ker je težko, ker je treba vedno znova ponavljati eno in isto stvar.
Ker ni v tem nič evforičnega. Ker je potrebna doslednost. Ker …
Izgovorov imamo vse na milijone in še vedno gledamo isto sranje tam zunaj. In to je samo odsev sranja, ki je v nas. Nasilja, ki je v nas. Vojne, ki se odvija v nas. Pomanjkanja, ki je v nas.
Se spomniš… Ti si sprememba, ki jo želiš videti v zunanjem svetu.
Resnica je, da je vse v tebi. Ti si ta Ženska, za katero si se rodila, da Si.
Kaj te ustavlja v tem, da še ne živiš svojega polnega potenciala?
Vse ovire so v tebi. Vse kar vidiš zunaj sebe so le izgovori in projekcije, ki jih iz sebe širiš v svet.
Ovire, da še nisi ta Ženska, ki ti je namenjeno Biti, so v Tebi.
Skozi otroštvo smo razvile svoj lažni jaz, ki nam je pomagal preživeti. Ženskam je povezanost izjemno pomembna in v želji, da bi čutile povezanost, da bi bile sprejete, smo se prilagodile. Določene dele sebe smo zanikale, se ločile od njih, ker niso bili potrjeni in sprejeti s strani ljudi v našem življenju, ki so nam predstavljali avtoritete. Vsi ti deli, ki smo jih zavrnile, so še vedno skriti v senci, v tvojem nezavednem delu. Do teh delov nimaš dostopa, dokler ne objameš svojega notranjega otroka.
Tvoj notranji otrok je povezan s kreativnostjo, radovednostjo, radoživostjo, vitalnostjo, radostjo, igrivostjo. Ljubeč odnos s tem delom v sebi, je ključnega pomena za celostnost in izpolnjenost, po kateri tako močno hrepenimo.
Spuščanje v svoj nižji, lažni jaz, je ključnega pomena. Spoznati je potrebno svoje ego strukture, fluidnost sil, ki nas oblikujejo. Ta notranja struktura je pravzaprav tvoja notranja družina arhetipov. Pomembno je ustvariti harmonično notranjo družino, ki je morda nikoli nisi imela v svojem življenju. Pomembno je razumeti, da je tvoja duša tista, ki naj bi bila glavna in ki jo je pomembno ozavestiti, ji dopustiti, da vodi tvoje življenje.
Svetlobo zavesti spuščamo skozi prizmo ego strukture in različne barve iz sebe sijemo v svet. Tvoja notranja družina arhetipov v tebi svetlobo, ki teče skozi tebe, razporeja in jo usmerja v svet. Svetloba zavesti se spušča v človeškost in jo presvetljuje.
Da bi stvari lahko preobrazila, se moraš predati temu, kar je del tebe. In to je izjemno ranljiva stvar. Tako rade kontroliramo, nadziramo stvari in pogosto poskušamo stvari narediti na točno določen način. Imamo pričakovanja, kako bi se stvari morale odvijati in ker se ne, gremo vedno znova v delovanje, spreminjanje zunanjega sveta, drugih ljudi, okoliščin zunaj sebe.
V resnici je vse v tebi. Ti iz sebe širiš stvari v zunanji svet in dokler nočeš videti, se izogibaš temu, kar je v tebi, pravzaprav ne veš, kaj iz sebe siješ v svet.
Številne ženske mi rečejo, da želijo narediti pozitivno razliko v življenju ljudi in na svetu.
Želimo deliti svoje Darilo z ljudmi in s svetom. Želimo živeti svoj polni potencial.
In hkrati nismo voljne pogledati vase in v to, kaj nas ovira, da tega ne živimo.
Kajti vse ovire so v tebi. Skrite so v tvoji senci. Skrite so daleč stran, v tvoji notranji temi. In ženske si želimo čarobno palčko, ki bo odkreirala vse to, kar je v naši notranjosti, brez, da položimo nogo na to svojo notranjo pokrajino. Hočemo, da vse izgine, brez, da bi se bilo potrebno s tem soočiti.
Žal tako ne gre. Ti moraš spoznati dele sebe, ki jih skrivaš sama pred seboj in jih objeti v sebi, jih sprejeti in jim nameniti notranji prostor, da lahko upravljaš zavestno s temi deli v sebi. Ustvariti je potrebno zavestni, harmonični odnos.
Ko imaš v svojem zunanjem svetu težave, so težave tam z razlogom. Ti si jih ustvarila zato, da bi spoznala in sprejela del sebe. S tem, ko v sebi spoznaš tisti del, ki kreira te izzive in z njim ustvariš odnos, boš spremenila zunanjo situacijo.
Zelo preprosto. In vendar ni tako zelo preprosto. Tega nočemo. Tega ne maramo.
“Zakaj se moram srečati s temi deli v sebi?” slišim vse prepogosto.
Ker so del tebe. Vse to si Ti.
In pomembno je, da to sprejmeš in objameš, v Sebi.
In moja osebna izkušnja je, da tega ne moreš narediti sama.
Zakaj?
Ker je potapljanje v notranjo temo tako zelo strašljivo in ker nas je tako strah neznanega, da se enostavno nočemo srečati s tem, kar je skrito tam notri.
In to poznam zelo od blizu. Vrsto let vodim ženske točno tja, v notranjo temo.
Kajti uspešne ženske, ženske, ki si želijo narediti velike stvari v svetu, na svoji poti pridejo do točke, ko je spust vase, spust v notranjo temo nujno potreben, da prenehajo s skrivanjem, samosabotažo in igranjem majhne igre.
Ti ne moreš delati velikih svari v svetu, voditi drugih, brez, da znaš voditi sebe. Vse se začne v Tebi.
In sprememba, ki jo želiš videti v svetu zunaj tebe, izhaja iz tebe.
Jaz sem sprememba.
Si pripravljena na to da resnično razširiš svoja krila in poletiš?
Si voljna ustvariti harmonične odnose v sebi, da bi jih lahko imela v zunanjem svetu?
Si voljna prenehati z vojno v Sebi, ki se odslikava v vojni zunaj tebe?
Če je tvoj odgovor JA in si želiš usmeritev kako začeti, kako naprej, te vabim, da se mi pridružiš v DivineFemme Akademiji, 9 mesečni negi ženske duše za sodobno žensko, ki želi narediti veliko razliko v življenju ljudi in na svetu. Več najdeš tukaj…
Bodi Sijajno!
Taja Albolena
Taja Albolena že več kot dve desetletji raziskuje globine svoje Biti. Taja ženski, ki je izgubila stik z žensko v sebi, ki čuti, da ni dovolj, pomaga, da vzljubi sebe, da začuti zaupanja vase kot žensko ter sledi sebi. Vodi jo, da utelesi polno moč svoje Ženske Duše, zasije ter zaživi radostno in izpolnjeno življenje. Več najdeš na www.divine.si
Dokler ni miru v tebi, ni miru v svetu, kajti Ti si svet.
