Ženstvenost

heartlight

Ženska je Ljubezen…

Ljubezen samo je.
Obstaja.
Ženska je ljubezen.
Je Svetloba, ki jo občuti kot Ljubezen in izkuša kot Življenje.

Ljubezen je globoko hrepenenje, ki je del klica tvoje ženske duše.
Čutiš ga v svojih kosteh.
In morda iščeš odgovore tam zunaj.

Zase vem, da sem jih iskala.
Ko se je oglasilo moje hrepenenje, srčno hrepenenje po povezanosti, po sočutju, po milini, po negovanju in odpiranju v ljubezen, tega nisem razumela.

Šla sem po poti po kateri ženska največkrat gre… v delovanje, v iskanje, v uporabo tehnik, invokacij, afirmacij, da bi priklicala to, kar je v resnici že v tebi. Kar ti že si.
Ja, res je, da je vse že v tebi.
Vendar dokler ti tega ne ugledaš, to zate ostaja nevidno.

Desetletja sem iskala odgovore v zunanjem svetu.
Hotela sem deliti sebe z ljudmi in s svetom. In poslušala na tisoče ur predavanj, prebrala na stotine knjig. Verjela drugim bolj kot sama sebi. V resnici sebe sploh nisem več slišala.

Sledila sem navodilom drugih.
Kako bi se morala predstavljati.
Kako bi morala najti svojo tržno nišo.
In svoje pleme ljudi.
Poslušala sem o tem, kako bi morala najti tisto eno stvar, ki bi obrazložila kdo sem in kaj delam.

Zvijala sem se kot presta.
In se poskušala prilagoditi neštetim modelom.
Poskušala sem res močno.
Tako močno, da sem prevzela jezik drugih. Modele drugih.
Delala sem tehnike in različne načine zdravljenja.
Ob tem pa sem vedno znova, ne glede na ves zunanji uspeh, ostajala prazna.

Iskala sem svoje mesto v tem svetu.
Neuspešno.

Jaz nisem prepoznavala, da sem ljubezen, da sem milina, da sem lepota, da sem vse, kar je.
Pozabila sem, da sem Ženska. In kako delati stvari na ženski način.

Temna noč moje duše me je vodila skozi notranjo pokrajino in prepoznavanje vsega balasta, ki sem ga naložila nase.
Osvobajala sem se.
In moj razpad je bil moj preboj… v ljubezen.

Da sem namesto drugim, začela sebi nuditi to, po čemer sem najbolj hrepenela.
Ljubezen.

Če si v ženskem telesu, potem je tvoje najgloblje hrepenenje povezano z Ljubeznijo.
Da sprejmeš ljubezen in da deliš ljubezen.
Ker ti si Ljubezen.
Da Ljubezen siješ iz svoje ženske Duše. Da si v izžarevanju Ljubezni.
Kajti to je edini način, da svet prežameš z Ljubeznijo.

Ljubezen je stanje Biti.
In na meni je bilo, da sem to ne le prepoznala, temveč si priznala to, si to prisvojila in to utelesila.
Da sem začela početi vse tisto, kar je zame delovalo, namesto, da sem se trudila s tem, kar so drugi govorili, da bi morala.

Ko sem se obrnila k sebi, namesto, da sem nabirala v zunanjem svetu… diplome, orodja, znanje, metode, tehnike, sem prišla v samo jedro Biti.

V svojo žensko dušo.
V Ljubezen.

Namesto poskušanja, da bi navigirala svojo duhovno izkušnjo z uporabo »pravih« orodij, sem se sprostila.

Sprostitev je bil prvi korak v procesu Razcveta. Sprostitev vase. Sprostitev Vanjo. V globine Ženske Duše. V Ljubezen Velike Matere. Ona je postala moja vodnica.

Naslednji korak je bil odpiranje. Odpiranje izkušnji moje notranje pokrajine. Sledenje toku. Odpiranje v globine prebujenja.

Sledila je izkušnja sprejemanja. Sprejemanje tega, kar je. Kar je prisotno. Kar se odstira. Vsega, kar je. Brez sojenja. Brez ločevanja na dobro in slabo. Popolna sprejemljivost. Ki od tebe terja, da se pomiriš s seboj. Z vsemi deli v sebi.

Da objameš resnico, ki je Ljubezen. Da ti nahraniš najprej sama sebe. Kajti takrat, ko nisi v tem polju, v tem stanju ljubezni, v sebi čutiš bolečino. Čutiš pomanjkanje. In to pomanjkanje, ta bolečina te bo vodila v zdravljenje.

Kajti tvoja edina naloga je, da prepoznaš, kaj stoji med teboj in Ljubeznijo in to razpustiš, to pozdraviš. Kot je rekel Rumi; Tvoja edina naloga je, da odstraniš vse ovire, ki stojijo med teboj in Ljubeznijo.

To je tvoja naloga.
Kajti samo iz tega notranjega polja Ljubezni, iz svoje notranje polnosti, lahko deliš z ljudmi in s svetom.

Gre za nenehen razcvet – odpiranje v Ljubezen, sprejemanje, negovanje in popolno predajo. Bolj, ko si boš dopustila notranje zdravljenje, bolj se boš odprla v ljubezen po kateri hrepeniš.

Največja potreba življenja je ljubezen.
Tvoja ljubezen je tista, ki ima potencial zdravljenja človeštva.

Tvoje srce je tisto, ki ga morajo slišati tisti okoli tebe, da bi jih spomnila na to, kar je resnično pomembno.

Največji preboji se v tvojem življenju zgodijo takrat, ko nič drugega ne deluje. In zase vem, kako nemočno sem se počutila leta 2007, ko se mi je v Egiptu razodelo, da sem nesrečna. Da sem prazna. Da sem nezadovoljna. Da moje življenje ni tisto, kar sem si želela. Da v resnici ne živim svojega življenja ampak življenje nekoga drugega.
Ko te stisne tvoja duša in od tebe terja premik, se največkrat boriš s tem, kar veš, da moraš spustiti. Upiraš se temu, da bi spustila staro in objela novo.
Upiraš se, ker veš, da opuščanje starega pomeni, da se bo treba preseliti.
Potovanje iz Maribora v Ljubljano je možno samo, če dejansko zapustiš Maribor.

Dokler nisi voljna zapustiti tega, kar ne deluje več, se ne moreš preseliti.

In v zadnjih tednih verjetno čutiš pritisk. V sebi čutiš željo po spremembi. Željo, ki pritiska na tvojo Človeško Dušo in terja spremembo. Pritiska te, da se obrneš navznoter.

Klic tvoje ženske duše te vabi navznoter. Da rečeš ja svoji duši.
Da rečeš ja ljubezni, ki ti si.

Če si v ženskem telesu je tvoj klic, da rečeš ja ljubezni.
Da širiš ljubezen.
Da živiš življenje ljubezni.
Da se razcvetaš v Ljubezen.
Ta ljubezen je tista, iz katere vznika življenje. Da s svetom deliš ljubezen, da ustvarjaš življenje ljubezni, moraš najprej ti biti ta Ljubezen.

Brez da ti udejanjaš to ljubezen v sebi, v svojem življenju, to ne more postati zunanja izkušnja.
Tvoja voljnost, da se razcvetiš v ljubezen je izjemno pomembna za svet v katerem živimo.

Preživetje človeštva in planeta je odvisno od ženske.
Od tebe.
Izjemnega pomena je, da se ti potopiš v globine svoje ženske Duše, da pozdraviš svoje ranjenosti v sebi, da bi Ljubezen skozi tebe lahko izžarevala v svet tam zunaj.

Tvoje služenje ljudem in svetu vznika iz globin tvoje Ženske Duše.
Da si v izžarevanju Ljubezni.
Da spomniš druge in si zgled kako se lahko pozdravijo.
Od znotraj navzven.

Brez tebe. Brez tvoje sposobnosti, da počivaš v Ljubezni in da to Ljubezen iz sebe siješ v Svet, je svet ne bo deležen.

In zaradi tega te tvoja Duša pritiska.
V tebi te stiska v kot.
Terja, da se prebudiš.
Da se odpreš.
In da razpustiš, pozdraviš vse, kar ti stoji na poti, da te Ljubezni še ne siješ iz sebe v Svet.

Ja, naporno je.
Vem kako se počutiš. Bila sem tam.
In če si pripravljena na to, da odložiš prtljago preteklosti in se osvobodiš, ti lahko pomagam.
Lahko te vodim skozi proces preobrazbe.
Lahko te vodim skozi tvojo notranjo pokrajino.
Da ugledaš sebe kot ljubezen in zaživiš kot ljubezen, jo siješ iz sebe v zunanji svet, kot svetilnik Ljubezni.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Mentorica za razcvet Ženske Duše
♥  www.divine.si

PRIPRAVLJENA NA VEČ?
Ostani v stiku z mano.
>>> Pokukaj kako lahko začneš varovati ljubezen skozi preproste prakse, ki jih delim v 12 mesečnem Sestrstvu Varuhinje Ljubezni. Ker je implementacija zlata vredna. In ker je na tebi, da izbereš ljubezen in aktivno varuješ ljubezen. V odnosu s seboj, v osebnih odnosih, v skupnosti ali v družbi. Na tebi je, da izbereš, da si varuhinja ljubezni, ki dviguje življenje, ki ga podpira in mu služi v ljubezni, z ljubeznijo, iz ljubezni! S teboj bom podelila veščine s pomočjo katerih boš ljubezen dala v prakso. Več najdeš na povezavi >>>tukaj<<<

>>> In ker zate želim, da ustvariš ljubezenski odnos, ki varuje ljubezen in da premagaš uničevalce ljubezni, ki ti stojijo na poti, sem pripravila brezplačni vodnik za varovanje ljubezni, pofočkaj se in postani del skupnosti Varuhinj Ljubezni.

