Ženstvenost

kissun

Prebudite svojo žensko moč

Zapisala : Mateja Blažič/revija Bodi zdrava
Objavljeno na njena.si

Taja Albolena je strastna raziskovalka ženstvenosti in ustvarjalka Akademije Divine Femme, ki vas v 9-mesečnem potovanju popelje na pot osupljive transformacije sebe kot ženske, pa tudi kot partnerice, ljubimke, mame. Razkrila nam je, zakaj ženske potrebujemo znanje o odnosih in odkrivanju svoje ženske moči, predvsem ker živimo v storilnostno naravnanem moškem svetu, v katerem nas ni nihče naučil, kako lahko zasijemo in uresničimo poslanstvo svoje duše.

Za kaj sploh gre pri razcvetu ženske?

Razcvet ženske temelji na spoznanjih iz prakse. Vse ženske v življenju potujemo skozi razcvet. Ženska je kot popek. Ko je bolečina tega, da si v njem, močnejša od strahu pred tem, da se razcvetiš, si pripravljena na razcvet. In zanimivo je, kako vstopamo v ta razcvet. Ženskam so povezovanje in s tem odnosi izjemno pomembni, zato se prilagajamo in se trudimo ustreči drugim. In ker imamo tudi zelo razvito intuicijo, jo uporabljamo za prepoznavanje želja drugih in jim pogosto damo to, kar potrebujejo, preden sploh izrazijo svoje želje. Smo skrbne, se razdajamo, potem pa večina pride do točke, ko prepoznajo, da so se razdale do mere, da ne vedo več, kdo so.

To čustveno prebujenje se običajno zgodi med 28. in 33. letom. V prehodu v trideseta leta se neko jutro zbudijo in ni jim jasno, kje so, kdo je zraven njih, kakšno življenje živijo. Zbudijo se v pomanjkanje čustvene povezanosti s seboj in ljudmi okoli sebe. To je izjemno dramatičen prehod v življenju ženske, tudi zame je bil.

Veliko jih okoli 33. leta ugotovi, da niso zadovoljne s tem, kar imajo, a kaj lahko naredijo? Do takrat si ustvarijo kariero ali družino, in ko se pojavi nezadovoljstvo, jim ni jasno, kaj ni prav, ker imajo vse, kar so želele. In od tod prihaja še večja zmedenost; kaj se dogaja, saj bi morala biti srečna, a od kod potem notranja praznina in nezadovoljstvo. Večina potlači to prebujenje, ker ne ve, kaj se dogaja. A do 40. leta vse bolj in bolj v ospredje stopa hrepenenje ženske duše po razcvetu.

Ko je pri 33. letih razpadlo moje življenje, čeprav sem imela po merilih družbe vse, kar sem želela, sem to krizo prepoznala kot drezanje duše, da se razcvetim. In v prvi fazi razcveta se moraš odpreti, narediti prostor za nove stvari. Čeprav se je glede na prtljago iz otroštva in prednic včasih strašljivo odpreti, ker se oklepamo doseženega, varnosti, statusa, je to nujno narediti. Varnost je ženski namreč izjemno pomembna, je ključna, in običajno to varnost iščemo prav v odnosih.

Kako pa je to pri samskih ženskah?

Izziv sodobne ženske je v tem, da je to osvobajanje ženske, ki ga je sprožilo gibanje feminizma, osvobodilo moški del v ženskah. Z zelo odločnimi koraki so stopile v moški svet. Ker pa imamo ženske sposobnost, da vse, česar se lotimo, res izmojstrimo, smo izmojstrile moški način delovanja. Tako smo v svetu tekmovalnosti, da dosežemo, kar si zamislimo, in gremo za tem. Ženske pa smo toliko vztrajne, trmaste, da ko se zavežemo nečemu, gremo pogosto čez sebe. To je glavni problem sodobnih žensk, ker se ne zavedamo, koliko nas to stane.

Ko deluješ v moškem svetu, ki ga poganja hormon testosteron. Ženske ga nimamo veliko v telesu. Zato večina žensk za vsakdanje rezultate živi na adrenalinu. Okoli 40. leta, če ne prej, pa zato izkušamo izgorelost, izčrpanost nadledvične žleze, imamo težave z delovanjem, depresijo. Pri ženski pri 40., ko začne hormonski sistem prehod v menopavzo, se to pozna na organih, boleznih rodil, prsi, boleznih srca in ožilja, izčrpanosti telesa, ki ne zmore dohajati, kar bi ženska želela. Izjemno bogato obdobje imaš lahko do 40. leta, a te vse počaka za vogalom.

Začne se z izjemnim občutkom osamljenosti, ko, čeprav imaš okoli sebe ogromno ljudi, uspešne ženske poročajo o osamljenosti, čustveni nepovezanosti, ne zmorejo ustvariti globoke intimnosti v katerem koli odnosu, po kateri hrepenijo. Ne le v partnerstvu, večina žensk, ki imajo težave s pomanjkanjem intimnosti v odnosih, deluje v svojem življenju na površini. Kajti v resnici je moški tisti, ki vodi v globino, potrebuješ ga, da te pelje v globino, sicer živiš plitko, prazno življenje. Ker hrepenimo po globinah, nam je težko, zato iščemo nadomestke, polnimo praznino s hrano, televizijo, odvisnostmi, ki nam pomagajo zapolniti praznino v sebi. Vse te stvari samo povečujejo nezadovoljstvo, občutke neizpolnjenosti.