—Byron Katie
Si pripravljena končati svojo notranjo vojno?
Končati samo-kritiziranje, primerjanje in nenehen dvom vase?
Si pripravljena, da se premakneš v bolj prijazen in umirjen odnos s sabo?
Si voljna, da notranja lepota in modrost vodi tvoje akcije, tvoje izbire?
Se kdaj počutiš ujeto v notranjem boju sama s seboj? Zase vem, da se še vedno kdaj znajdem na notranjem bojišču.
Notranje vojskovanje je boj s sabo, ki povzroča veliko notranjega hrupa. Notranji glasovi so v upravičevanju svojega pogleda na svet in ljudi, kar onemogoča jasno razmišljanje ali modro odločanje. Vedno, ko si v notranji vojni, slabo izbiraš, saj je tvoj analitični del možganov ugrabil tvoj notranji plazilec.
Predstavljaj si, da se moraš odločiti nekaj pomembnega in si v sobi s parom, ki se prereka. Brez notranjega miru ne moreš jasno razmisliti, da ne govorim o tem, da je praktično nemogoče slišati svojo intuicijo, tisti modri del v tebi, ki šepeta. Tako ne moreš oceniti okoliščin in priložnosti, danih možnosti. Poleg tega pa zaradi utrujenosti, ki jo povzroča nenehen notranji nemir pozabljaš na stvari, kar te vodi v odvisnost od zunanjega mnenja.
Vse dokler je v tebi nemir, je notranjo vojno nemogoče končati, saj so vsi deli tebe prepričani, da imajo prav. Tako kot v vojni v zunanjem svetu vse strani v vojni plačajo visoko ceno.
Ne glede na to, da smo navzven videti kot ena oseba, je dejstvo, da v sebi nosimo celo družino. V otroštvu, vse tja do 8 leta so otroci kot spužve in vsrkavajo vase vse, kar se dogaja v zunanjem svetu, ki jih obdaja. Ko smo bili otroci in za naše potrebe ni bilo poskrbljeno ali pa nismo bili videni in prepoznani, smo doživetja vtisnili v svoj živčni sistem in to je postala norma, naš standard. Glede na ta naš standard pričakujemo, kako bo življenje poskrbelo za nas.
Da bi lahko postala celostna ženska, moraš ustvariti harmonijo med različnimi deli v sebi. Samo skozi obnovo notranjega reda, v svojem notranjem domu, lahko ustvariš resničen notranji mir.
Odsev bojev v tvoji notranjosti se kaže v dinamiki tvojih odnosov zunaj tebe. Če en del tebe poveličuješ, daješ drugega v klet, ga ponižuješ. In tako preigravaš svoje notranje konflikte z ljudmi v zunanjem svetu.
Ko se notranja vojna konča, lahko vsi deli oblikujejo partnerstvo in soustvarjajo skupaj. Da prideš do točke, ko oblikuješ notranji tim in zavestno pošiljaš svoj notranje igralce na igrišče svojega življenja, je potrebno spoznati svoje notranje igralce. Kdo vse je v tebi?
Ko čutiš v sebi zadrego, nevrednost, sram ali strah, je ključnega pomena, da znaš upočasniti, pristopiti k stvari brez potiskanja, kritiziranja in potrebe po delovanju. Namesto tega je potrebna ljubezen do sebe, ki te opogumlja, da se premakneš onkraj težave.
Samoizpraševanje, integracija in negovanje sebe so v začetku koncepti, s katerimi imamo lahko veliko težav, saj smo naučene, da se osredotočamo na ljudi okoli sebe, namesto nase. Tudi, ko veš, kako se soočati s svojimi notranjimi občutki, se v začetku še vedno upiraš, saj v sebi čutiš zmedo, osramočenost ali zadrego. Stara, globoko ukoreninjena prepričanja, ki te prepričujejo, da so tvoji občutki strašljivi in da si nevredna pozornosti, tega, da si vidna. Tvoj notranji otrok, se znotraj tebe bojuje z odraslim delom, ki ve, kaj je zate pomembno.
Pogosto govorim o duhovni alkimiji, ki se odvija v tvoji notranjosti, skozi katero svinec svoje osebnosti pretvarjaš v zlato svoje duše. Ko enkrat v sebi skleneš premirje, postaneš ženska, za katero si se rodila, da postaneš. Tvoj notranji intuitivni in analitični del soustvarjata skupaj za skupno dobro. Skupaj iščeta rešitev za težave brez sojenja in razsojanja kdo je dober in kdo je kriv.
Sodelovanje, komunikacija in partnerstvo postanejo del odnosa s sabo, kar vodi v celovitost. To se brez dvoma kaže v odnosih zunaj tebe. Ljubezen do sebe je ključnega pomena za občutek celovitosti in več o tem kako ljubiti sebe s teboj delim v sestrstvu Varuhinje Ljubezni. Vabljena v našo družbo. Pofočakaš se na povezavi >>>tukaj<<<
Sedeli smo v učilnici in učiteljica je razlagala, kako so fantje in dekleta v najstniškem obdobju različni. Pokažejo se razlike v hormonskem sistemu. Pri fantih je testosteron hormon, ki fante sili v ščitenje ozemlja – ni več vstopa v njihovo sobo, dokazovanje svoje moči, drznost in tveganje. Dekleta postanejo bolj občutljiva, iščejo pozornost in želijo ustvarjati povezave, odnose s sovrstniki. To je bil več kot popoln uvod v izkušnjo, ki je sledila.
Zvečer je moja hči prišla do mene in začela; »Mami, če je nekdo čuden in izstopa, če ga okolica ne sprejema, a bi se moral prilagoditi, da bi bil sprejet?«
Hotela sem vedeti več o okoliščinah kako je čuden in zakaj izstopa, vizualno, z mišljenjem, idejami, potrebovala sem več informacij, da bi lahko objektivno povedala svoje mnenje. Izkazalo se je, da govori o sebi.
Globoko sem zadihala, ker sem čutila, da je nastopil tisti trenutek, ko se bova spogledali na čisto novem nivoju.
Z njo sem podelila zgodbo prijateljice, ki jo je z menoj delila taisti dan.
»Izzivi so zato, da rasteš,« je začela. »Vse se dogaja zate, če le lahko uvidiš. Vendar smo ženske enostavno prezahtevne same do sebe. Naj s teboj podelim, kako sem bila zaradi sijanja izločena iz družbe.«
Srce mi je poskočilo, saj to zgodbo še predobro poznam iz svojega življenja.