 

eyeshut

Hotela je navodila za življenje…

Prišla je k meni, ker je bila utrujena, izčrpana, naveličana življenja in sploh vsega.
Ni več vedela kako naprej.
Hotela je nazaj.
Ob tem pa se je počutila zataknjeno, zagozdeno, ujeto.

Želela si je spremembo v svojem življenju, vendar pod pogojem, da odide vse kar ni dobro in ostane vse, kar je ok.
In to, kar je želela od mene je recept, kako bo to naredila.

“Povej mi, kaj naj naredim?”
Hotela je navodila za uporabo; če naredim točno tako, točno te korake, bom prišla točno tja.

Človeška narava te vodi v to, da hočeš navodila za uporabo druge osebe, za uporabo življenja, točna navodila kako prideš do svojega življenjskega namena.

Vendar življenje ne deluje v okvirih znanega.
Če resnično želiš premik, se podajaš v neznano.

In to poznam iz prve roke.
Ko sem se sama znašla pred odločitvijo, da moram zapustiti svoje staro življenje, sem hotela sklepati kompromise z življenjem in predvsem sem hotela zagotovilo, da če naredim prvi korak, da bo moje življenje ostalo vsaj približno enako.

Nekako nisem verjela številnim šamanskim zgodbam, ki sem jih brala o tem, kako se s pečine vržeš v prepad in kako svoje staro življenje pustiš za sabo – celo, ne samo tisti del, ki ti ne ustreza.

Ne glede na to, da upaš, da boš našla partnerja, ki te ne bo zapustil, imela otroke, ki bodo pridni, dobila službo, kjer bodo vsi prijazni in boš končno lahko živela življenje v miru, se to običajno ne zgodi.

Kvečjemu dobiš soseda, ki ob nedeljah posluša svojo najljubšo glasbo (ki ti ni všeč) tako, da jo poslušajo vsi v soseski, prijateljico, ki razlaga samo o svojih težavah in nikoli ne prideš na vrsto, sodelavko, ki si vedno izbori najboljše projekte, ti pa čutiš kako se utapljaš v rutini in puščobnosti vsakdana.

Vendar še vedno tako rada, ko si priča izgorelosti, nezadovoljstvu in občutkom nemoči v svojem življenju, enostavno zakoplješ glavo v pesek, zaradi preplavljenosti, ki jo čutiš, v upanju, da bo stvar šla mimo.

Ali pa se na drugi strani besno vržeš na delo in začneš stvari reševati.
Bereš še več, hodiš na delavnice in delaš na sebi še bolj intenzivno v upanju, da se boš tega, kar nas muči, končno rešila, da te bo to končno pustilo pri miru.

Težava je brez dvoma v tem, da ko voziš s prazno posodo, ne glede na to, kako besno drviš skozi svoje življenje, več akcije enostavno ne prinese polnosti. Če si v sebi prazna, bodo vse akcije, ki jih boš naredila prišle iz tega istega občutka praznine v tebi in rezultati, ki jih boš ustvarila, bodo enako prazni.

Če v sebi čutiš praznino, je potrebno odkriti vrelec, ki te odžeja in napolni.

In ta vrelec je v tebi.
Ena najpomembnejših duhovnih praks za žensko je, da redno pije iz svojega notranjega vrelca izvornih kvalitet svojega Dragulja. Ter, da zna kvalitete svojega Dragulja deliti z ljudmi in s svetom.

Dragulj je izvorna esenca Ženske, tvoja edinstvenost, tvoja enkratnost.
Dragulj razkriva izvorne kvalitete tvoje Ženske Duše.
Brez stika z Draguljem manjka tvoja magnetična privlačnost, ki sije iz tvoje notranjosti.

Gre za očarljivost, ki je nikoli ne moreš “narediti” in nikoli se ne moreš dovolj potruditi, da bi zasijala iz tebe. Brez stika z Draguljem v sebi se počutiš prazno in težko držiš svoj prostor.

Pravzaprav imaš težavo, da stojiš za tem, kar ti je v življenju pomembno, kot da nimaš notranje podpore, notranje stabilnosti in zato z lahkoto pregoriš, izgubiš smer v življenju in stik s svojo strastjo.

Tvoj Dragulj je kot notranji kompas, ki te vodi v smeri tvojega življenjskega namena.
Dragulj počiva v tvojem srcu in da lahko resnično stopiš v stik z njim, se je potrebno dobro poznati.
Kajti to, za kar poskrbi tvoj Dragulj, je notranje negovanje.

Dragulji so dragocene stvari, v hebrejščini dragulj pomeni zaklad.

In zaklad je sestavljen iz diamantov, rubinov in smaragdov.
Dragulji imajo kvaliteto bleščanja, sijanja, iskrenja.
Dragulji so zelo osebni, čustveni in čutni simbol, ali pa so odraz in simbol bogastva in moči.

V vsaki ženski se skriva lepota Dragulja.
Ta svetloba dragulja sije iz ženske, ki je sproščena, pomirjena s seboj, uživa življenje, izkuša blaginjo. Vsaka ženska je edinstveno izžarevanje Boginje, skozi vsako se boginja izraža na njej lasten, edinstven način.

Izvorna esenca ženske predstavlja tvoj Dragulj, tvoje edinstveno izžarevanje. Če se želiš resnično pokazati v svetu, kot to kdo ti v resnici si, moraš spoznati, si priznati in objeti ta del sebe.
Spoznati moraš svoj Dragulj svoje Ženske Duše.

In ko ga resnično spoznaš, začneš deliti njegovo svetlobo, njegov sij, skozi brezpogojno služenje.

Vendar v služenju drugim ne moreš biti, dokler je tvoja notranja posoda prazna.

Dokler si v paradigmi pomanjkanja, ne moreš resnično deliti sebe, ker imaš ti sama občutek, da nikoli ni dovolj. Šele, ko si v stiku s svojim Draguljem, s tem svojim notranjim vrelcem, poskrbiš zase in veš, kako negovati sebe, da čutiš v sebi polnost in notranjo blaginjo, lahko deliš sebe, širiš sebe, izžarevaš svojo svetlobo iz sebe v svet na lahkoten, mil, sijoče ženstveni način. In to je tisto, kar zanima mene.

Štiri stranice tvojega notranjega dragulja postavijo temelj, ustvarijo stabilno posodo skozi katero se lahko zlije peti element tvoje izvorne esence in se resnično izrazi, pokaže, zasije skozi tebe v svet. Da bi se to lahko zgodilo, pa je potrebno brusiti in polirati svoj dragulj, kajti neobrušen diamant, pravi kitajski pregovor, ne bo nikoli dragulj.

V stiku s svojim Draguljem si, ko si v toku, ko resnično uživaš v svojem življenju in neguješ sebe.

Ne, nimam recepta, kako lahko ti živiš svoje življenje v milosti in na popoln način.

To kar ti lahko pokažem pa je tvoj notranji vrelec, kjer lahko dobiš vsa navodila in usmeritve kaj je tvoj življenjski namen in zakaj si tukaj.

Leta sem iskala pot do svojega notranjega Dragulja. Poizkusila sem številne načine, tehnike, dokler nisem odkrila, da je vse, kar je potrebno… odstraniti ovire na poti. Odstraniti je potrebno odvečen material neobrušenega diamanta, da bi le-ta razkril tvoj Dragulj v vsem njegovem sijaju.

In točno to je namen spletnega druženja Neguj Žensko v Sebi, kjer bomo pogledale kaj je tisto, kar sama sebi postavljaš na pot kot oviro, da zastiraš sijaj svojega notranjega Dragulja.

Te zanima, kako? Pridruži se mi in pij iz svojega notranjega vrelca izvorne esence. Informacije najdeš >>>tukaj<<<

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Sad Couple Sitting On Couch After Having Quarrel

Moški so pohotni, perverzni, pokvarjeni prasci.

Ti je vzelo sapo?
Meni tudi.
Ko je ta misel vzniknila iz moje notranjosti, sem bila osupla.

Moje vprašanje navznoter se je glasilo… kaj si mislim o moških?

Pojma nisem imela od kod se je to vzelo.
Potem sem dojela, da je to popotnica, ki sem jo dobila s strani mojih prednic.
Vgravirana je v mojo DNK.

In ko je splavala na površje v mojem zavedanju, sem bila v isti sapi osupla, hkrati pa sem si oddahnila.
Čutila sem kot bi tone teže odpadle z mojih ramen.
Teža, za katero nisem vedela, da jo nosim s seboj.
Teža zlorab, posmeha, poniževanja in gledanja navzdol.
Toliko mojih prednic je izkušalo to realnost, da so nevredne, ničvredne, zgolj blago.
Zgolj objekt.

Verjetno sem tudi zaradi tega postala strastna raziskovalka ženstvenosti.
In verjetno sem tudi zaradi tega prepoznala, kako grde znamo biti ženske do moških.

Okolica mi je zelo dobro pokazala, kako se moškim vzame moč, če so preveč drzni, z mečem (beri odkrito kritiko), visokimi petkami (beri preplavljanjem s svojo energijo skozi zapeljevanje in telesnost, zaradi katere pride do objektivizacije z njihove strani) ali pa z lasnimi iglami (beri obračanjem oči, ko povedo kaj humornega ali globokimi vzdihljaji, ki izražajo neodobravanje).

Ja, v zadnjih 60 letih smo se ženske naučile, da moškemu vzamemo moč.
In to zelo učinkovito uporabljamo.
Dnevno.

Spomnim se kot bi bilo včeraj.
Njenega sijanja. Njene lepote.
Bila sem ljubosumna, priznam.

Bila je mlada. Mlajša od mene.
In njeni ženski atributi so bili v presežku.
Znala je ugrabiti pozornost vseh moških v prostoru.
In bila je moja prijateljica.