Če ne prej, je ženska pri 42. močno soočena s tem, kaj je v življenju naredila zase, kaj je, kateri pečat je pustila v svetu. Štirideseto leto je prelomno, ker ti hormonski sistem ne dopusti več, da kar si prej spravljala pod pokrovko, še naprej skrivaš. Če nisi voljna slišati, trpi telo. Tu se začne, če se ne poslušaš, se to pozna na telesu.

Potem je nujno imeti moškega v življenju?

Moška esenca ustvari polarno nasprotje ženski esenci. Pogosto gremo v njihov svet, moško esenco izmojstrimo, žensko pa zapustimo. Toda dalajlama je rekel, da je zahodna ženska tista, ki bo rešila svet. Zakaj? Prvič, ker smo se osamosvojile in izmojstrile moško esenco in imamo zdaj možnost povezati ta svetova v sebi, da lahko, če stopimo v svoj ženski del, dosežemo harmonijo v sebi. Izziv je v tem, da v resnici ne poznamo ženskega načina delovanja, zato ne moremo ustvariti harmonije. Prav s tem, ko vstopimo v svojo žensko esenco, pa postanemo tudi zgled za moškega, kako lahko oni objamejo ženski del, animo v sebi.

Drugič pa drži, da imamo na zahodu možnost svobodne izbire in odločanja, da lahko v polnosti zaživimo svojo vizijo, namen, lahko dosežemo tisto, za kar smo se rodile, zato je na nas odgovornost, da to naredimo. Zakaj imeti moško esenco v življenju? Moški predstavlja zavest, ženska pa življenje. Izjemen izziv žensk je, ker je moški vedno tisti, ki penetrira materijo. Na fizični ravni v spolnosti moški penetrira žensko telo in na duhovni ravni zavest vedno penetrira, vstopa v materijo. Izjemno velik izziv je, ker se temu upiramo in tega nismo voljne sprejeti.

To je drugi korak v razcvetu, da moramo sprejeti oziroma prepoznati umetnost sprejemljivosti. Sprejemljivost ima na eni strani penetracijo, ta vidik moške zavesti, ki vstopa, da pa lahko vstopi, se mora ženska odpreti in sprejeti. Z možem sva se pogovarjala o tem, pa sem trdila, da ko moški osvaja žensko, mora on narediti nekaj zanjo, on pa je trdil, da to ne drži. Ko govorimo o začetkih odnosov, je vedno ženska tista, ki odpre vrata. Ni mi bilo jasno, ampak v resnici ženska povabi moškega, da vstopi v njen svet, naredi prostor za moškega. Če ga ne naredi, moški lahko vstopi samo na silo, česar pa običajno ne želijo.

Težava samskih žensk je, da so toliko v moški energiji, da se ne zmorejo odpreti in sprejeti, dovoliti moškemu, da vstopi. Kot pri magnetu se enaka pola odbijeta in se ne privlačita. Narava ženske je, da je sprejemljiva, se odpre in sprejema, izziv v sodobnem svetu pa, da bolj cenimo dajanje kot sprejemanje. Dajanje nam je vrlina, kar spet kaže na to, kako je moška paradigma bolj cenjena, ker je dajanje njen del. Dojela sem, da ima moška paradigma polarnost jemanja in dajanja. Ti moraš nekje vzeti, da lahko daš, in ženske smo izmojstrile to, da jemljemo sebi, da lahko dajemo drugim. Ženske jemljemo v svojem notranjem svetu energijo, denar, pozornost, da dajemo drugim, ker se tega ne zavedamo, pa se izčrpavamo. Ženska paradigma ima za osnovo sprejemanje; ti se moraš odpreti in sprejeti, da lahko deliš.

Če sva spet pri samskih ženskah … Ampak, ko to narediš, se ti pa ‘prilepi’ kaj, česar ne želiš, nefunkcionalni moški.

Odnos, ki ga imaš s svojim notranjim moškim, se odslikava v zunanjem moškem. Dokler ne pozdraviš odnosa z notranjim moškim, ki izvira v odnosu z očetom, boš ta odnos vedno znova preigravala v zunanjem svetu. Ciklu ne moreš uiti, lahko se le sprijazniš s svojimi notranjimi ranjenostmi, otroškimi strategijami, s katerimi si dobila pozornost očeta in ljubezen mame. Večina žensk v partnerstvih v prvi fazi predeluje otroške ranjenosti. Večino jezi, da ko se spustim in odprem in si dopustim, da sem, kar sem, je prva stvar, ki se zgodi, da v ospredje pridejo ranjenosti, nepredelane stvari, ki jih skrivamo v notranji senci. Ko se odpreš, ko rečeš ‘odločila sem se, da se bom sprejela, ljubila, negovala’, ko se odločimo, da bomo prijazne s seboj, na površje pride, kar je boleče, in s tem se ne moremo sprijazniti. To je naraven proces, ki poteka, ko si dopustiš, da se odpreš, sprejmeš ljubezen, iz tvoje notranjosti pride na površje, kar potrebuje ljubezen, sprejemanje.