»Ko sem bila v vrtcu, stara nekje šest let, smo se jeseni šli tržnico. Vsak otrok je v vrtec prinesel sadež in potem smo se razdelili v tri skupine, dve skupini sta prodajali in ena je nakupovala. V moji skupini so bili v glavnem fantje in že takrat sem imela ideje, kako polepšat stvari, sadje zaviti v tulce papirja, tistim, ki so kupili več dati malo darilce. To je bilo 35 let nazaj, takrat nismo poznali popustov.
Naredili smo kovance iz papirja. Saj veš tiste, ki ji s svinčnikom prebarvaš na papir in izrežeš. Zabavala sem se, sijala sem, bila sem ustvarjalna, delila sem najboljši del sebe in resnično sem uživala v tem, da sem poskrbela za kupce. V naši skupini je bilo veliko veselja in dobro razpoloženje.
Vendar je bila zavist s strani deklet v drugi skupini močna in še danes ne vem, kaj se je zgodilo. Samo čutim, da sem si takrat prepovedala uživati, se zabavati. Tisto malo užitka, ki mi je dovoljeno, ki si ga dam, si ga dam skozi hrano. Ker je hrana povezana s preživetjem in je nujno potrebna, da preživim, si tukaj dovolim uživati. Na drugih področjih je užitek prepovedan.«
Nekaj časa sva sedeli v tišini. Potem je nadaljevala.
»Ljubezen se daje skozi hrano. Veš, tale moja oblazinjenost s kilogrami, ta mehkoba, mi je pomagala preživeti. Izbrala sem blazino maščobe, da se sploh preživela, da sem lahko ohranila svoj sijaj, zase. Ne za druge, zase.«
Obsedela sem, ganjena. Kajti čutila sem, da je to resnica, povezana s kilogrami številnih žensk.
Z njo sem delila: »A ni noro to, da se obdamo z več kilogrami zato, da bi preživele. In potem nas dnevno zasipavajo s sporočili, da bi morale shujšati in svoj preživetveni mehanizem razbiti. Še bolj nas silijo v to, da nimamo rade same sebe. Da se kaznujemo, da bi ustrezale trendom.«
»Veš,« je začela »najbolj smešno je, da z mojimi kilogrami nimam težav jaz sama. Vsi okoli mene imajo težave z njimi.«
Ko sem zaključila z zgodbo, je moja hči dvignila pogled in tiho začela: »Veš mami, to je tudi moja zgodba.«
Vedno sem vedela, da ni modro delati stvari na silo. Čakala sem, dolgo, na ta trenutek resnice. Ena mojih zavez je, da nikomur ne vsiljujem tega, kar vem. Ko nekdo potrebuje nasvet ali želi z menoj podeliti svojo zgodbo, sem tam. In nadvse hvaležna sem bila Vesolju, da je bil to eden redkih večerov, ko sem bila tam. Cela, prisotna, samo z njo. Imela sem čas.
»V prvem razredu, sem se družila s prijateljico, ki je bila dobra prijateljica tudi z drugimi in kmalu se je začela igra izključevanja med njimi, ko so se šle katera je dobra s katero in s katero so skregane.
Bila sem priča eni njihovi igri z žogo, ko so si podajale žogo in v igri eno od deklet na trdo prijele. Ko je klicala, naj ji nekdo pomaga, sem vstala in jo hotela rešiti prijema. Res sem hotela pomagati, nisem je hotela pustiti na cedilu.
Vendar me je zelo grobo zavrnila, naj se ne vmešavam v igro, ker me ni nihče povabil v igro.«
Čutila sem njeno stisko in jokala z njo, kajti še kako dobro sem poznala igro izključevanja in občutek osramočenosti, ki nastopi, ko se zaveš, da si vstopil v igro nepovabljen, občutek nezaželenosti, izločenosti in izobčenosti.
Jokala sem kot dež, ker je tako močno zadela na mojo občutljivo točko. Moj zapuščeni otrok, moja zapuščena punčka je tolikokrat čutila to isto igro zapuščenosti, zasramovanja, ko ostaneš sama in potem sama sebe zmelješ v prafaktorje, češ kaj mi je tega treba, zakaj sem sploh pristopila in hotela pomagati.
»Veš,« je rekla, »tako kot tvoja prijateljica, sem se tudi jaz zaprisegla, da se ne bom več vmešavala. Umaknila sem se in zapustila igro.«
Vendar je v življenju težava v tem, da te vse počaka. Dokler se s svojimi ranjenostmi nismo voljni spogledati, jih nosimo v sebi in po devetih letih sva se o tem lahko pogovorili. Devet let je to nosila v sebi. Moja prijateljica je svojo zgodbo v sebi nosila petintrideset let. Vendar zgodbe ne moreš osvoboditi čustvenega naboja, sramu, čustev, ki so ostala ujeta v zgodbi, dokler ne ozavestiš okvirov svoje zgodbe in začutiš tega, kar je bilo tam prisotno in kar je zamrznilo v teh okvirih.
Ta del ostaja del tebe. Nikamor ne gre. V tebi čaka, da se boš zmogla imeti dovolj rada, da boš držala prostor za to zgodbo, da se bo pokazala in da se boš z njo lahko soočila.
Nato sem jo vprašala, kaj jo je ta del, ta njena punčka, ki je bila zapuščena, ranjena, prizadeta naučil, kaj je bilo darilo tega dela?
»Veš, mami, zaščitila me je, da se nisem postavljala na strani, ko so se dekleta med seboj izločale, da sem bila nevtralna in si nisem ustvarjala sovražnikov.«
Smrkala sem kot majhen otrok, ko sem jo poslušala. Globoko ganjena ob zaupanju, ki mi ga je izkazala, srčnosti, njenemu pogumu, da se je spogledala s tem delom v sebi. Hvaležna za priložnost, da sem delila z njo zgodbo, ki je odprla njeno srce, njeno rano in ji pomagala pogledati vanjo. Da je lahko prepoznala delček sebe in ga objela z ljubeznijo.
»Ti si moj sonček,« sem začela. »Čisto vsaka oseba na ta planet prihaja s svojim edinstvenim, enkratnim Darilom, ki je samo tvoj. Počiva v tebi in na tebi je, da ga odkriješ in deliš z drugimi. Tvoja ranljivost, milina, sposobnost sočutja, povezanosti in bližine je velika dragocenost. Mnogi tega ne prepoznavajo kot Darilo, vendar je. Tvoja srčnost je brezmejna in to je Darilo. Nikoli ne skrij tega, da bi ustrezala okolici.