V njeni družbi sem se počutila nevidna. Majhna siva miška.
Z njo sem bila v dinamiki nevidnosti, ki sem se jo naučila v odnosu z mojo mamo.
Na nek perverzen način je bilo varno biti nevidna.

Vedno sem izbirala prijateljice, ki so me zasenčile.
In to je bilo moje učenje. Moje mojstrenje.
Ki pa je bilo vse prej kot prijetno.
Bilo je boleče. Peklensko.

In najbolj boleče je bilo, ko smo bili skupaj z mojim moškim.
In je bila vsa njegova prisotnost pri njej.
Mene ni bilo. Takrat nisem obstajala.
Počutila sem se nemočno. Nevidno. Kot da me ni.

Sovražila sem vse svoje pomanjkljivosti, ki so bile v njeni družbi še bolj očitne.
V oči je bodlo, da se nisem znala urediti in poudariti svoje ženskosti.
Ob njej sem se počutila kot moškinja.
Vedno je imela vso pozornost v prostoru.

In takrat sem se spraševala zakaj je moj moški sploh z menoj.
Spomnim se, kako sem prezirala moške, ki so se slinili na njej.
In ja, danes lahko vidim, da sem takrat verjela v to, da so moški pohotni, perverzni in pokvarjeni prasci.
Ok ne vsi, ampak veliko njih.

In po enem od mnogih dogodkov, kjer sem se počutila res spregledano in nemočno sem se odločila, da neham prijateljevati z njo.
Takrat sem sklenila, da žensk ne bom več vabila k sebi domov.
Takrat sem se odločila, da ni varno imeti prijateljic.
Ker ti speljejo fanta.

In potrebovala sem desetletja, da sem spoznala uroke, ki sem jih naredila sama sebi.
Ja, veliko sem se naučila v teh desetletjih, ki so šla ne vem kam v tem vmesnem obdobju.
Vse kar danes vem in delim o sijanju, o ženstvenosti, o lepoti sem dala skozi.
Učila sem se o teh stvareh zaradi sebe.
Ker sem jaz iskala odgovore na svoja notranja vprašanja.

Vem koliko bolečine se skriva v ženski.
Poznam skrivnosti, ki jih nosi v sebi.

In vem tudi kako težko jih je skrivati.
Koliko energije ti vzame, ko poskušaš nekaj, kar ni tvoje držati pod pokrovko, da se ne bi pokazalo, da te ne bi poškodovalo.

Leto 2018 je leto razkrivanja, leto soočanja, leto, ko bodo sence silile na svetlo.
In vedno težje jih bo skrivati sama pred seboj.

Tale senca, ki sem jo držala v sebi več kot dve desetletji prihaja na površje pod okriljem polne lune v Levu, ki je kot nalašč za soočenje s svojo lepoto, veličastnostjo, sijanjem in ženstvnostjo.
Glede na napovednik si mislim, da bo naporno.
In super hvaležna sem za orodja, ki jih imam na voljo, da se lahko s kar največ miline in nežnosti premikam skozi stvari, ki so tako surove, ko bi se kdo dotikal živca brez mielinske ovojnice.

Radikalna iskrenost je zakon!

In končno se lahko opravičim in se pomirim s svojim notranjim moškim, s katerim sem bila ves čas na boljni nogi ravno zaradi tega, ker sem v enem delu svojo sodbo o tem kakšen je, projicirala nanj.
Ker je bil on pohoten, perverzen in pokvarjen prasec.

Danes vem, da me ni mogel zaščititi in v polnosti poskrbeti zame, ker mu nisem dovolila.
Ker sem se vseskozi branila in ga napadala… v sebi.
S kritiko. S preplavljanjem. Z zavijanjem z očmi.

Vse je eno in eno je v vsem.
Danes vem, da je vse, kar gledam tam zunaj, tukaj v meni.
In tisto, kar me najbolj moti in je najbolj boleče je na prvem mestu, da se s tem spogledam, to sprejmem in objamem v sebi.

In iskreno mi dol visi, kaj si misliš ti.
Ker vem, da imaš v sebi svoje zgodbe in bolečine, s katerimi se moraš pomiriti.
In vse, kar sodiš in na kar s prstom kažeš pri meni, je v resnici v tebi.

Vsi imamo vsak svoje izzive in težave.

Ja teh 40+ let kar tlačim to Zemljo je pustilo svoj pečat.
In razkrilo svojo modrost.

Bodi Sijajno in Sijajna!
Taja Albolena

P.S. Februarja bo v SiStar templju v ospredju ljubimka. Ljubiš sebe brezpogojno? Če imaš s tem področjem težave, vabljena v našo družbo. Več najdeš >>>tukaj<<<

utelesizd

Prebujenje Ženske

V svoji praksi sem spoznala, da številne ženske, ko se v obdobju adolescence začne prebujati notranja divja ženska in muza, ko se je potrebno soočiti s svojo divo enostavno zaspijo.

Spanec postane varno mesto za prestrašeno mlado žensko, da predela in absorbira nove okoliščine in zahteve, s katerimi jo sooča življenje.

Ženska pogosto zavrne svoj notranji klic po prebujenju in postane Trnuljčica.
Čaka na princa, ki jo bo prebudil iz spanja. In leta tečejo.

Kajti ženska, ki je svojo moč predala nekomu ali nečemu zunaj sebe, se bo počutila žrtev tega, čemur je predala svojo moč.

Pogosto ženska osredotočena na kariero in družino, otroke in partnerstvo, na stvari v njenem zunanjem svetu, prepozna, da v njenem življenju nekaj manjka tam nekje v prehodu v srednja leta, okoli 40 leta.

Gre za obdobje, ki jo sili v to, da vzame svojo moč nazaj.
Da prepozna, da ni ničesar tam zunaj, v zunanjem svetu, kar bi jo osrečilo, kar bi jo izpolnilo.

Odmik od sveta, da svojo pozornost obrne nazaj k sebi in gre v notranjo refleksijo ji lahko pomaga prebuditi njeno spečo žensko stran.

Ženska v svoji speči fazi je krhka, pogosto izolirana v narcizmu, v osredotočenosti nase, samopomembnosti, ki izključi zunanji svet. In v tem stanju ne čuti trpljenja, hkrati pa ne more izkušati razcveta, ne more rasti, ne more čutiti.

Tovrstna otopelost je značilna za številne ženske sodobne družbe.

Navzven je videti, kot da je vse super.
Zunanji videz pa pogosto vara, kajti ženska v “spanju” je v sebi zelo nesrečna in pogosto enostavno ne more razložiti ljudem okoli sebe, zakaj je tako nesrečna, ker ima skozi oči zunanjega sveta “vse”.

Avto, hišo, družino, moža, otroke, službo … kaj sploh še hočeš več!?

In vendar ženska hrepeni po princu na belem konju, ki bi jo odrešil tega trpljenja Trnuljčice.
Ki bi jo prebudil.

In ta princ biva v njeni notranjosti.
Ta princ se imenuje Animus.

Ženska ne more večno ostati v spanju.
Ne more večno ostati zaprta v svojem notranjem stolpu.
Varno pospravljena in skrita pred svetom, kot to pogosto vidimo v pravljicah in mitih.

Ženska se mora prebuditi in ko se prebudi, mora roditi novo sebe.

Najti mora svoj Jaz, prepoznati mora zgodbo, ki so jo zanjo ustvarili drugi… starši, družba, šola in ustvariti svojo novo zgodbo.

Zgodbo ki temelji na resnici tega kdo je, namesto na laži tega, kar so ji o njej povedali drugi.

In v tem porajanju same sebe ženska potrebuje mentorja, ki jo na poti vodi in usmerja.
Vsi miti govorijo o tem kako pomembno je, da imamo vodnika, nekoga, ki pozna pot, ki ve, kaj nas na poti čaka, kajti z njegovo pomočjo je potovanje vase precej lažje.

Nič ji ni prihranjeno ali odvzeto.

Mentor ne more ničesar narediti namesto tebe.
To kar mentor je, je Luč. Je svetilnik na tej poti.
Svetilnik, ki te vedno znova spomni kdo si in kam greš, spomni te na tvoje popotovanje, da ne zdrsneš nazaj v udobje spanca.

In vsaka ženska je na tem popotovanju prebujenja.

Globoko v sebi veš, da si tukaj z razlogom. Da lahko živiš izpolnjujoče življenje, z namenom, da pustiš sled, da živiš življenje radosti, strasti in pomena.
V sebi veš, da si tukaj, da se razcvetiš.

Vem, da nekje v globini svoje ženske Duše veš, da si tukaj, da prispevaš, da živiš izpolnjujoče življenje in da pustiš sled.

In želim ti pomagati, da ustvariš cvetoče življenje na sijoče ženstveni način.

Pripravila sem popotovanje Vase, ki sem ga poimenovala Prebujenje. Na poti Ljubezni, ki se začne s prebujenjem potrebuješ orodja in prakse, da bi hojo po poti Ljubezni nadaljevala s potapljanjem v svoje globine, v svoj notranji Ocean. To je edini način, da v sebi odkriješ izvorni načrt svoje ženske duše, svoje Bisere, svoje notranje dragulje in jih nanizaš na ogrlico Življenja ter jih podeliš z ljudmi in s svetom.

Aktivirati je potrebno svoje notranje Dragulje, nahraniti svojo žensko dušo, se izraziti in podeliti Sebe, svoje Darilo, če želiš pustiti sled in narediti pozitivno razliko z ljudmi in s svetom.
Več najdeš na povezavi >>> TUKAJ<<<

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

enjoy

Izgubljena v prevodu

V zadnjih tednih sem na različnih koncih s strani žensk, ki so podjetnice slišala; da je bližnji ne razumejo, da če karkoli pojamra, takoj dobi servirano, da se smili sama sebi, da je čudna in da živi v oblakih. Potem pa se vse to nadaljuje še v odnosu s partnerjem, ki ji govori, da ni sposobna za podjetnico in da naj raje razmišlja, da zapre podjetje in naj začne iskati redno službo.