Po prvi fazi zaljubljenosti sledi faza razčiščevanja oziroma zdravljenja, na površje pridejo ranjenosti, odnos z očetom, prejšnje zveze, bolečina ob tem pa zahteva, da temu nameniš pozornost in sprejmeš. Ker pa se tega bojimo in ne vemo, kako to sprejeti, saj nam rešitev ni bila predana s strani žensk v našem življenju, se zapremo, namesto da bi ostale odprte. Mehanizem ženske je, da se odpiramo in zapiramo. Nekaj, česar moški nikakor ne razumejo. Kaj se dogaja? V enem trenutku je prijazna in odprta, v naslednjem intimnosti in čustvene povezanosti ni več. Moj mož temu pravi, da je čustvena povezanost nekaj, kar zna ustvariti ženska, moški tega ne zna. Moški je v čustvenem svetu izgubljen, to ni njegova domena. Zato se moški umakne, ko začne ženska govoriti o čustvih, ker ne ve, kaj s tem početi, zanj je to nepotreben balast. Ženskam pa, ker gledamo na moške kot na poraščene ženske, nam enake, ni jasno, kako da tega ne razumejo, ne poslušajo. Moj mož to razlaga takole: če imamo vsi šum, ki moti notranjo praznino, ko začne ženska razlagati o svojih čustvih, to poveča šum v moškem življenju. To je tista situacija, ko te moški stekleno gleda in vidiš, da nima pojma, kaj se dogaja.

Izziv sodobne ženske se je naučiti komunicirati z moškim, prepoznati, kako smo si različni. Če želiš priti v njegov svet in mu res povedati, kaj potrebuješ, mu moraš to povedati na njegov način, da bo razumel. Izziv je v tem, da se v čustvih ženske izgubljamo. Ko je boleče in se čustveno prebudimo, ugotovimo, kako smo se v zaljubljenosti prilagodile moškemu, ker je bil tudi to izziv, ker toliko hrepenimo po odnosih, povezanosti, da smo se bile voljne prilagoditi.

Na začetku zveze poskušamo na primer ženske ugotoviti, kakšne so bile njegove prejšnje ženske, kaj ima najraje pri ženski, kaj si želi, in se začnemo prilagajati – in smo se voljne do te mere, da popolnoma zanikamo svoje življenje, prekinemo odnose s prijateljicami, menjamo službo, podobo, vse smo pripravljene narediti, samo da bi imele odnos. Ko pride faza prebujenja, se prebudi zamera v ženski, ker ugotovi, do kolikšne mere se je bila pripravljena prilagoditi in tega v čustvenem smislu ni dobila nazaj v enaki meri, kolikor je dala, se razdala. In ko imaš take izkušnje za seboj, take odnose, se velikokrat upiraš iti v odnos, ker je bolečina prevelika, da bi tvegala in šla vanj. Torej smo raje samske in rečemo ‘hvala lepa’. In vendar se vse začne v odnosu s seboj. Moja izkušnja je, da ne glede na to, kam greš, sebe in svoj paket neseš s seboj. Če imaš za seboj serijo bolečih neizpolnjujočih odnosov z isto rdečo nitjo, če tega ne transformiraš v sebi, vedno preigravaš isto zgodbo.

Velika bolečina samskih žensk je v odnosih, ki jih ne izpolnjujejo. V odnosih pričakujejo, da bi se moral spremeniti moški. A to je projekcija. V resnici moraš ti sprejeti pri sebi, kar te boli, žuli, kar je tisto, kar s seboj nosiš od otroštva in se s tem ne spogledaš, ker iz tega ustvarjaš vse odnose. Moje prebujenje se je zgodilo, ko sem bila prvič noseča. Spoznala sem, da ni dovolj, da delam na sebi, če vedno znova pogrnem na partnerstvu, na testih vsakodnevnega življenja, ker se nisem voljna spogledati s temi stvarmi in jih samo potlačim v sebi.

Če stvari ne rešiš v sebi, pa jih predaš naslednji generaciji. Moja motivacija je bila, da se vse to, pridobljeno s strani prednic vseh generacij, z menoj konča in tega ne želim predajati naprej. Vrgla sem se v raziskovanje. Vsakič, ko naletim na mino, ki je izjemno boleča, vztrajam in se spoprimem s tem. Eno od mojih spoznanj pri tem je tudi, da moramo nehati delati na sebi – za ženske je ključno, da želimo negovati sebe. Z moškega vidika smo nasilne nad seboj, ker hočemo z voljo stvari zaključiti, jih dokončati, ko stvari moramo narediti, to je treba rezati, na moški način pristopamo do sebe …

Ko sem začela delati z notranjim otrokom, sem opazila, koliko sem se ranila s tem načinom. Na silo, z voljo, ker sem se odločila, sem želela spreminjati stvari. A izziv v partnerstvih, ki jih gledam, je, da ko ženska zapre vrata, moški poskuša na silo vstopiti. Od tod nasilje; ko se ženska zapre, se lahko penetracija zgodi samo na silo. Ko je zaprta, zavest poskuša vstopati na silo.

Torej, ko se zapreš in se ne ukvarjaš več z odnosi, na vso silo pride nazaj nepredelano?