Ja, pomembno je, da poznaš svoje dragulje, svoje bisere in da skrbno izbiraš s kom jih deliš. Ne meči biserov svinjam, če ne vedo s čim imajo opravka. Skrbno izberi ljudi, ki te vidijo, ki te čutijo in vidijo vrednost tega, kar je v tebi. Vendar moraš najprej ti videti svojo dragocenost in vrednost, da jo lahko nato deliš.
Zahvali se svoji punčki, ki te je obvarovala, ki je skrila tvoj sij, da lahko danes z več modrosti in večjo skrbnostjo izbiraš s kom boš svoj sij delila. So ljudje in situacije, kjer je modro moč svojega sonca zmanjšati, včasih celo ustvariti noč, vendar nikoli ne ugasni svoje lučke. Ti si tista, ki upravljaš s svojim sijem, ti izbiraš s kom in kdaj lahko tvoje sonce zasije na polno.
Zato sij, Sonce moje, sij.«
Ko sva končali je sijala. Njene oči so žarele in vedela sem, da je osvobodila svoja bremena preteklosti. Toliko let sem čakala na primeren trenutek, na ta trenutek. In moja potrpežljivost je bila na mestu.
Ni modro siliti. Ni modro prehitevati. Nikogar ne moreš prisiliti v zdravljenje. Zdravljenje se zgodi, ko je na voljo sveti prostor, v katerem lahko prepoznaš svoj svinec. Na voljo moraš imeti energijo, da svinec osebnosti preobraziš v zlato Duše.
Ženske imamo v sebi to sposobnost, da ustvarimo srčni prostor, da čutimo z osebo na drugi strani, smo v so-čutenju, v sočutju. In s tem osebi na drugi strani damo možnost za preobrazbo, za zdravljenje. Nič ti ni treba narediti, ni potrebno delovanje, tehnika, nič.
Zadošča, da si. S svojo srčnostjo in prisotnostjo. Z globokim poslušanjem odpreš sveti prostor, v katerem se oseba počuti dovolj varno, da gre v svoj notranji proces preobrazbe. Aktivno poslušanje drži ta prostor. Je posoda, ker če ti nimaš nikogar, ki bi ti bil priča, ki bi te začutil in ugledal, ki bi držal ta prostor zate, zdravljenje ni mogoče.
Potrebuješ pričo. Potrebuješ nekoga, ki je odslikava, ki te čuti, ki ve, kaj čutiš ti. Srčnost ni v tem, da njihova bremena prevzameš nase, temveč v tem, da svoj sij deliš z njimi. Ta tvoja svetloba drži tebe, ustvarja posodo zate in na enak način drži osebo na drugi strani. Ti ustvariš prostor skozi svetlobo in svetloba nič ne naredi, samo je. V resnici ne narediš zdravljenja za nikogar.
Tvoja zgodba, osvobojena vseh sodb, razsodb, krivde, sramu, vse čustvene navlake, vseh plusov in minusov je tvoje zdravilo srca.
Zato zasij, draga Zvezda, zasij. To je tvoje Darilo. Zato si tukaj!
Bodi Sijajno!
Taja Albolena
Taja Albolena že več kot dve desetletji raziskuje globine svoje Biti. Dela z ženskami, ki se prebujajo v zavedanje, da so prerasle življenje, ki so ga živele do sedaj in želijo več od življenja. Ženskam asistira, da vzljubijo sebe, začutijo zaupanja vase kot žensko ter sledijo sebi. Vodi jih, da stopijo v polno moč svoje Ženske Duše. Več najdeš na www.divine.si
Nič v našem življenju na nas ne vpliva globlje, tako telesno kot čustveno, kot naši odnosi z drugimi ljudmi.
Nevrološke poti, ki nas silijo v povezovanje z drugimi, nastanejo v naših možganih v zgodnjem otroštvu. Izkušnje, ki jih imamo v tem kritičnem obdobju, bodo vplivale na krogotoke v našem živčnem sistemu, ki se razvijejo in ostanejo z nami za vse življenje. To, ali si nagnjena k rdeči coni ali k zeleni na tvojem stresometru, pa določa tvoja biologija, ki je naravnala svoje barometre že zelo zgodaj v tvojem življenju.
Tvoja sposobnost za uspešno življenje, ne glede na to kaj je zate uspeh, je v veliki meri odvisna od tega, kakšne odnose imaš z drugimi ljudmi.
In če je ta del tvojega življenja nezadovoljiv, je edini način, da popraviš stare krogotoke, ki določajo tvoje sedanje odnose ta, da razkriješ in ugotoviš, kako so bili tvoji možgani v tvoji mladosti naravnani.
Med adolescenco in po njej te privlačijo partnerji, ki ti omogočijo, da obnoviš in ozdraviš nerazčiščena čustvena vprašanja iz otroštva. V naši kulturi svoja najgloblja hrepenenja izražamo v ljubezenski zvezi. Zato je vsaka od teh zvez kot mikroskop za naš čustveni krogotok.
Tvoji intimni odnosi, bolj kot vsi drugi vidiki tvojega življenja, razkrivajo stare rane.
Bolečina je zaveznica, ki te opominja, da pogledaš kaj v tvojem življenju ne deluje. In bolečina mentalnega telesa je strah. Številne ženske poskušajo svojo bolečino zmanjšati tako, da se primerjajo z nekom, ki mu gre veliko slabše. Kajti skozi logični del naših možganov vedno najdemo dober razlog, zakaj se nimamo nad čem pritoževati.
Vendar je dejstvo, da ima limbični del možganov, ki ima v svoji domeni čustva veliko močnejšo in bolj zapleteno povezavo z našimi notranjimi organi, kot so srce in žilni sistem, kot jo ima področje, povezano z logičnim, razumskim razmišljanjem. Številne ženske s katerimi prihajam v stik (tudi sama sem bila na tej isti poziciji) mi povedo, da se v svojem življenju nimajo nad čim pritoževati in vendar so nesrečne.
Ker se v takih situacijah tako rade primerjamo z drugimi, zato velikokrat obtičimo v svojem razumu in se ne premaknemo skozi proces preobrazbe.
Ni dovolj, da se o čustvih pogovarjamo. Da bi prišlo do ozdravljenja, jih moramo izkusiti. Predati se moramo svojim čustvom jeze in strahu, jih spoznati, tako, da jim dovolimo, da nas preplavijo. Le tako lahko zacelimo svoje življenje, da si priznamo, da sta bolečina, žalost in jeza del nas. Potrebno je prepoznati in si priznati, da je vse del nas, da je vse eno. In tukaj je ključno, da spoznamo in zavestno uporabimo naravni tok čustev, ki nam je na voljo.
Naše celice poznajo dva načina delovanja, ki sta zelo naravna – stres in umirjenost, vojno ali mir.