Notranje dvome in strahove pogosto projiciramo na ljudi zunaj sebe. In tisti, ki naj bi najbolj zaupali vate ti pogosto odslikajo tvoje nezaupanje vase. Zase lahko rečem, da sem v svojih 15 letih kar sem v podjetniških vodah samostojno morala okrepiti predvsem zaupanje vase in notranjo gotovost, da se vedno zanesem nase. Ne glede na to, kaj mi pravijo drugi. Vključno z mojim dragim.

Ravno danes sem tuhtala na to temo še iz drugega zornega kota. Kako pogosto se nam zgodi, da smo ženske, ko smo v poslu, zaradi tega, ker se cele vržemo v delo in je toliko enih stvari, ki te posrkajo vase, pogosto izčrpane, izpraznjene in utrujene.

Potem pa pričakuješ od svojega moškega, da bo naredil nekaj, da te bo razvedril, ti dal oporo, da te bo razumel, on pa te še dodatno potunka. In ugotovila sem, da smo pogosto enostavno izgubljeni v prevodu (beri ne razumemo različnosti med spoloma).

Bom kar na svojem primeru govorila.
Zadnji teden sem na polno v akciji in delam, skoz. Pišem in urejam stvari, nabralo se mi je cel kup stvari, ki jih moram plačati in to je povezano s tem, da moram tudi zaslužiti, ne!?

In sem se včeraj zvečer ujela, kako mi ni do stiskanja in kako me dotik mojega dragega vrže čisto iz štumfov. In sem mu rekla, da enostavno ne čutim bližine, ki jo potrebujem, da se lahko odprem in sem mehka in nežna in ženstvena.
Si moraš mislit, jaz, ki govorim o ženstvenosti in se ujamem takole.

Potem sem pa danes zjutraj razmišljala kaj je na stvari in dojela naslednje; ko sem v moški energiji zaradi preobilice dela in sem v intelektu in v tistem gremo-gremo-akcija razpoloženju, enostavno povozim samo sebe in svojo srčno navigacijo, ki mi kaže kam naj se obrnem in kaj je zame dobro in kaj potrebujem.

Enostavno pozabim na vse; pit, jest, lulat. Grem s tokom. Ko pa končam in se ustavim, pa me ujame vse tisto, kar je moralo počakati.
Ponavadi sem tečna in utrujena in izpraznjena in če takrat moj dragi od mene želi karkoli, se počutim, kot, da mi hoče vzeti nekaj, česar še zase nimam.

Dojela sem, da je nujno potrebno, da se jaz napolnim in negujem najprej sebe.
Ker, če jaz nisem ok- in pogosto, ko ful delam v resnici nisem ok – potem to občuti tudi moj dragi.

Ker je moški drugačen od ženske (in ja, vem, bummer, ni ti všeč), na celotno situacijo gleda popolnoma drugače.
O tem sem se dala podučiti iz prve roke.

Moški je z energijo zelo ekonomičen. Ne pozabi, da ima v svojih genih še vedno lovca. In ko gre na lov je planiranje in nabiranje energije za lov ključnega pomena. In ker toliko energije in virov vloži v svoj lov, se mu mora obrestovati.
To je za moškega življenjskega pomena. Domov mora prinesti »žival«. Ulov. Denar. Nekaj, kar predstavlja rezultat njegovega vloženega truda, energije in drugih virov.

Zato mi, v njegovih očeh, moj posel škodi, ker ni računice – več vlagam noter kot dobim ven. Pa še nesrečna sem.
In moški si želi ob sebi zadovoljno žensko. Ker če ženska ni zadovoljna, to pomeni, da on ni dober moški, da nekaj dela narobe. In ne mara tega občutka, da je nekaj narobe z njim, zato bi to rešil. In pogosto je rešitev, ki jo predlaga, da zapreš svoj posel.

Moški vedno gledajo s to računico, ker je zanj življenjskega pomena, da dobi več ven, kot je dal noter.

Me ženske, pa se velikokrat razdajamo in dajemo in dajemo in dajemo, pa ni finančnega povračila kot bi si želele. In potem moški iz svojega vidika začne ženski razlagati, kaj bi bilo boljše in kaj bi morala narediti v poslu, ker on ne vidi rezultatov, ki so nujna posledica tega, da je nekam vložil svoj čas in energijo.
In seveda takrat ti padeš čisto ven, ker ti soli pamet.

Ženske imamo z energijo drugačno izkušnjo, drugačen odnos in ne gledamo na stvari tako, da se nam more energijski vložek povrniti in po možnosti oplemenititi. Iz tega pogleda, ker tudi moški gledajo na nas, kot da smo take kot oni, samo bolj pomehkužena različica, jim pogosto ni jasno, kako to, da ne vidimo tega, da se ne splača in ni računice.

Druga stvar je pa ta, da če moški vidi, da v nečem trpiš, se trudiš in se odrekaš stvarem, ki so njemu pomembne, na koncu pa nisi srečna in zadovoljna, to zanj ni ok. Ker to pomeni, da je on izgubil svojo srečno in zadovoljno žensko.

Moški vedo, da ženska, ki je zadovoljna in izpolnjena, zaupa vase.

In za moškega je to, da uživaš življenje z njim najbolj pomembna stvar na svetu. Če ti ne uživaš, ker toliko delaš, potem je v njegovih očeh nekaj hudo narobe. In po njegovi logiki bi odstranil to, kar je moteče in kar v njegovih očeh povzroča to, da si nezadovoljna, torej tvoj posel.

Moški ti reče, da bi mogoče šla raje v službo, ker on to vidi tako, da potem se pa ne bi toliko trudila in mučila, bi več časa lahko preživela z njim, predvsem pa bi bila bolj srečna in zadovoljna.

Izziv je vedno v tem, da sodiš po sebi.

Zase vem, da se še vedno ujamem v tem, da mislim, da je moj moški tak, kot so moje prijateljice. Skratka, da me razume tako kot me razumejo one in da bere moje želje v podnapisih. Še vedno kdaj mislim, da je »poraščena« ženska. In od njega pričakujem, da mi bo pomagal, da se bom po napornem dnevu sprostila ob njemu.

Da bo naredil prave stvari. Da bo vedel, kaj potrebujem.
In potem sem razočarana, ker ne ve, kako mi lahko pomaga.
In vedno znova mi reče, da naj mu povem.

Kar v praksi pomeni, da moram jaz vedeti, kaj potrebujem.

Vse se začne in konča pri tebi. V tvoji notranjosti.

Ti si tista, ki mora dati jasna navodila. In to je včasih velik izziv. Ker to pomeni, da moraš ti vedeti.

In tisto mesto v tebi, kjer so vsi odgovori, je tvoja medenica. V tvoji maternici so vsi odgovori.
Vendar je to mesto pogosto tako zapolnjeno z razno raznimi stvarmi, kramo, čustvi, da nimaš jasnosti, ki jo potrebuješ, da poveš, kaj potrebuješ.

In potem iščeš stvari razumsko, intelektualno. Vendar odgovorov ne najdeš v glavi. V tvojem telesu so.
Utelesiti se moraš in v svoji notranjosti začutiti, kaj je odgovor.
Da bi to lahko naredila, je prvi korak, da upočasniš in se se sprostiš. Dejstvo je, da se moraš odpreti, da bi lahko karkoli sprejela.

In ključ je v zmehčanosti. V tem, da si v stiku s svojim telesom in pustiš tok energije, da teče akozi tvoje telo.

To, kako do odgovorov, bom s teboj delila v spletnem druženju Neguj Žensko v Sebi, kjer te bom vodila v stik s tvojim Orakljem, z modrostjo, ki počiva v globinah tvoje Biti. Več najdeš >>>tukaj<<<

Mojemu zapisu, ki sem ga delila v skupini s svojimi Sistars na FB je sledil uro in pol dolg pogovor in modrosti, ki jih je delil z menoj kot odgovor na tale zapis, bom podelila s teboj v zapisu, ki sledi naslednji teden.

Bodi Sijajno in Sijajna!
Taja Albolena

P.S: Če čutiš, da je negovanje sebe nekaj, kar ti predstavlja izziv, se mi pridruži v 8 tedenskem spletnem programu, kjer bom s teboj delila vse, kar je pomembno, da veš o tem, kako negovati sebe. Več najdeš tukaj >>> Neguj Žensko v Sebi,

radost

Razcvet pomeni, da živiš svoje življenje v polnosti…

Leta 2010 sem imela vizijo, da bi, če bi bila vsaka ženska najsrečnejša ženska na svetu, spremenile svet čez noč. Čutila sem močan navdih in navdušenje ob tem, da je stvar tako preprosta.
Hočemo spremeniti svet? Potem moramo biti me te ženske, ki to živijo.

Ob tem sem spoznala kako težka naloga je pred menoj… dopovedati ženskam, da stvar ni v delovanju, v tem kaj je potrebno narediti, temveč v čutenju, v tem, kako se ti počutiš in kdo si ti.

Danes, sedem let kasneje brez dvoma vidim širšo sliko tega, kar sem dobila kot navdih leta 2010.
Predvsem mi je jasno, da je tisti občutek, h kateremu stremimo, dobrobit na vseh področjih in ne le sreča.

Danes si vsi na tak ali drugačen način prizadevamo za srečo. In večina srečo še vedno išče v zunanjem svetu.
V stilu »ko bom imela novo službo, novega ljubimca, novo hišo, nov avto, potem bom pa srečna…«
In ta ‘potem’ nikoli ne pride. Vedno je še ena stvar, ki bi jo morala doseči, imeti ali narediti, da bi bila srečna.