Gre za projekcijo. Ko si rečeš ‘zdaj se bom pa odprla in sprejela’, pridejo zanikani deli tebe. Instinktivni način, kako se s tem spoprijemamo, izhaja iz naših plazilskih možganov, iz načela preživetja, ki pozna štiri odzive: lahko se borimo s tem, bežimo, zmrznemo in damo glavo v pesek kot noj in se delamo, da to ne obstaja, torej to zanikamo ali omedlimo in smo nezavestni. Večinoma, ko smo soočeni s temi izzivi v sebi in jih projiciramo v svet, se soočamo skozi te štiri odzive. Ali se borimo s tem, grizemo, zbežimo, se nočemo ukvarjati s tem, gremo v odvisnosti, s katerimi polnimo praznino, ustvarjamo zaščito, da nekaj ne more do nas …

Velikokrat, ko polnimo ‘blazino’ s hrano, nam maščoba služi kot zaščita. To so obrambni mehanizmi, ki nam služijo, zato ne moreš shujšati, dokler se ne pomiriš s svojim notranjim otrokom. Lahko na silo poskušaš, a vedno znova vse pride nazaj, ker dokler ne pozdraviš vzroka, je to tvoj obrambni mehanizem, ki ti služi, in se boriš proti sebi. Napadaš sebe, hočeš si vzeti nekaj, kar potrebuješ, da te ščiti pred bolečino. Ali greš v zanikanje. To ne obstaja, to ni del mojega življenja. Ali v otopelost, da ne čutiš nič. Ampak potem tudi ne čutiš radosti v življenju. Ko se zapre za eno, se zapre vse.

Kaj pa preigravamo v energetskem smislu? Kako se čutimo v odnosih, kako delujemo?

Vse, pred čimer bežiš ali se boriš, vedno znova pritegneš v življenje. Vesolje ti daje izkušnje, ti pripelje ljudi, s katerimi imaš na duševni ravni dogovor, da ti pomagajo, da se prebudiš in vidiš, kar skrivaš v sebi. Če ne vzameš lekcije, greš še en krog, tvoja duša uporabi vse večje kladivo. Nekateri se nikoli ne zbudijo, gredo po poti bolezni in odidejo s planeta. Gre za energijsko ujemanje. Vse, kar je znotraj tebe, privlači v tvoje življenje, kar je v tebi.

Bistveno je, da moraš ti postati ta ženska, ki ima ta harmoničen odnos, ki si ga želiš v življenju. Postati, biti moraš ta ženska, ki ima vse, kar si želiš. V tem je največji izziv, ker nismo voljne postati ta ženska, ker se moraš za to soočati s seboj, narediti alkimijo notranjega svinca v zlato svoje duše. Se spoprijeti s strahovi, bolečinami, ki so del mehanizma, ki ti služi. Ni ti treba preigravati, moraš se zavedati tega, da je to del tvojega življenja, in sprejeti. To rada primerjam s tem, da imamo igrišče, na katerem igramo igro svojega življenja. Smo glavni igralec, kostumograf, režiser, producent, vse. Arhetipi na tvojem notranjem igrišču so tisti, ki jih ti izbiraš zavestno ali nezavedno. Lahko je v ospredju žrtev in skače v igre, lahko saboter, ker sabotiraš priložnosti zaradi svojih strahov, a je vse to tvoja izbira. Zavedno ali nezavedno, ampak je izbira. Ko govoriva o žrtvi, moraš stoodstotno sprejeti odgovornost za svoje življenje, za to, kar ustvarjaš, nehati igrati žrtev in namesto senčnega dela žrtve, ko so vsega krivi drugi, lahko v notranji alkimiji preobraziš svinec žrtve in začneš igrati zmagovalca. Zlati del žrtve je namreč zmagovalec … notranji zmagovalec, ki vedno znova postavlja sebe na prvo mesto in prevzema odgovornost za vse, kar ustvarja.

Moraš torej postati ženska, ki ima ta harmonični odnos s seboj.

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Taja Albolena je strastna raziskovalka ženstvenosti, ki verjame, da srečna Ženska sije. Taja srčni ženski, ki se trudi in dokazuje, da zmore vse sama, pokaže, kako s svojo svetlobo spreminja svet in moškega s svojim zadovoljstvom ter radostjo, da je ta Ženska, za katero se je rodila, da je, navdihne, da postane boljši moški. Več najdeš na www.divine.si

opl

Ko se te dotakne…

“Želela sem si nekaj spremeniti glede svojega oblačenja, poudariti svojo lepoto. Ko sem šla na srečanje Osebni podpis lepote, sem šla s pričakovanji, da bom vedela, katera so moja oblačila in s tem prepričala vse okrog sebe, kako sem sedaj drugačna, da me bodo sprejeli, da si bom kupila s tem pozornost, oz. pomembno mi je bilo kaj si drugi mislijo o meni.

Vse skupaj pa me je potem zelo presenetilo.
Peljalo me je v globine mene.
Srečala sem se s svojim elementom, s svojim poudarjenim arhetipom.
Ugotovila sem kako zelo si ga ne dovolim živeti, pokazati sebe. Prvič v skoraj petih desetletjih sem zares videla svoje oči… Prej sem mislila da so pač rjave in to je to…sedaj vem, da je v njih veliko več.