Kadar smo v stresu, celica vso svojo energijo usmeri v ovojnico in se pripravi na branjenje celice pred napadalci. Kadar smo umirjeni, je to znak za naše celice, da energijo usmerijo v jedro celice in se pripravijo na regenerativne procese. Skratka lahko smo v vojni ali v miru, izbira je vedno naša. Ena od interpretacij je tudi taka, da ko smo v coni zelene, so naši možgani v fazi zavestnega izbiranja, pripravljeni na soustvarjanje in sodelovanje. In ko so naši možgani v rdeči coni smo v reakciji.
Ko tvoj stresometer kaže rdeče, imaš na voljo samo tri odzive – boj, beg ali zamrznjenost.
Res je, da sta oba načina naravna, vendar je dejstvo, da te, ko si v zeleni coni, to nič ne stane. Medtem, ko te zadrževanje v rdeči coni, pogosto drago stane. Načeta je tvoja dobrobit, zdravje in dolgoživost. Stanje umirjenosti aktivira parasimpatični živčni sistem, obnovo telesa in umirjen, ter srečen um. Kadar pa si v stanju, ko se želiš izogniti grožnjam zunanjega sveta, ali se ukvarjaš z izzivi v odnosih, se aktivira simpatični živčni sistem, ki pozna odziv boj ali beg in stresni hormoni kot je kortizol preplavijo tvoje telo.
Dejstvo je, da se v takem stanju pripraviš na napad ali branjenje, in izkušaš strah, skrbi in iritacijo. Žal se s stresom ne moreš pomiriti tako, da ga poskušaš spremeniti, ga zajeziti, ali skriti sama pred seboj. Energija, ki je ujeta v čustvenih tokokrogih nikamor ne izgine, ne more se kar izničiti, to kar lahko z njo narediš zavestno je, da jo preusmeriš, preliješ tja, kamor jo želiš usmeriti.
PMS in stopnjevanje simptomov v obdobju predmenopavze, so tvoje notranje vodilo, ki te skuša opozoriti na spremembe, ki jih je potrebno vnesti v svoje življenje. Če nisi pozorna na vprašanja, ki se v letih redne menstruacije pojavljajo vsak mesec, se bodo s tem, ko postajaš starejša, simptomi stopnjevali.
Povprečna ženska ima do menopavze okoli 480 menstruacij in 40 sezonskih ciklov, kar pomeni okoli 500 poročil o napredku. Vsako PMS vprašanje je povezano z večjo in globljo potrebo, ki ni zadovoljena. Nerazsodnost, ki jo povzročajo hormonske spremembe v tem obdobju in kasneje v obdobju menopavze, so povezane s spremembo na možganih tako, da dobi ženska bolj ostro oko za neenakosti in nepravičnost.
V ženski se začnejo dvigati vse njene potlačene želje in ustvarjalnost, vsa hotenja, ki so kot vulkan, ki želi izbruhniti.
Če ta vulkan ne najde izhoda navzven – če je ženska zaradi miru doma ali v službi tiho in zadržuje izražanje svojih kreativnih nagonov – je to kot bi zamašili ventil na ekonom loncu. Nekaj mora popustiti in najšibkejši člen je lahko telo, kar se odrazi na zdravstvenem področju, lahko je čustveno telo, kar se odrazi na odnosih ali mentalno telo, kar se odrazi skozi depresijo in negativno perspektivo.
Težave kot so prizadetost in užaloščenost ob banalnem dogodku kot je npr. če mož ne vzame iz omarice tudi tvoje skodelice za kavo so na prvi pogled morda smešne, vendar to kaže na globlje potrebe za katere se ne zmeniš; potrebo po več pozornosti, več skupaj preživetega časa. Ko teh potreb ne priznaš, začne telo čedalje glasneje kričati, da pritegne tvojo pozornost. In to je priložnost za vpogled vase.
Če se temu stresu, ki se pojavlja v tvoji notranjosti ne nameniš potrebne pozornosti, bo pritisk, ki se v notranjosti ustvarja, po vsej verjetnosti poiskal pot na prosto preko katere od bolezni, ki so pri sodobni ženski zelo pogoste; bolezni srca, rodil ali prsi, ali skozi depresijo. Tvoje zdravstveno stanje in sreča sta bolj odvisna od tvojega zaznavanja življenjskih dogodkov okoli tebe kot od samih dogodkov. In ravno zaradi tega imamo v vsaki situaciji, ki se izkaže za stresno, vedno priložnost, da svoje stresne tokokroge v živčnem sistemu preobrazimo v tokokroge radosti.
Vendar do spremembe lahko pride le, ko razumeš, kaj je potrebno storiti.
Na svojih druženjih za ženske vedno predstavim piramido, ki je sestavljena iz štirih enakovrednih delov in zajema naše zavedanje, razumevanje, čutenje in izkušanje. Vsi štirje aspekti naše življenjske piramide so enako pomembni v našem procesu preobrazbe.
Vprašati se moraš, zakaj čutiš takšna čustva, kot jih čutiš, izbiraš takšne partnerje kot jih izbiraš in ravnaš tako, kot ravnaš. Odgovor leži v najzgodnejših življenjskih izkušnjah, ki so bile graditeljice tvojega živčnega krogotoka in še danes živijo v tvojih celicah.
Osnovna obramba pred neprijetnimi čustvi je izogibanje.
To pribežališče se običajno dobro obnese do prihoda v menopavzo, ko se hormonska sprememba gledišča in spremljajoče spremembe v možganih zarotijo in prikličejo na površje vse zakopane travme in nerešena vprašanja, ki se izrazijo s telesnimi simptomi, ki jih ni mogoče spregledati. Če ne prej,je menopavza tista, ki žensko oskrbi z energijo, sposobnostjo osredotočanja, jasnostjo in pogumom, da spremeni tudi najgloblje zakoreninjene vzorce.
In vendar ni potrebno čakati do menopavze, da bi se soočila s svojimi notranjimi nerazrešenimi zadevami. Vsak menstrualni cikel ali prehod letne energije, kot je začetek letnega izdiha, ki se začne s 1.2., nam prinaša priložnost, da preobrazimo ranjenosti v sebi.
Naravni tok čustev nas vodi iz jeze v prijaznost. In pomladna energija rasti nas spodbuja in nam omogoča, da se skozi ta premik v sebi premikamo lahkotno. Zato ta izjemni čas v letu izkoristi za premik iz jeze v prijaznost in preobrazi svoje notranje tokokroge stresa v tokokroge radosti.
Pet načinov, kako lahko zmanjšaš svoj stres:
1. Pij Tulsi čaj. Tulsi je adaptogena rastlina in pomirja stres ter podpira obnovitvene procese v telesu. V Indiji jo že več kot 5000 let uporabljajo kot zdravilni balzam za telo, um in duha.