Ko danes slišiš besedo »srečen« si predstavljaš pozitivno razmišljanje, dobro počutje in nasmejanost. Vendar je razumevanje sreče precej širše. Brez dvoma na srečo vpliva dobro počutje in zadovoljstvo v življenju.

Vendar zgolj sreča ni dovolj.

Eudaimonia (Greek: εὐδαιμονία [eu̯dai̯moníaː]), je grška beseda, ki jo prevajajo kot srečo ali dobro počutje. Vendar je razcvet, splošna dobrobit bližje temu, kar je v osnovi želel predati Aristotel.

Razcvet je tisto h čemur stremimo in kar si želimo.

To je tisto, kar želim prispevati na tem planetu, razcvet. Tudi zaradi tega sem leta 2014 naredila prvo video serijo Razcvet Ženske, kjer smo se družile in delile kaj razcvet pomeni nam, ženskam.

In ko sem raziskovala kaj razcvet čisto zares je, sem naletela na Aristotelov model cvetočega življenja.
Tisti, ki živi cvetoče življenje, živi dobro življenje.
Aristotel je bil prepričan, da je razcvet tisto, h čemur stremi vsak človek.
Ljudje smo fizična, čustvena, družabna in razumska bitja.
Razcvet v osnovi pomeni celovitost, kjer smo v razcvetu na vseh štirih področjih naše biti.

Razcvet je zlato merilo dobrobiti.

Razcvet temelji na celovitosti človeka, ki je aktiven na vseh petih ravneh svojega bivanja; fizični, čustveni, družabni, mentalni in duhovni ravni.

Pomembno je, da čutiš dobrobit v svojem fizičnem telesu. Zadovoljstvo, pozitivno razpoloženje in to v čemer uživaš je temelj dobrobiti na fizični ravni. Na fizični ravni je bistvo v mojstrenju veščin in talentov. Pomembno je, da prepoznavaš svoje dosežke in jih praznuješ.

Pogosto smo v gonji po več, tako ujete v doseganju in pridobivanju, da ne opazimo majhnih korakov, kjer se dnevno mojstrimo. Tisto kar je bistveno na tem nivoju je dnevna praksa, ki vodi v mojstrstvo. Ljudje si želimo pustiti sled. Želimo prispevati in ustvariti zapuščino, ki bo opazna. Vse to lahko naredimo le skozi aktivnost, skozi svoje fizično telo. Ves potencial tega kdo mi smo, je potrebno utelesiti in ga zaživeti, tukaj in zdaj.

Na čustveni ravni je dobrobit povezana z občutenjem in kultiviranjem pozitivnih čustev. 10 najpomembnejših pozitivnih čustev, sodeč po raziskavah Barbare Fredrikson so radost, hvaležnost, pomirjenost, upanje, navdih, čudenje, ljubezen. Pozitivna čustva te odprejo, razširijo tvoja obzorja, tvojo kapaciteto občutenja in kognitivne sposobnosti.
Nekje v našem razvoju je prišlo do tega, da smo se izgubili v prevodu, kar v praksi pomeni, da verjamemo, da nam bodo zunanje, materialne stvari omogočile, da bomo čutile to, kar lahko v resnici občutimo in najdemo le v sebi.
Ne potrebuješ zunanjih stvari, da bi čutila lepoto, ljubezen ali radost. Vse to ti je na voljo 24/7.

Osredotočenost misli
, da se potopimo v eno stvar, je sposobnost našega uma. Ko si v toku, ko te življenje posrka vase in delaš stvari v katerih uživaš, je kot bi se čas ustavil. Pomembno je, da poznaš katere so tiste notranje moči, ki se skrivajo v tebi. Tiste, ki jih skozi aktivnosti podeliš z ljudmi in s svetom in ob tem izgubiš občutek za čas. Kjer sebe podeliš z ljudmi in s svetom v polnosti, iz svoje notranje polnosti in ne iz praznine.

Ko v sebi čutiš pomanjkanje se trudiš, potiskaš in prej čutiš prisilo kot užitek. Dojela sem, da sem leta trpela in se mučila, da bi naredila stvari, kot sem si zamislila, namesto, da bi uživala v izkušanju trenutka, ki se nikoli ne bo vrnil.

Torej, kakšno življenje je cvetoče življenje?
Je prijetno, kjer se počutiš vključene v celoto, kjer tvoja prisotnost šteje, kjer si povezana s seboj in z drugimi in izmojstriš to, kar je tvoje darilo, da bi ga podelila z ljudmi in s svetom.

Dejstvo je, da takrat, ko čutiš razcvet nisi sama. Drugi ljudje so pomembni. Potrebuješ družbo ljudi.
Ljudje smo družabna bitja in ženskam je povezanost ključ do izpolnjujočega življenja.
Povezanost je temeljni element dobrobiti in za razcvet je občutek povezanosti izjemno pomemben.

Avtentični medsebojni odnosi
, ki temeljijo na iskrenosti, transparentnosti, stabilnosti, izpolnjenosti, kjer so prisotne toplina, ljubezen in varnost so temelj dobrobiti. Vendar se z njimi ne rodiš, ustvariš jih. In da bi jih ustvarila, potrebuješ orodja. Pa ne govorim o krampu in lopati, govorim o orodjih, kot so rituali, komunikacija, zmenki.

To, da imaš občutek, da prispevaš k življenju, da s tem kar počneš, delaš pozitivno razliko v življenju ljudi in na svetu, te izpolnjuje. To, da služiš nečemu večjemu od sebe, nečemu, kar te presega je bistvenega pomena za cvetoče življenje.
Vedno znova slišim s strani žensk, da si želijo spoznati svojo poklicanost, svoj namen v življenju. Zakaj sem tukaj? Kaj je tisto s čemer lahko prispevam in naredim pozitivno razliko v življenju ljudi in na svetu?
Tvoj življenjski namen predstavlja pomembno dimenzijo razcveta.

V svojem življenju si vseskozi v razcvetu, če si sproščena, odprta in sprejemljiva.

Razcvet se povečuje s tem, da se v svojem življenju osredotočiš na krepitev pozitivnega razpoloženja, občutka vključenosti v tok življenja, pomena in namena življenja, na avtentične medsebojne odnose in prispevek, ki ga narediš v življenju ljudi okoli sebe. Bistveno je to, da pustiš sled.

Če si pripravljena stopiti v svoj razcvet, Te vabim v spletni program Razcvet Ženske, kjer bom s teboj delila, kako ustvariti cvetoče življenje. Razcvet ni destinacija. Razcvet je stanje v katerem živiš in ki ga moraš vedno znova zavestno izbrati. Vedno znova moraš krepiti svoje korenine in pogovarjale se bomo o odprtosti, sproščenosti in sprejemljivosti, da bi v polnosti utelesila svoj polni kreativni potencial. Več najdeš na povezavi >>>tukaj<<<

Bodi Svetloba, ki jo žwliš videti v Svetu!
Taja Albolena

 

deklica

Veliko lažje bi bilo, če bi imela navodila za uporabo…

Nihče od nas se ne rodi z vodičem v rokah, ki bi nam omogočil uspešno in srečno življenje že od začetka.
Skozi življenje s poizkušanjem spoznavamo, kaj deluje in kaj ne deluje.

Skozi proces življenja ugotovimo tudi, da razcvet ali rast ni udobna, pogosto ravno zaradi tega, ker se moramo stegniti onkraj tega, kar nam je postalo udobno.
In udobje se skriva v rutinah in navadah, ki so znane in zato udobne.

Rast onkraj cone udobja je nujen proces, ki spremlja evolucijo in od nas je odvisno ali smo se voljne sprostiti in sprejeti novosti, ali se bomo upirale in ob tem trpele.
Rast je nujno potrebna v našem življenju, kajti vse stvari ali rastejo ali pa stagnirajo in umirajo.

Zato vedno znova govorim o tem, kako je zavestno sproščanje napetosti ključnega pomena za pretočnost, živost in s tem rast. Kamorkoli usmeriš svojo pozornost, tja teče energija in stvari se lahko sprostijo.

Zakrčenost je povezana s stresom, ki pomeni napetost, pritisk, obremenitev.
Stres je odziv organizma na potencialno škodljiv dejavnik, ki je lahko zunanji (telesni napad, ropot, blisk) ali notranji (žalost, bolezen, pomanjkanje kisika ali glukoze v krvi). Ne glede na vrsto ogrožajočega dejavnika – stresorja pa se organizem nanj vedno odzove na enak način, z alarmno reakcijo.

Poznamo štiri reakcije; boj, beg (angl. fight or flight), zmrzni, kjer kot noj potisneš glavo v pesek in se delaš da to ne obstaja, ter četrto, kjer izgubiš zavest. Reakcija v organizmu steče vedno, kadar neko dogajanje ocenimo za ogrožajoče in to ne glede na to, ali smo pravkar opazili strupeno kačo, ali nas je razjezila nesposobnost mimo vozečega voznika, ali pa nas skrbi za otrokovo zdravje ali lastno službo.

Ko naši možgani prepoznajo neko dogajanje zunaj ali znotraj telesa, kot potencialno nevarno ali škodljivo, hipotalamus prek hipofize spodbudi nadledvični žlezi, da povečata izločanje hormonov (adrenalina, noradrenalina in kortizola).

Hormoni nato v telesu sprožijo niz dogajanj, ki telo pripravijo na “boj ali beg”: srce začne utripati hitreje in močneje, pospeši se dihanje in zviša krvni tlak, v kri se pospešeno sprošča “gorivo” za dodatno mišično delo (glukoza, maščobne kisline), hkrati pa se kri iz trenutno manj pomembnih delov telesa (kože, prebavil) usmeri v življenjsko pomembne organe in mišice, ki jih potrebujemo tako za boj kot tudi za beg.