Čutim, da je vse to kar sem dobila samo moje in da me v resnici sedaj ne briga kaj si mislijo o meni drugi.
V tem kar vem sedaj in kako bom to uporabila je priložnost za negovanje mene. To je sedaj samo moje, moje, moje. Oblačila, ki jih bom sedaj izbirala in se z njimi dotaknila in objela sebe…to bo le zame.
Škoda, da vsega tega nisem vedela že prej.”

Lepota se te dotakne.
V sebi nosi globoko moč, ki poboža tvojo Dušo in te prebudi.
Poliže te po ušesu.
Pogladi tvoje lase.
Premakne te s svojo osupljivostjo in prefinjenosjo.

Lepota je tiha zaveznica, ki biva v globinah tvoje Duše.
Ko se zazre v tvoje oči, ne moreš umakniti pogleda.
Gane te. Se dotakne tistih delov, za katere sploh nisi vedela, da so v tebi.

Je ena tistih izvornih kvalitet, ki te vedno znova presune s svojo eleganco.
Z mehkobo, ki razkriva odtenke mavrice, ki jih vidiš prvič.
Z milino, ki ti približa globine tvoje ženske Duše.

Je lahka kot peresce in hkrati globoka kot žamet.
V sebi nosi intenzivnost ognja in pretočnost vode.
Povabi te na popotovanje, ki te spremeni za vedno.

Tisto presunljivo spoznanje, ki me je vodilo, da vsakič znova razkrivam njene pisane dvorane in jo delim z ženskami, je, da je na vsaki ženski, vsak trenutek, ali si pusti biti vidna kot ONA ali utiša svojo svetlobo, svojo izvorno esenco z barvo, ki je ne podpira, s teksturo ali vzorcem, ki jo skrije.

Lepota je strastna plesalka tanga in elegantna balerina, ki te povabi v ples, vsak dan znova.
Na tebi je, da izbereš, da je tvoj ples res tvoj, resničen, avtentičen, naraven, edinstven in samo tvoj, tvoj.

Vsak dan imaš vse s seboj.
Vsak dan imaš sebe v Sebi.
Vprašanje je le, ali je oblačilo, ki ga izbereš medij, ki razkrije tvojo svetlobo ali jo utiša.

Lepota je v Tebi.
Njen podpis je vse, kar je tvoj medij, da izraziš Sebe.

Šminka, nakit, čevlji, tvoja majhna “črna” oblekica, detajli, ki razkrivajo tvojo edinstvenost ali pa ustvarijo podobo, za katero ostajaš skrita.

Lepota. Mistična sopotnica vsakogar.
Tako razgaljena in hkrati tako intimno prikrita.
Vidna srcu in pogosto skrita očem.

Če ne izbereš, da siješ svojo izvorno svetlobo, skrivaš svoj Dragulj, svojo lepoto, svoj edinstveni Jaz.
To je izbira, ki jo imaš na voljo vsak dan.
In kot je spoznala ženska, ki je zapisala tekst na začetku tega zapisa, je skrivanje sebe boleče, naporno, utrujajoče. Precej več svoje dragocene življenjske energije porabiš, če se skrivaš, kot, če se pokažeš.

Vprašanje, ki si ga moraš postaviti je, ali je vredno?
Kakšna je cena, ki jo plačuješ, da tvoje Darilo ostaja skrito in nevidno ljudem ter svetu?

Bodi sijajno!
Taja Albolena

Taja Albolena je strastna raziskovalka ženstvenosti, ki verjame, da je biti Ženska Darilo. Taja srčni ženski, ki se trudi in dokazuje, da zmore vse sama, pokaže, kako s svojo svetlobo spreminja svet in moškega s svojim zadovoljstvom ter radostjo, da je ta Ženska, za katero se je rodila, da je, navdihne, da postane boljši moški. Več najdeš na www.divine.si

happy

Močna, sijoča in ranljiva, hkrati…

Ja, to je misterij, s katerim se ukvarjajo številne ženske.
Na prvo žogo je videti nemogoče.

Vendar to velja le, če na moč gledaš skozi oči sodobne družbe, ki v slovarju slovenskega knjižnega jezika lahko prebere, da je moč:
1. človekova telesna sposobnost za opravljanje fizičnega dela ali prenašanje telesnih naporov
2. značilnost česa glede na mero lastnosti, potrebnih za opravljanje svoje funkcije
3. kar omogoča komu določeno dejavnost
4. kar omogoča komu, da uveljavlja svojo voljo
5. kar na kaj deluje zlasti v določeni smeri
Skratka povezujemo jo z delovanjem, produktivnostjo, aktivnostjo, rezultati in z voljo.

Ženska moč se skriva v njeni ranljivosti. Ena najbolj privlačnih stvari na ženski, po mnenju moških, je avtentičnost. Moški ji pravijo tudi, da je ženska naravna, da je to, kar je.
Brez skrivanja, brez prikrivanja in brez, da poskuša biti to, kar ni.

Vendar še vedno raje skrijemo sebe in se trudimo biti to, kar nikoli ne bomo … moški.

Namesto, da bi odkrile in izkoristile svoje danosti, svoje talente, se vedno znova poskušamo preoblikovati v nekaj, kar nismo. In za to plačujemo sila visoko ceno.
Vse nas počaka in na plano pride, če ne prej, ko hormonski koktajl na prehodu v menopavzo razkrije naše sanje najstnice, neuresničene, nedoživete avanture. Ob vsem tem se prebudijo tudi vse zamere, vsa jeza, bes, bolečina zanikanosti svoje ženske narave, kar žensko požene v neusmiljen vrtiljak občutkov krivde, pasivne agresije in bojevanja same s seboj.