2. Globoko dihaj. Počasno dihanje umiri živčni sistem in pomaga nižati stres.
3. Gibaj se. Telesna aktivnost pomaga in zato izkoristi prosti čas za sprehode.
4. Dovolj spanja. Telo se regenerira med spanjem in pomembno je, da telesu omogočimo čimbolj miren spanec in predvsem dovolj spanca, da se lahko obnovi.
5. Hvaležnost. Hvaležnost je tista, ki nam pomaga stresometer obrniti v zeleno.
Če Te zanima več o tem, kako stres preobraziti v radost, Te vabim na spletno druženje Objemi Sebe, več informacij na povezavi tukaj….
Bodi Sijajno!
Taja Albolena
Taja Albolena že več kot dve desetletji raziskuje globine svoje Biti. Dela z ženskami, ki se prebujajo v zavedanje, da so prerasle življenje, ki so ga živele do sedaj in želijo več od življenja. Ženskam asistira, da dvignejo svoj nivo samozavesti in zaupanja vase kot žensko ter sledijo sebi. Vodi jih, da stopijo v polno moč svoje Ženske Duše. Več najdeš na www.divine.si
Danes je eden tistih dni, ko bi vzela svoj meč in šla na okope. Ko bi branila sebe in bi v duhu svoje Amazonke še enkrat uničila vse, kar sem ustvarila. Tovrstno samouničenje sem v svojem življenju dala skozi že vsaj trikrat – zelo temeljito. Zato vem, kakšen je občutek, vem, kako se začne in vem kaj sledi. Moja pasja ženska je celo dopoldne preklinjala in besnela. V svojem notranjem besu sem razbila nekaj kozarcev tudi v zunanjem svetu.
Ne, ni prijetno. Vendar sem se v vseh letih naučila toliko o sami sebi, da vem, da bes pod seboj vedno skriva mojo globoko potrebo po nečem. In na meni je, da odkrijem kaj.
Jeza pod sabo vedno skriva nekaj, po čemer hrepeni tvoje srce.
In to, da sem se naučila sedeti s svojim neudobjem, s svojo jezo, vedno poraja najlepše bisere iz moje notranjosti.
To, da si dopustim, da sem ranljiva v svoji jezi, v svojem besu, v svoji nemoči, vedno znova razkriva stvari, ki so ujete v moji notranjosti in jih ne vidim.
Včasih sem se temu poskušala izogniti.
Včasih sem zanikala to, kar sem čutila.
Včasih sem ugajala drugim in šla v arhetip ustrežljivke v sebi.
Poskušala sem biti prijazna tudi, ko sem bila ranjena. Bolečina brez dvoma ni bila moja prva izbira. Prej bi rekla, da sem se ji poskušala izogniti in sem iskala ugodje.
Lahko si predstavljaš, kako presenečena sem bila, ko sem ugotovila, da sta bolečina in ugodje zgolj dve strani istega kovanca.
Ko govorimo o izvornih polarnostih, je ena od njih, ki jih izbere veliko ljudi polarnost bolečine in ugodja, kar v praksi pomeni, da v svojem življenju preigravaš ti dve stanji.
In v svetu polarnosti ne moraš imeti enega brez drugega.
Ko ju pogledamo čisto zares od blizu, ugotovimo, da gre za dve polarnosti trpljenja.
In ta izjava, draga moja, je zelo močna, vem.
Morda si mislila, da je ugodje povezano z mirom in radostjo. Vendar, ko poskušamo dobiti ugodje skozi zunanji svet materije, to da iščemo srečo in mir zunaj sebe, vedno vodi v trpljenje.
Večina ljudi ugodje poišče v različnih oblikah zasvojenosti, pa naj bo to seks ali hrana, alkohol ali različne substance. Dejstvo je, da večina ljudi, ko jih boli glava in se želijo izogniti bolečini ter začutiti ugodje, poseže po aspirinu oziroma drugi obliki zdravila, ki bo ustavila nelagodje. V resnici nas ugodje ne pripelje nič bližje radosti in sreči, kot bolečina.
V resnici je celo tako, da se lažje osvobodiš iz te polarnosti, če si v bolečini, kot če si v navideznem udobju ugodja.
Saj poznaš tisto o zoni udobja, ko s stvarmi v resnici nisi zadovoljna, vendar, ker bi utegnilo biti še slabše, če karkoli spremeniš, raje ostajaš v znanem občutku udobja.
Ugodje, ki nam jih nudijo zunanje stvari vodijo v trpljenje zato, ker smo prepričani, da si moramo srečo in mir zaslužiti, dobiti nekaj od zunaj, kar nas bo naredilo celostne in celovite. Trpljenje izhaja iz prepričanja, da si občutek celostnosti in lastne identitete lahko pridobimo samo z zunanjimi stvarmi. In tukaj je izvor trpljenja za večino ljudi.
In da se razumemo, zato da bi se lahko osvobodila iz te polarnosti ne potrebuješ izkusiti vse bolečine in ugodja tega sveta.
Pomembno je prepoznavanje stvari točno takih kot so. Ko prepoznaš, da si v resnici želiš srečo in mir in da ti zunanje ugodje tega ne bo prineslo, se lahko osvobodiš.
V resnici dosežeš stanje osvoboditve takrat, ko lahko z enako mero nenavezanosti pogledaš tako na bolečino, kot na ugodje. Na ta način odtegneš projekcije vrednosti, ki jo daješ stvarem v zunanjem svetu, kar pomeni, da nehaš ustvarjati iluzijo in vidiš stvari take kot so. Torej nehaj soditi stvari kot pozitivne in negativne, dobre in slabe. Iz stališča enosti vse samo je. Je kar je.
Vendar, kaj nam bolečina in ugodje sporočata?
Bolečina je znak zastoja energije na fizičnem nivoju.
Bolečina na čustvenem nivoju se izraža kot strah.
Prepoznavanje, soočanje in opuščanje bolečih vzorcev iz preteklosti je nujno, če se želimo pozdraviti.
Znano je, da zastala čustva ustvarijo toksično okolje, ki vpliva na telesno biokemijo.
Dobro je, če imaš nekoga, ki potrdi tvojo bolečino. Pogosto je namreč oseba ranjena ne le zaradi samega doživetja, temveč tudi zaradi dejstva, da ni bilo nikogar, h komer bi se lahko varno zatekla, osebe, ki bi jo razumela in bi potrdila njeno resnico.
Bolečina je eden najpogostejših simptomov bolezni in poškodb. Občutimo jo kot neprijeten dražljaj, ki ga ljudje različno zaznamo in se nanj različno čustveno odzovemo.
Ugodje pa je definirano kot odsotnost bolečine.