Gre za zapleten sistem usklajenih reakcij, ki telo in duha pripravijo na čim učinkovitejšo obrambo pred grozečo nevarnostjo – v evoluciji se je izoblikoval za preživetje in čimprejšnjo ponovno vzpostavitev ravnotežja v telesu.

Vedno, ko smo v strahu za svojo iluzijo, ko se bojimo resnice, gremo v boj ali beg.

V našem telesu je okrog 680 mišic in ko dobijo ukaz, da naj se pripravijo na nevarnost (boj ali beg), večina njih to tudi stori in se skrčijo. Napete mišice se utrudijo in zato bolijo. To lahko povzroči različne težave: glavobol, bolečino v vratu, prsih, ramenih,… Vsak od nas ima najbolj občutljivi del telesa, kjer je napetost še posebej krčevita in le s težavo popusti. Pri nekaterih je to glava, pri drugih križ, pri tretjih pa kak drug del telesa.

Reakcija “boj ali beg” je signal, da smo v nevarnosti.

Gre za hitro reakcijo, kot da bi pritisnili na gumb, ki vključi delovanje simpatičnega živčnega sistema. Simpatični živčni sistem prevzame krmilo v roke in nadvlada parasimpatični sistem, ki je začasno zavrt. Simpatično živčevje nadzoruje večino telesnih notranjih organov. Je promotor stresa in nasprotuje učinkom parasimpatičnega živčevja, ki narekuje telesne funkcije v obdobjih mirovanja. Opisano delovanje velja le na splošno, v resnici pa so učinki obeh, simpatičnega in parasimpatičnega živčevja, veliko zapletenejši in prepleteni.

Zakrčenost na čustveni ravni in mentalni ravni, ko so ljudje v strahu, vpliva na fizični nivo, na naše telo in najbolj učinkovita stvar, ki jo lahko narediš je, da se sprostiš.

Večina ljudi se je stresa in zakrčenosti v preteklosti lotevala na tak način, da so enostavno svoj um zaposlili in s tem preusmerili svojo pozornost drugam. S tem so se sicer do neke mere znebili notranjega nemira, vendar ta rešitev deluje le na zavestni ravni. S preusmeritvijo pozornosti namreč potisnemo negativni naboj čustva globoko v nezavedno, na fizični ravni pa nadaljujemo z ustvarjanjem in stopnjevanjem le-te. Navidezno je površini sicer plast miru in harmonije, v globinah uma pa spi vulkan potlačenih negativnosti, ki bo prej ali slej eksplodiral v silovitem izbruhu.

Preusmerjanje pozornosti s težave drugam, je v resnici le beg pred problemom in ustvarja dodatni stres in nemir v notranjosti. V begu pa ni rešitve, s problemom se moramo soočiti. In zato je odprtost, ne glede na situacije ključnega pomena v času izzivov.
Pomembno je, da se soočimo s svojimi ranami v sebi, kajti drugače jih bo energija potencirala v naši notranjosti. Rane naše preteklosti, ki jih hranimo v svojem notranjem otroku, in smo jih potisnili globoko v svojo notranjost nam onemogočajo, da bi se premaknile čez to točko v svojem življenju. To je kot steklena streha ob katero vedno znova trčimo.

Pri sebi sem vedno znova opazovala, kako pomembno je, da soočim s svojo senco, s svojo notranjo temo, kajti v procesu duhovne alkimije lahko preobrazimo stvari šele, ko imamo na voljo posodo (element zemlje) in energijo, ter snov, ki jo želimo preobraziti (tvoj notranji svinec).

Vsakič, ko se v umu pojavi ranjenost, jo moramo opazovati, se z njo soočiti, in ji biti priča. Takoj, ko začnemo z opazovanjem katerekoli nečistosti (svinca), začne le ta izgubljati svojo moč. Opazovanje resničnosti, take kot dejansko je, s pomočjo opazovanja resnice, ki je znotraj nas, je izkušanje.

Praksa zavestne odprtosti in sprejemljivosti, namesto, da se zapreš, se skriješ ali pobegneš, je vedno, ko si soočena z izzivi, ključnega pomena. Praksa prevajanja energije, ki se ji najbolj upiraš, je ključna za odpiranje. Katerikoli energiji se upiraš, da bi se utelesila v tvojem telesu, se temu upiraš v drugih ljudeh. In po zakonu privlačnosti točno to pritegneš k sebi.

Rast vključuje sposobnost človeka, da začuti, kar čuti v sebi, stopi direktno v to, kar čuti, brez sojenja in razsojanja, brez da to poskuša odgnati ali spremeniti, da se premakne skozi in ostaja odprt. Zelo pomembno je prepoznati zakrčenost, togost, rigidnost in se sprostiti, če želiš resnično uživati v življenju.

Pretočnost je povezana z Bitjo in sila z osebnostjo. Pogosto poskušamo na silo doseči stvari, ki se nam zdijo logične in nam jih narekuje razum.

Pomlad je čas rasti. Je čas, ki nas spomni na to, da želimo narediti premik, da želimo napredovati. In pomembno je, da v sebi slediš toku energije, namesto da na silo potiskaš stvari.
Pomembno je, da se zmoreš odpreti in sprejeti to, kar ti življenje ponuja.

Odpri se in pozdravi pomlad, to energijo brbotanja, življenjsko energijo, ki se želi izraziti skozi tebe. Pozdravi svojo kreativnost in jo izrazi.

V kolikor čutiš, da želiš narediti premik, pa ne veš kako, Te vabim na spletno druženje Objemi Sebe, kjer s teboj delim orodja, kako se premakniti iz stagnacije, status quoja, v razcvet in rast. Več o spletnem druženju Objemi Sebe najdeš na spletni povezavi >>>tukaj<<<

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Taja iz ženske izvabi njeno brilijantnost, da zaživi kot Ženska, za katero se je rodila, da je in naredi pozitivno razliko v življenju svojega moškega, ljudi in na svetu. Ker Ženska s svojo svetlobo pušča sled. Divine.Si

HaWoman

Težko mi je bilo sprejeti, da je tako zelo veliko na ženski.

To mi pove skoraj vsaka ženska, ki pride k meni. Tudi sama sem imela izziv s tem, da sem sprejela, da je toliko na meni. Vendar brez dvoma drži, da ko je ženska srečna, so vsi okoli nje srečni. Ne zavedamo pa se, da se svet ne more v celoti izraziti, če se Ti ne izraziš v celoti. Narava je odvisna od tebe, da utelesiš svojo dušo. Pomanjšana človeška duša pomeni pomanjšano naravo. In tako kot narava hrepeni po tvoji utelešeni duši, tvoja ženska duša hrepeni po svetu v katerem se narava uteleša v polnosti in raznolikosti.

V življenju ženske pride dan, ko v sebi začuti globoko hrepenenje po tem, da prispeva, da pusti sled, da se dotakne ljudi in naredi pozitivno razliko. Vendar darilo, ki ga nosiš v sebi ni namenjeno temu, da rešiš svet. Bistvo je v tem, da to darilo spoznaš v sebi ter ga utelesiš. To, da odkriješ svoje edinstveno darilo je hkrati izjemna priložnost in na drugi strani izziv.

Izziv tukaj je, da boš morala zato, da resnično zaživiš kot ženska, za katero si se rodila, da si, opustiti vse, kar je lažnega v tvojem svetu.

To je neudobno in premik v neznano je nekaj, kar ne izbiramo zlahka. Klic v stik z žensko dušo v sodobnem svetu pride brez opozorila, brez pomoči starešine in brez rituala iniciacije, ki bi te vodil skozi, zato je pogosto videti, kot bi ti nekdo potegnil preprogo izpod stopal.

Vendar je to, da podariš darilo svoje ženske duše, največ, kar lahko narediš, da ljubiš druge in služiš svetu. Najti moraš to, kar je edinstveno in avtentično tvoje, da to ponudiš svetu, preden ga lahko narediš za boljše mesto.

Spust v globine svoje ženske duše je proces zdravljenja na najglobljem nivoju. In v sodobnem svetu smo pogosto brez vodstva, zaveznikov na poti, brez priprave in veščin, ki ti pomagajo skozi ta proces na popotovanju, kjer velika večina trpi in si želi pobegniti.

Divine Akademija je sveta posoda preobrazbe. Ni le skupek praks in orodij, podpira način življenja, kjer raziskuješ svoje globine na sijoče ženstveni način in kjer so prakse pisane na tvojo žensko dušo.

Vodim te skozi zrelostni korak, da stopiš v stik s sabo, s svojo žensko dušo.

Veronika mi je pisala: »Vzgojena sem bila tako, da mi je bilo vedno naloženih preveč odgovornosti in dela. Pri meni je zagotovo prevladoval moški princip delovanja in res sem večino časa preživela v delovanju. Sedaj vem, da je bil to obrambni mehanizem, ki me je varoval pred čutenjem in občutenjem. Bila sem pretežno v levi možganski polovici v kateri je prevladoval razum. Ravno zato mi je struktura modulov akademije tako zelo pomembna.

Darilo akademije je bilo to, da sem začela spoznavati oz. se spogledovati s svojo žensko platjo, ki je bila prej v zanikanju.

Začela sem se soočati s svojimi potrebami, čustvi, ranjenostmi, željami,… Postala sem opazovalka sebe. Tokrat ne iz perspektive žrtve in ne s polnostjo lastnih obtoževanj.

Začela sem se spraševati kaj potrebujem, česa si želim, po čem hrepenim, kako se lahko negujem,..? In kar je najvažnejše, želje sem si začela tudi uresničevati.

Po plasteh so se zelo počasi začeli luščiti moji obrambni mehanizmi (tu so mi res predvsem zelo pomagala predavanja o notranjem otroku). Začela sem se povezovati s sabo. Postala sem bolj ”prisotna” osredotočena v svojem centru.