Sodobno žensko je strah, da bi bila vidna…

Ker če si bo dovolila, da je vidna, bodo drugi morda videli to, česar noče pokazati.
In tako smo ujete v začarani krog skrivanja, ugajanja in prilagajanja.

“Taja, kaj naj naredim?” je jokala v telefon prijateljica, ki me je poklicala potem, ko je ugotovila, da ima njen mož mlajšo ljubico. Po krajšem molku se je iz nje vsul plaz gneva, ki ga je v sebi zadrževala desetletja. Jeza na moške, zamera možu, bes nase, na tone žalosti in tisto, kar je še posebej bodlo v oči je bilo srce parajoče spoznanje, da ne ve kdo je in kaj hoče.

“Sploh ne vem, kaj naj sama s seboj. Ne vem kaj bi rada. Vse, kr sem mislila, da je v mojem življenju pomembno, je zdaj tako nepomembno, da ti sploh ne morem povedati. Brez veze je.”

Kocine so se mi postavile pokonci, ko sem v njeni zgodbi podoživljala svojo. Zmedenost in obupno praznino ob spoznanju, da si leta živela za nekoga drugega, ki je živel zase.

Ja, to s čimer sem se morala v trenutkih lastnega razpada soočiti, je bilo dejstvo, da sem nevidna sama zase. Da ne vidim svoje dragocenosti in tega kdo v resnici sem.

To, da ugledaš sebe je največje darilo, ki si ga lahko podariš.

In ko sem to vsaj pribljižno začela razkrivati, sem dojela, kako naučene smo ženske, da se skrijemo. Skrivamo se za velikimi vzorci, močnimi barvami, prevelikimi oblačili ali ektremnimi detajli. Tista najbolj vsestransko sprejeta in priljubljena za skrivanje pa je brez dvoma minimalistična črna. Ženske smo umetnice v tem, da umetelno uporabljamo oblačila, nakit, frizuro, make-up zato, da se skrijemo. Leta smo porabile v ustvarjanju podobe, ki jo vsako jutro nadanemo nase in porabljamo ogromno energije, da ta zunanja podoba “štima”.

Ljudje te lahko pogledajo, vendar te v resnici sploh ne vidijo.

Lahko pohvalijo lep nakit ali dobro obleko, vendar se ljudje po tem, ko zapustiš prostor spomnijo le tega, kaj si nosila in ne vidijo Tebe. Če se make-up, frizura, oblačila ali dodatki pokažejo pred teboj, Ti izgineš.
Nevidna si.
Ne pustiš sledi, ki jo želiš pustiti. In to je boleče.

Ena velikih želja ženske je v tem, da bi svet pustila kot boljše mesto. Želimo si narediti pozitivno razliko v življenju ljudi in na svetu. Vendar tega ne moreš narediti, če se skrivaš.

Biti vidna pomeni, da se pokažeš s sijočimi in zloščenimi vsemi svojimi ploskvami svojega Dragulja. S tem, da si vidna, pride odgovornost. Prevzeti je potrebno odgovornost za življenje, ki ga ustvarjaš, za žensko, ki Ti postajaš.
Sprejeti moraš svojo vlogo vodje. In s tem pride tudi večji vpliv, ki ga imaš na druge.

Oblačila so tvoja druga koža, ki naj bi poudarila tvoje izžarevanje in ne pritegnila pozornost nase. Ti moraš poznati svojo izvorno esenco in svetlobo svoje izvorne esence, ki sije iz tebe v svet. To je edini način, da veš, kako jo poudariti in ji pomagati, da se izrazi na avtentičen, naraven način.

Ženska sije, o tem ni dvoma.
Vprašanje je le, ali si dovoliš, da si vidna ali ta sij raje skriješ?
In to je tvoja izbira vsak dan.

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Globoko verjamem, da ženska, ki si dovoli biti ženstvena, opolnomoči sebe in svojega moškega ter spreminja svet.
Vendar iz prve roke vem, da je biti vidna in sijoča eden največjih izzivov s katerim si soočena..In ko odkriješ svojo edinstveno kvaliteto svetlobe, ki jo iz sebe izžarevaš v svet, spoznaš tudi, kako jo lahko poudariš in ji pomagaš, da se izrazi.Več bom s teboj podelila v spletnem programu Osebni podpis Lepote. Prijaviš se >>>TUKAJ<<<

red-girl

Zakaj je postavljanje meja ena najtežjih stvari za žensko?

V mojem delu z ženskami je zelo pogosta tema postavljanje osebnih meja. In čeprav številne ženske pravijo, da vedo, kako pmembno je postavljanje osebnih meja, vedno znova naletim na številne napačne interprtacije tega, kaj pomeni imeti zdrave osebne meje.

Številne ženske so mnenja, da so oklepi in ščiti, ki jih ustvarjajo, osebne meje.
Trdijo, da je potrebno svoje meje braniti in večino dneva preživijo v avtomatiki boja in bega.
Potem so druge, ki so prepričane, da bi se morali drugi, takrat, ko so postavile meje, držati teh meja.
Vendar tvoje meje nimajo veze z drugimi ljudmi.
Ni na njih, da se morajo držati tvojih meja.
Ti moraš skrbeti za svoje meje.
In potem so takšne, ki sploh ne vedo, kaj meje so.
Enostavno so na voljo vsakomur in sploh ne začutijo, ko nekdo prestopi njihovo mejo.