Občutek miru in radosti pa nista del materialnega sveta. Enostavno sta v tebi. In ničesar ne moreš narediti, da bi bila mirna ali radostna. To že si, če si le dovoliš videti!
Kot je rekla lisica malemu princu: “Čuj mojo skrivnost. Zelo preprosta je: Kdor hoče videti, mora gledati s srcem. Bistvo je očem nevidno.”
In bisere lahko vidiš samo s srcem.
Ranljivost občutenja ti pomaga videti bisere tvojega življenja.
… je leta 2009 na mirovni konferenci v Vancouvru izjavil Dalai Lama.
Leta 2010 sem imela vizijo, da če bi vsaka ženska postala najsrečnejša ženska na svetu, da bi lahko spremenile svet. In po tistem sem slišala za citat, ki naj bi ga Dalai Lama izrekel na mirovni konferenci v Vancouveru, da je zahovna ženska tista, ki bo rešila svet.
V skladu s svojo radovedno naravo, sem šla za sledjo, da vidim ali je Dalai Lama resnično izjavil to, kar tako resonira v moji notranjosti. Poslušala sem celo debato na temo svetovnega miru in na koncu Dalai Lama začne z izjavo: “Morda mi bo kdo rekel, da sem feminist. Toda, če pogledamo v zgodovino, so ljudje živeli v skupnostih, kjer so bili moški tisti, ki so dominirali. Potem je prišlo obdobje, ko sta bila ženstvenost in moškost enakovredna. Danes v 21. stoletju je zelo jasno, da so posamezniki nesrečni. Denar ni prinesel notranjega miru. Tehnologija ni prinesla notranjega miru. Izobraževanje ni prineslo notranjega miru. V 21. stoletju potrebujemo bolj aktivno napeti moči, da bi podprli osnovne človeške vrednote kot so sočutje, naklonjenost, ljubezen. Biološko gledano je dokazano s strani znanstvenikov, da je ženska bolj občutljiva za dobrobit drugih ljudi in njihovo trpljenje. Ženska ima zato zelo pomembno vlogo. Ženske prosim, prevzemite bolj aktivno vlogo v širjenju sočutja.”
Njegov nagovor se me je zelo dotaknil, kajti sama ravno tako čutim, da moramo ženske stopiti v ospredje. Vendar je ob tem izjemno pomembno razumevanje, da šele takrat, ko ti držiš svoj osebni prostor, lahko držiš prostor za nekoga drugega. Držanje prostora za drugo osebo pomeni, da hodiš ob osebi, si priča tej osebi na njeni poti, brez sojenja, razsojanja ali kritike. Ko držimo prostor za drugo osebo, samo odpremo svoje srce in ponudimo brezpogojno podporo brez sojenja, brez kontrole, kar utegne biti velik izziv.
Seveda je to lažje reči, kot narediti, saj je naša človeška narava nagnjena k popravljanju ljudi, k dajanju nasvetov, k razsojanju, da bi morali biti na svoji poti dlje kot so. Dejstvo je, da pogosto poskušamo ljudi popravljati, jih spreminjati ali vplivati na njihove izbire in odločitve. In pomembno se je zazreti v svojo notranjost, kjer lahko spoznaš svojega notranjega kritika ali “popolno žensko”, kajti ona je tista, ki kritizira in sodi v skladu s svojo lastno udomačenostjo, ki je del nje. Da bi resnično lahko podprla ljudi na njihovi poti rasti, v njihovi preobrazbi, moraš najprej znati držati svoj prostor.
Priznam, da je ravno to eden tistih izzivov, s katerim se soočam, ko opazujem, kako ženske kastriramo moške, jemljemo moč ljudem okoli sebe skozi zasramovanje, popravljanje, urejanje njihovih problemov, razlaganje kaj bi morali narediti in kako, s tem, da jih preplavljamo z informacijami ali s čustvi. Ob tem se vedno znova spomnim nase in na svoje mehanizme, ki sem jih morala spoznati v sebi. Brez dvoma so vsakič znova na preizkušnji, ko sem priča kakšnemu še posebej sočnemu dogodku, kjer ženska moškega slabi in mu jemlje njegovo moč, kajti spoznati sem morala kje so moje meje in kdaj sem posegala v osebni prostor drugih ljudi.
Resnična podpora se skriva v tvoji sposobnosti, da ljudem stopiš s poti, jim dovoliš, da se odločijo zase, naredijo stvari po svoje, tudi če se z njimi ne strinjaš. Da jih podpreš in jim ponudiš občutek varnosti, tudi takrat, ko ga polomijo. Prostor držiš za svojega otroka, za svojega partnerja, za prijateljico, soseda, za ljudi s katerimi dnevno prihajaš v stik.
Moški potrebujejo prostor
Ko sem začela intenzivno raziskovati razliko med moško in žensko naravo, ter opazovati, kako sem sama ujeta v moški energiji, sem spoznala, kako pomemben je za moške prostor. Moški mu radi rečejo manevrski prostor. Moški potrebuje fizični prostor, da ustvarja, razmišlja, meditira, se razgibava, da diha. In s tem sem prvič prišla v stik v svoji praksi feng shuija, ko sem vedno znova ugotavljala, kako moške dušijo detajli in barve, dodatki in vse tisto, kar razveseljuje žensko. Moški bi želel imeti prazen prostr, s samo najnujnejšo opremo (postelja, kavč, televizija, ena omara). Moški potrebuje prostor. Ženske na drugi strani prostor pogosto zapolnimo, kajti ženska narava uživa v polnosti in ne v praznini. Zato je pogosto potreben kompromis, ko se moški in ženska selita skupaj.
Moški zase pravijo, da potrebujejo veliko čustvenega prostora, da lahko zberejo misli in čustva. Ena najbolj napornih stvari za možate moške je drama-rama, ki jo ustvarjamo ženske in preplavljanje s čustvi. Moški radi rečejo, da si želijo čustveno stabilne ženske, ženske, ki znajo držati prostor za svoje čustvene izlive. Ker je moška esenca tista, ki rešuje probleme, je pomembno, da s svojim moškim deliš, ko želiš od njega, da ti pomaga držati tvoj prostor, da se izraziš, da mu napoveš, da naj bo prisoten x časa in ti prisluhne brez potrebe, da rešuje probleme.
Kako veščina držanja prostora lahko izboljša tvoj odnos z moškim?