Do sebe sem postala razumevajoča, začela sem se poslušati, brez obtoževanj in se spoznavati na druge načine. Spustila sem veliko stvari in nehala delovati. Kar naenkrat sem samo bila – tiha opazovalka, ki ne komentira, ne nadira, se ne krega in ne deluje. To so res bile male zmage, ki pa so mi zelo olajšale življenje.

Postala sem priča sprememb, ki so se začele porajati v meni. Sedaj živim bolj zavestno. Učim se poslušati svoje telo in svoje srčne želje in potrebe. Učim se več delovati iz srca ne le iz glave. Sedaj se večkrat znam ustaviti in se vprašati zakaj me določene stvari še vedno iritirajo, je to res moja zgodba ali koga drugega. Mi drugi res nastavlja ogledalo in kaj mi želi povedati.

Zelo težko mi je bilo sprejeti, da je tako zelo veliko na ženski. S tem imam še vedno velike izzive. Vidim, pa tudi doma kako funkcionira naša družina in da če sem v redu jaz smo v redu vsi mi.

Zdaj se ne bojim več odkrivati sebe. Pravzaprav me vse to kar malo zabava, čeprav ne vedno. Ko se kje zataknem mi je umetnost ustaviti se in se vprašati kaj se sedaj dogaja. Kje in zakaj boli? Zdaj se ne zapiram več, niti ne grem v boj ali beg. Izzivi seveda še vedno so, samo moje reakcije so drugačne.

Tudi sina učim, kako naj čuti svoje telo, svoja občutenja. Sedaj si znam prisluhnit. Znam iti počivati, ko je telo utrujeno (to je zame nekaj povsem novega), znam si bolje prisluhniti in tudi če nisem v redu oz. ne naredim vseh stvari, ki so v planu, se ne obtožujem

Na plano, sicer še zelo subtilno in sramežljivo, prihajajo tudi moja intuicija in moje dušne kvalitete. Te vedno bolj prepoznavam in jih toplo pozdravljam. Predvsem v kreacijah prihodnosti jih želim spoznati še bolj in jih gojiti.

Zelo sem hvaležna, da se je partner na moje spremembe odziva pozitivno in da me pri tem podpira. Okolica se temu upira predvsem moja mama, ki ima velike težave z mano in me stalno poskuša potegniti v stara delovanja.

Zelo sem ponosna na to, da sem si pri 44 letih prvič v življenju dala naredit pramena v laseh in obiskala kozmetični salon, kjer so mi nalakirali nohte na nogah. Halooo?! Vem, da se to sliši bizarno a to so bili zame res tektonski premiki. Izpostaviti ženske atribute in postati ženska, če izhajaš iz družine, kjer so si želeli sina, ne hčerke je res velik korak.

Torej, postajam ženska, malo pozno a iz vsega srca. Počasi mi gre vedno bolje in pri tem uživam. Moj mož pa tudi.

Z akademijo in seminarji pri Taji sem se spogledovala že dolgo. Potem je prišel trenutek, ko sem si rekla, zdaj je prišel pravi čas in se brez obotavljanja prijavila na akademijo. Zelo velika motivacija za učenje mi je sin in spoznanje, da imam družino, v kateri nikakor ne želim ponavljati vzorcev in ”uspešnih” vzgojnih principov svojih staršev.

Z nekaj besedami lahko povzamem, da mi je bila akademija nad vsemi pričakovanji. Nisem vedela, da predavanjem sledijo prakse, tem pa še pisne skripte. Sem človek, ki potrebuje strukturo in na akademiji sem jo res dobila.

Predavanja so si zelo sistematično sledila in pričel se je spust v globine, poglobljen s praksami. Predavanja sem si presnela na mobilni telefon in jih poslušala na vseh mogočih krajih kadarkoli je le bilo možno. Lahko priznam, da je leto 2016 minilo v znamenju Taje in njenih predavanj. Definitivno.
Za nameček smo potem prejeli še dodatna predavanja, ki so bila resnično zelo velika darila.

Zelo dragocena so mi bila predavanja o ranjenostih notranjega otroka in o razcvetu ženske ter o razlikah med moškimi in ženskami. Ta predavanja se mi zdijo bazična in temeljna za vsakega, ki želi spoznati sebe.

Lahko rečem, da sem po opravljeni akademiji drugačna. Spoznala sem kako zelo malo vem o sebi in kako rada bi nadaljevala po tej poti k svoji biti, svojim kreativnostim, samozavesti,… Postajam ženska. Predvsem bolj zavestna, čuječa in veliko bolj (so)čutna do sebe – kar je zame povsem nov

Obisk akademije zelo toplo priporočam vsem ženskam sploh pa mamam, da lahko predajo svoje znanje naprej svojim otrokom.«

Če začutiš klic, Te vabim v našo družbo že 4.3.2017, ko se odpirajo vrata 9 mesečnemu negovanju Ženske Duše. Več najdeš na spletni povezavi tukaj >>>

V veliko čast in veselje mi bo, da te vodim skozi porajanje sebe na sijoče ženstveni način.

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Taja iz ženske izvabi njeno brilijantnost, da zaživi kot Ženska, za katero se je rodila, da je in naredi pozitivno razliko v življenju svojega moškega, ljudi in na svetu.
Ker vem, da Ženska s svojo svetlobo pusti sled.

darilo

Moški mora osrečiti žensko…

Je res ali je res!?

Številne ženske bodo temu pritrdile. In včasih sem bila ena izmed njih. Pravzaprav smo ženske ujete v mitu, ki pravi, da bi nas moški moral osrečiti, kar nas naredi še bolj nesrečne. Ženske imamo do moških izjemna pričakovanja, hkrati pa svojih potreb ne znamo skomunicirati in pričakujemo od moških, da bi pač morali vedeti, kaj potrebujemo.

Pričakovanja so žal največji ubijalec strasti in harmonije v odnosu.
Pričakovanja izhajajo iz naših notranjih ranjenosti, ki smo jih dobile v svojem otroštvu. V odličnem članku s pomenljivim naslovom Nerazrešeno otroštvo lahko boli do smrti, režiser Metod Pevec pripoveduje: »On me je najbolj oblikoval, samo njemu sem vse verjel. Bil je eden redkih ljudi, ki me je v otroštvu opazil, bil pozoren do mene in me razumel. Starši tega niso znali, ves čas so bili v nekaj vpreženi. Ko pa sem prišel k njemu, me je posadil na koleno in me z iskrenim zanimanjem vprašal: »Kaj je novega?« In ko sem mu povedal, se je čudil: »Ali je to mogoče?« Jaz pa sem kar rastel od sreče.«

Če s strani svojih staršev nismo bile ugledane, bomo ljubezen in pozornost iskale zunaj sebe, največkrat v odnosih. Od partnerja pričakujemo, da nam bo dal to, kar potrebujemo in česar nam starši niso dali ali pa ni bilo dovolj. Od tukaj pričakovanja, ki oblikujejo partnerske odnose.

Vse prepogosto si vzamemo čudežnost življenja in ne opazimo blaginje vsega, kar nam je na voljo, zaradi pričakovanj, kako bi stvari morale biti. Ena tistih stvari, ki najbolj zaznamuje življenje sodobne ženske je kontrola in nadzor, ki ga izvajamo nad seboj in nad drugimi.

Ženske nadziramo ljudi in okoliščine v svojem življenju, kontroliramo ljudi, da se nam slučajno ne bi ponovile boleče izkušnje. Ob tem se žal ne zavedamo, da je ravno togost in rigidnost kontrole tisto, kar nas najbolj poškoduje. Pričakovanja ubijejo živost in vitalnost. Ustavijo pretok življenjske energije v našem telesu, ki ga čutimo in doživljamo kot užitek. Pričakovanja ti odvzamejo občutek svobode.

Ko si toga, ne moreš biti hkrati tudi fleksibilna in odprta. Zapreš se.

Ravno zaradi pomanjkanja odprtosti in sprejemljivosti ženske ne pritegnejo k sebi moškega, ki si ga želijo. Rada rečem, da je ženska tista, ki iz moškega izvabi najboljše ali pa najslabše.

Srce ženske mora biti odprto za pretok ljubezni, da bi izkušala ljubezen, strast in užitek, ki si jo želi.

Ob tem ženske še vedno čakamo na moške, da nam bodo vse to dali. Čakamo, da bodo okoliščine prave, da bomo to lahko živele. Čakamo na moške, da bomo potrdili našo vrednost. Ne zavedamo se, da dokler sama ne vidiš svoje vrednosti, ga ni človeka, ki bi ti jo lahko odslikal. Vsaka je sama odgovorna, da ugleda svojo edinstvenost, enkratnost in neponovljivost, svojo izjemnost, veličastnost in čarobnost, namesto, da čaka na zunanji svet, da bo to potrdil.

Ženske čakamo na moške, da bodo ugledali našo vrednost, ki je same ne vidimo.
In sploh ne gre za to, da je ne vidijo, ker jo. Samo nam ni všeč kako nam to povedo. Ne verjamemo jim.

Ženska energija je po naravi odprta in sijoča. Po svoji naravi je magnetično privlačna. Moške pritegne energija ženstvenosti, ta sijaj ženske in ne mladost, videz, telo ali lep obraz.

Ko ženska sije, se moški ob njej počuti kot Moški z veliko začetnico. Želi si poskrbeti za svojo žensko, jo osrečiti še bolj, saj njeno izžarevanje izjemno ceni.

Moški vstopi v odnos z žensko zaradi njene energije.
Ženska moškega navdihne, da je boljši moški.

Vendar ne glede na to, kako je moški navdušen nad svojo žensko na začetku, je pogosto ženska tista, ki se spremeni, da bi ustregla in v tem izgubi stik s svojo resnično ženstvenostjo. Pri moškem to pusti slab priokus in tiste iskrice, tisti žar, ki je bil prisoten na začetku zbledi in sčasoma izgine.