Ženske smo bitja, ki močno zaznavamo energijo.
Obvladamo energijske ravni. Vendar je sindrom sodobne ženske, da ne upravlja s svojo energijo.
Da bi lahko upravljala s svojo energijo, moraš biti utelešena.
Čutiti moraš sebe, svoje telo in svojo energijo. In to je brez dvoma eden veečjih izzivov sodobne ženske.

Če me vprašaš, kaj je najtežja stvar, da sem ženska… je to brez dvoma postavljanje meja in ohranjanje meja.
Ko ženska izkusi razdraženost, razburjenost in jezo zaradi določenega obnašanja ljudi okoli sebe, pogosto ne bo naredila čisto nič, da bi se stvar nehala.

To še preveč dobro poznam iz svoje lastne izkušnje, saj sem se pogosto spraševala sama pri sebi ali imam težave z nizko samozavestjo, ker sem dopuščala, da so se ljudje do mene obnašali na načine, ki so bili boleči zame.
Razmišljala sem, da, če bi se imela bolj rada in bi bila bolj samozavestna, bi zagotovo zahtevala boljše ravnanje z mano, z druge strani.

Prepoznavanje lastne dragocenosti kot ženske je eno tistih področij, ki je bilo zame brez dvoma velika lekcija v življenju. Paradoks s katerim sem se srečala na svoji poti, je prišel skozi zavedanje, da šele, ko prepoznaš svojo dragocenost, ki jo prinašaš v življenja drugih, začneš bolje skrbeti zase in za svoje meje.

Rada rečem, da je ženska izjemno dragocena in da se ženske sploh ne zavedamo svoje vrednosti za druge, predvsem za moške.

Ženska rada pozabi na dejstvo, da so moški in otroci srečni takrat, ko je srečna in zadovoljna ženska.
Težava je brez dvoma v tem, ker z moškim, sploh, ko si z njim v odnosu, enostavno nimaš postavljenih meja.
To izhaja iz preprostega dejstva, da na instinktivni ravni obstoj ženske temelji na povezanosti.

Če je ogrožena povezanost, je ogroženo preživetje.

Njeni možgani varnost pred »tigrom« povezujejo z zaščito skupine žensk, (zato so ženski krogi pomembno zatočišče za ženske) ali z debelo kožo moškega in viri, ki jih moški lahko zagotovi.

Ravno zaradi tega drži to, kar vedno znova ponavljam, da smo ženske narejene tako, da je vsaka zloraba s strani moškega boljša izbira kot »tiger« (v prenesenem pomenu je tiger tisti, ki je naše prednice požrl, če niso bile zaščitene s strani moškega). Zato ženske prenašajo verbalno, čustveno in celo fizično nasilje do meje, do koder imamo občutek, da to osebo potrebujemo, ker nas zaščiti pred »tigrom«.

Seveda se velika večina žensk ne bo strinjala z napisanim, ker znajo in zmorejo poskrbeti same zase.
Kar seveda popolnoma drži. Vendar je dejstvo, ki se ga ne zavedamo, da smo takrat, ko smo popolnoma sposobne poskrbeti same zase, v moški naravi.

Kot moški, bo tudi ženska, ki je v svoji moški naravi, ognjevito branila svoje meje, napadla z vsemi razpoložljivimi orožji, z ničelno toleranco za obnašanje, ki ga ne prenaša. Vendar ji bo tovrstna moškost vedno znova preprečila ljubečo pozornost s strani moškega, po kateri hrepeni.

Veščina postavljanja meja je zato ključnega pomena, da si ženska dopusti biti ženstvena, brez, da bi bila predpražnik (v ugajanju, ustrezanju in prilagajanju čez vse meje). Seveda tukaj vznikneta dve dilemi… prva je povezana s postavljanjem meja in druga z ohranjanjem meja.

V svojih druženjih z ženskami delim, kako pomembno je postaviti svoje meje na način, ki ženski dopušča, da z milino podeli to, kar potrebuje.
Da bi ženska podelila, kar potrebuje, mora začutiti, da je varna.
In ta občutek varnosti ti omogoči postavljanje tvoje oseben meje.
Če je meja postavljena preblizu, se bo ženska počutila ogroženo in bo reagirala zelo čustveno ter pogosto sebe branila z napadom. Če je meja postavljena predaleč stran od nje, bo preplavljala druge s svojo energijo in jih odgnala od sebe.

Ena od pomembnih praks Umetnosti izžarevanja je povezana z zavedanjem, kje se konča tvoje energijsko polje in kje se začenja nekdo drug.

Postavljanje meja je povezano z upoštevanjem osebnih potreb po spoštovanju, cenjenju, poslušanju in naklonjenosti. Ob tem je pomembno prepoznati, da ne govorim o ščitenju, postavljanju ščitov ali zaščiti pred tujimi energijami.

Postavljanje meja v odnosu z moškim je brez dvoma povezano s sposobnostjo ženske, da podeli svoje potrebe na glas. In to, kako deliti svoje potrebe z moškim, je umetnost sama zase.