To, da držiš prostor za nekoga, je povezano s srčnostjo. Ko vpelješ v svoj partnerski odnos srčno komunikacijo, zna biti to na začetku neneavadno za oba. Kajti, če ne odreagiraš na izbruhe partnerja na drugi strani, bo na prvo žogo videti, kot da ti ni mar. Vendar to ne drži. Pomembno je spoznanje, kako se hranimo s čustvenimi izbruhi drugih in zato čustvene izbruhe pogosto potrebujemo, da upravičujemo odzive na svoji strani. Ko enkrat prevzameš odgovornost za to, kar se dogaja v tebi, brez potrebe, da s svojo energijo in čustvi preplavljaš ljudi na drugi strani, je to zelo osvobajujoče.
Prvič, ko se zaveš potrebe, da s svojimi čustvi preplavljaš druge in namesto tega prevzameš odgovornost zato, kar čutiš v sebi, ohraniš svojo celovitost in jasno deliš na drugo stran, kaj se dogaja v tebi, brez potrebe po obtoževanju in iskanju krivcev zunaj sebe, pravzaprav izstopiš iz vloge žrtve.
Žrtev je arhetipsko tista, ki ima zate to lekcijo, da držiš svoj prostor in se zavedaš svojih meja. In tako hitro postanemo žrtev okoliščin, osebe, odnosa, ko umaknemo svoje meje in preplavljamo druge s svojo energijo ali pa se skrčimo in pustimo druge, da vstopajo v naš energijski prostor. Vedno, ko smo v simpatiji z nekom, ki se mu dogajajo težke stvari, gremo z njim v blato in se valjamo v občutkih, ki so prisotni.
Ko namesto tega držiš prostor za preobrazbo, in si zgolj samo priča temu, kar se osebi na drugi strani dogaja, je to lahko na začetku za človeka veliko presenečenje. Lahko te celo obtoži, da ga ne podpiraš in mu nisi naklonjena. In brez občutkov krivde lahko poveš, da resnično ne podpiraš valjanja v blatu, da pa si tukaj, z njo in ob njej, če je pripravljena izbrati drugače.
Ko je moj dragi prvič zelo jasno povedal, da me ne namerava podpirati v mojem smiljenju sami sebi, sem obstala z odprtimi usti. Kmalu sem mu bila hvaležna, da je stal z mano in ob meni, vendar mi je dal jasno vedeti, da ga smiljenje ne zanima. Dejstvo je, da se pogosto radi valjamo v svojem »sranju« enostavno zato, ker je udobno. Prevzemanje odgovornosti za svoja čustvena stanja je ključnega pomena, kar v praksi ne pomeni, da se umakneš in skrivaš pred drugimi.
Biti odprt in ranljiv je brez dvoma največji izziv. To, da poveš točno tisto, kar čutiš, brez potrebe, da druge preplavljaš s svojo energijo, je za partnerstvo ključnega pomena. Seveda je izziv, ko prideš domov iz službe, in bi svoje nezadovoljstvo zlila na svojega partnerja, pa se spomniš, da so čustva tvoja, da je na tebi, da to predelaš v sebi in da upravljaš s svojo energijo. Ali, ko se prijateljica pritožuje nad otroci, družbo in službo, pa se ji ne pridružiš v kritiziranju. Seveda so lahko vznemirjeni, če ne sprejmeš tega, kar želijo zliti nate in nehaš biti »kanta« za smeti. Morda bodo ljudje celo odšli iz tvojega življenja. In to, da držiš svoj prostor zase v praksi pomeni, da si pomirjena tudi s to opcijo, da odidejo, ravno tako kot z drugo opcijo, ki ponuja več bližine in povezanosti.
In če ne uspeš držati prostora…
Če nehaš držati prostor zase, ne moreš držati prostora za druge. Če se razdajaš za druge in ugajaš drugim, ne moreš resnično držati prostora za druge. In takrat, ko si izvana, da odstopiš in greš nazaj v pritoževanje, kritiziranje in sojenje, lahko od blizu spoznaš vse tisto »sranje«, ki je še v tebi, ki je tvoje. Tako radi projiciramo na druge svoje stvari in se pritožujemo nad ljudmi in svetom. In tukaj je praksa zavestnega poslušanja izjemno pomembna. Da zmoreš prisluhniti sebi. Kaj si pripoveduješ? Kaj pripoveduješ drugim?
Prvi korak v vsaki preobrazbi je povezan s prepoznavanjem. V Delfiju piše »Spoznaj sebe!« In to je prvi korak na poti k sebi, na poti v intimno partnerstvo, spoznati moraš sebe, celo sebe. Spoznati vse tiste dele, ki so ti všeč, pa tudi vse tiste dele sebe, ki ti niso všeč.
Umetnost poslušanja je povezana s tvojo sposobnostjo, da narediš prostor v svoji mentalni sferi. Šele, ko upočasniš in si v stiku s svojimi mislimi, ko opazuješ to, kar je prisotno v tebi, lahko narediš prostor, da si priča osebi na drugi strani. In da bi se moški resnično odprl in delil sebe s teboj, moraš narediti prostor zanj na mentalnem nivoju.
Držanje prostora je povezano s sposobnostjo, da si lahko s katerokoli zgodbo, ki jo ljudje delijo s tabo, da ostajaš odprtega srca brez sojenja in razsojanja, takrat, ko nekdo s teboj deli najslabše o tebi ali najboljše o tebi.
Ko držiš prostor za nekoga pogosto poslušaš ljudi govoriti o svoji bolečini, trpljenju, o svojih izzivih. Opazuj ali lahko samo si s tem? Opazuj in prisluhni v sebi, kaj se dvigne, kaj je prisotno? Drži svoj prostor najprej zase. Opazuj svoje zgodbe, ki jih projiciraš na ljudi okoli sebe in vse svoje načine, kako želiš kontrolirati izkušnjo ter čustva, ki vzniknejo v tebi. Vsakič, ko te nekaj razburi, se prebudi neozdravljena bolečina v tebi. Pomembno je, da razviješ to zavedanje v sebi, da si lahko z drugimi ljudmi in držiš prostor za njihove zgodbe, njihovo modrost kot tudi za njihove laži. In ko si v stiku s seboj, ko držiš svoj prostor, ko prisluhneš sebi, slediš svoji resnici, ki jo čutiš v sebi, lahko upočasniš, se ustaviš, jim lahko s svojo umirjenostjo pomagaš. Zato je ključnega pomena, da držiš svoj prostor in zaupaš temu, kar se razkriva.
Ja, ženska je tista, ki ima kapaciteto, da je sočutna, da je ljubeča in da s svojo prisotnostjo, s svojo sposobnostjo, da drži prostor, preobraža ljudi in svet. Glavno vprašanje je, ali to izbiraš v sebi in zase. In če ne, kako ti služi, da ne držiš osebnega prostora zase?
Če te zanima več o tem kako držati svoj prostor je v brezplačni video seriji Ljubi Sebe, trinajsti dan posvečen točno tej temi. Več najdeš, če se prijaviš na video serijo tukaj…