Rada rečem, da je ženska tako kot lučka, ki s svojim sijem greje okolico. Pritegne veščo, kot je slikovito poimenoval moške moj dragi, in vešča ostane pri lučki dokler lučka sveti. Potem pa je od posamezne vešče odvisno koliko časa bo ta toplina zadostovala, da bo vztrajal in čakal, da bi se lučka prižgala nazaj.

Slab priokus moškega ima veliko opraviti s temeljnim čustvenim nivojem ženske ali z drugimi besedami, kje je tvoje srce večino časa?

Moški hitro oceni, ko nekaj časa preživi z žensko, ali si želi z njo preživeti preostanek življenja ali ne. Če moški njeno čustveno stanje dojema kot naporno, če se ob njej počuti grozno glede sebe, kar se pogosto zgodi, ko ji poskuša pomagati po svojih najboljših močeh, jo razvedriti in se ona na to ne odziva, ko mu ne pokaže, da jo je osrečil, pa tudi nobene hvaležnosti, radosti ali nagrade za to, ko se trudi in poskuša poskrbeti zanjo, bo moški obupal in odšel. Ne more si pomagati.

Prijatelj je z menoj delil, da je bil na predstavitvi tik pred novim letom, kjer so bile v dvorani v glavnem ženske, razen dveh moških. Ko je bil čas za komentarje in vprašanja je vstal in komentiral: »Sam nimam nič proti temu, da ženske delajo na svoji ženski moči in raziskujejo svojo ženskost. Bi si pa želel, da bi ženske, ob tej moči, ki jo pridobivajo, pokazale tudi spoštovanje do moškega, prijaznost in nežnost. To pogrešam.«

V dvorani je nastala tišina, potem pa je završalo kot v čebelnjaku. Ženske so ga skoraj odnesle ven iz dvorane in komentarjev v smislu kaj si dovoli in kdo on misli da je, pa ni bilo konca.

Ko sem pred leti sama podelila to idejo, da je pomembno, da smo ženske prijazne in spoštljive do moških, na predavanju, so ženske protestno začele zapuščati prostor. Na trenutke sem imela občutek, da bi najraje ven odnesle mene.

Včeraj je prijateljica z menoj delila svojo zgodbo, kako je bila pred novim letom na praznovanju v krogu žensk, kjer so se vse pritoževale čez moške in jih kritizirale, da so nesposobni in da z njimi nimajo kaj početi.

Sodobna ženska od moškega pričakuje, da jo bo osrečil, hkrati pa ga za nagrado kritizira in se pritožuje česa ni naredil in predava o tem, kako bi to moral narediti.

Vsak se zna zaljubiti. Malo pa je takšnih, ki znajo ljubezen negovati za vedno. To ni nekaj samo-po-sebi-umevnega. To je umetnost. Odnos ni domena moškega. Moški ne išče odnosa, moški išče svetlobo ženske. Ženska je tista, ki išče odnos.

Ni na moškemu ali komerkoli drugemu, da te prepozna, da vidi tvojo vrednost, da te potrdi.

Ti moraš prepoznati kdo si in kaj je tvoje Darilo, ki ga prinašaš na ta planet.

Zato je ključnega pomena, da veš kako negovati svojo svetlobo. Da veš kako negovati ljubezen. In začne se s teboj. Ti moraš poznati svojo dragocenost. Ti moraš poznati svojo vrednost kot Ženska. In na tebi je, da jo prepoznaš in aktiviraš v sebi, da bi jo lahko delila z ljudmi in s svetom.

V spletnem programu Neguj Žensko v Sebi govorim o tem, kako. Več najdeš na spletni povezavi tukaj >>>

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Taja skozi svoje delo razkriva vrednost in dragocenost Ženske, da s svojim Darilom naredi pozitivno razliko v življenju svojega moškega.

DIVINE.SI

odziv

Moški, ki razume žensko, ve…

…da je ženska dragocena, izjemna, edinstvena, enkratna in neponovljiva. Ne more je podrediti ali spremeniti, vsaj ne za dolgo.

Sir William Gerald Golding (1911–1993) pisatelj, ki je med drugim tudi Nobelov nagrajenec, je nekoč dejal: »Dekleta me pogosto vprašajo, zakaj knjiga Gospodar muh ne govori o kopici deklet? Zakaj sem pisal o fantih? Moj odgovor je, da sem bil nekoč majhen deček – bil sem brat, oče in nekoč bom dedek. Nikoli nisem bil sestra, mama ali babica. To je eden od odgovorov. Drugi pa je, da če bi pogledali človeška bitja, družbo kot tako, je skupina majhnih fantov precej bolj odsev pomanjšane verzije družbe, kot skupina deklet. Ne sprašujte me zakaj in to je pravzaprav grozljiva stvar, da jo izrečeš in verjetno me bodo do pekla, za zajtrk, preganjale ženske, ki govorijo o enakosti – vendar to nima nobene zveze z enakostjo. Osebno menim, da so ženske neumne, da se pretvarjajo, da so enake moškim. Ženske so mnogo boljše in so vedno tudi bile. Vendar ene stvari ne moreš narediti z žensko. Ne moreš vzeti kup deklet in jih spremeniti v dekleta, ki bi postale neka vrsta podoba civilizacije ali družbe. Druga stvar je, da knjiga ne govori o majhnih dečkih in dekletih, ker če pogledamo našo naravo, bi seks dvignil svojo prelepo glavo in nisem želel, da knjiga govori o seksu. Seks je preveč nepomembna stvar, da bi jo vpletel v zgodbo, kot je ta, ki govori o problematiki zla in tega, kako ljudje živijo skupaj v družbi, ne zgolj kot ljubimci ali možje in žene.«

Res je, ženske smo raznolike, smo kot vreme. Nismo enake moškim. Lahko se prilagodimo in pogosto se. Pomanjšamo se, zmanjšamo svoj sijaj, prilagodimo se, da bi ustrezale. Vendar smo v resnici zelo raznolike. In ne, ne moremo biti enake moškim, ker naša telesa poganjajo čisto drugi hormoni, kar ima za posledico popolnoma drugačno obnašanje, čustvovanje in številne druge stvari, o katerih običajno ne razmišljamo.

Dejstvo pa je, da smo ženske izjemno kreativna bitja. Pravijo, da karkoli daš ženski, bo to naredi večje. V poslu bo stvari naredila boljše. Če ji daš seme, ti rodi otroka. Če ji daš hišo, iz nje naredi dom. Če ji daš živila, iz njih ustvari okusen obrok hrane. Če ji daš nasmeh, ti podari srce. Pomnoži in poveča vse, kar ji je dano. Zato moraš biti pripravljen, da v primeru, če ji daješ “sranje”, prejmeš tono dreka.

Ženska je divja in ljubeča, strastna in nežna, močna in mehka, svobodna in zvesta. Vse to se skriva v njeni notranjosti. In to kar je najpomembnejša lekcija ženske je, da vse to najde v sebi, namesto, da to išče v zunanjem svetu.

Vse prepogosto iščemo ljudi, ki bi nam potrdili, da smo to, kar si želimo biti. Delamo stvari, se dokazujemo in borimo, da bi nam potrdili vrednost, izkazali spoštovanje in zaupanje.

Ob tem vse prepogosto pozabimo na svojo veličastnost in se poskušamo prilagoditi, se spremeniti v kup enakih avš, ki bi ustvarile podobo nove družbe. Žal boginja nikoli ne prilagodi sebe, da bi ustrezala in tukaj se ne bi mogla bolj strinjati z zapisom Goldinga na začetku.

Tvoj notranji ustroj ti tega ne bo dopustil. Lahko se prilagodiš, vendar te čaka prebujenje in lekcija iz avtentičnosti, ki ti jo vsak mesec servira tvoja Amazonka tik pred menstruacijo, v fazi PMS-a, ko se ti vse upre in se nočeš več iti znane igre. Vprašanje je le, ali ta klic prepoznaš ali ga raje zatreš s pomočjo zdravil.

In če ga vsak mesec ubijaš, te bo prebudil prehod v menopavzo, ko bodo hormoni zaplesali svoj bojevniški ples in v tebi prebudili tiste uspavane dele, ki si jih leta uspela držati pod pokrovko.

Na vsaki ženski je, da v sebi najde svojo dragocenost, svojo izjemnost, svojo edinstvenost in tega ne moreš narediti skozi posnemanje, s tem, da postaneš nekdo drug. Naučiti se moraš držati svoj prostor, praznovati svojo edinstvenost, negovati svojo edinstveno ženstvenost. To je tvoje delo.

Ne gre za delovanje, za tehnike in prijeme, ki se jih moraš držati. Gre za spoznavanje sebe, svoje edinstvenosti, svoje enkratnosti, da prepoznaš svoje talente in darove, da jih podeliš, da resnično zasiješ v vsej svoji lepoti in si ta Ženska, z velikim Ž, za katero si se rodila, da si.

Ti moraš Biti ta Ženska, ki živi življenje, kot si ga želiš. Najprej si to in potem imaš to. Namesto, da poskušaš izsiliti to, kar hočeš imeti.

In modro je, da to narediš na sijoče ženstveni način, namesto, da poskušaš skozi moške načine priti v stik s seboj. To je približno tako, kot bi želela svojo bolečino zlomljene kosti zmanjšati s tem, da nekoga drugega pelješ na urgenco, naj namestijo mavec njemu in ne tebi.

Bodi SIjajno!

Taja Albolena

S svetlobo svoje ženske duše se želim dotakniti tvoje, da Ti s svojo svetlobo narediš pozitivno razliko v življenju svojega moškega in na svetu. Ker vem, da Ti s svojo svetlobo pustiš sled.