Da bi ženska lahko podelila svoje potrebe z moškim, se mora povezati s svojo žensko močjo, s svojim centrom ženstvenosti v sebi, ki ga predstavlja Kraljica. Kraljica je tista, ki predstavlja esenco spoštovanja, dostojanstvenosti in moči, ki je v čisto vsaki ženski. Kraljica ve, da je v svoji najboljši koži takrat, ko dobi to, kar potrebuje in to tudi izrazi, na glas.

Kraljica razume, da je to, da dobi kar potrebuje, najbolj darežljiva stvar, ki jo lahko naredi za ljudi okoli sebe. Kraljica ve, da je postavljanje meja ključnega pomena ne le zanjo osebno, temveč za vse ljudi okoli nje. Ko je ona svoja najboljša možna različica, ko je ona srečna, zadovoljna in izpolnjena, so vsi okoli nje srečni in zadovoljni. Kraljica se zaveda, da ljudje okoli nje trpijo takrat, ko je ona razburjena. In ve, da je lahko v svoji najboljši koži samo takrat, ko je za njene potrebe poskrbljeno.

Kraljica se zaveda svoje vrednosti za druge ljudi in bo zaradi tega vztrajala na najboljšem postopanju z njo. V svojem opazovanju žensk vključno s seboj sem prepoznala, kako pomembno je, da se ženska začne zavedati svojega vpliva, ki ga ima na ljudi okoli sebe. Začeti mora spoštovati vpliv, ki ga ima.

To, da se delaš majhno in nevidno ne služi nikomur; niti tebi, niti drugim.
Pomembno je, da se pokažeš kot sijoča, močna in ranjiva hkrati.

In ob tem je ključnega pomena, da ceniš svoje meje. Eden največjih izzivov zame osebno je brez dvoma to, da poskrbim za to, da dobim kar potrebujem, kajti to je tisto, kar mi omogoči, da sem lahko v svoji najboljši možni koži.

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Taja Albolena je strastna raziskovalka ženstvenosti, ki verjame, da je biti Ženska Darilo. Taja srčni ženski, ki se trudi in dokazuje, da zmore vse sama, pokaže, kako s svojo svetlobo spreminja svet in moškega s svojim zadovoljstvom ter radostjo, da je ta Ženska, za katero se je rodila, da je, navdihne, da postane boljši moški. Več najdeš na www.divine.si

 

 

hair

Ženska izdaja sebe…

…in se tega pogosto sploh ne zaveda.

Svet v katerem živimo izjemno ceni produktivnost, rezultate in dosežke. Ženske se od majhnega učimo kako delovati v tem svetu, ki pravzaprav zanika našo izvorno naravo. Nikoli nismo dovolj dobre, dovolj produktivne, dovolj pametne, pravzaprav se vedno znova primerjamo z moškimi. In vsakič, ko se primerjaš s svojim možem, fantom, sodelavcem ali prijateljem, izdajaš sebe, izdajaš svojo žensko naravo.

Ženske smo prepričane, da moramo, če hočemo v tem svetu uspeti dokazati da zmoremo – na moški način.
Pravzaprav je eno prvih sporočil, ki jih dobi poslovna ženska; ne bodi ženska.
Učimo se strategij, tehnik, delamo projekte, vodimo na moški način, si postavljamo cilje, poskušamo doseči zastavljene rezultate in vedno znova same sebe označujemo za lene, ko nam ne uspe doseči zaželenih rezultatov.

Brez dvoma drži, da nismo enake moškim in nikoli tudi ne bomo, kajti svet ni mišljen, da bi bile.

Zakaj? Moški in ženske smo si polarno nasprotje. Zakon magnetizma že ve, zakaj je pomembno, da imamo nasprotna pola, kajti le tako se privlačimo. Vse vemo, iz dnevne prakse, da če si močna, samostojna, če si »pomožačena« in vse zmoreš sama, če vedno znova svojim moškim sporočaš, da jih ne potrebuješ, da ne moreš imeti ob sebi »dedca«, moškega, ki je v svoji možatosti, ker se dva ista pola na magnetu lahko le odbije. To je fizika.

Brez dvoma imajo moški prednost, ko se v moškem svetu borijo kot moški. Ženske jim žal ali na srečo, to je stvar interpretacije, nikoli ne bomo enake. Ženska se v moškem svetu brez dvoma ne počuti tako domače kot njen moški kolega, ne glede na vso svojo prilagodljivost, ne glede na to, kako dobro znamo prevzeti pravila igre in ne glede na to, kako dobro mislimo, da nam gre. Dejstvo je, da ženska ne more biti moški.

In vse to naše gnanje za dosežki, da bi dokazale, da zmoremo, najbolj rani našo žensko dušo.
Dejstvo je, da vsakič, ko deluješ po »moško« izdaš sebe kot žensko. In govorim popolnoma iz lastnih izkušenj, kajti zame je bilo to teroriziranje, mučenje same sebe brez dvoma nekaj, kar me je dnevno puščalo izčrpano, nezadovoljno, neizpolnjeno in predvsem vedno znova prazno.
Ne glede na to, kako »dobre, »izjemne« in »svetovne« knjige, oblačila ali prehrano sem dala vase ali nase, čisto nič mi ni prineslo tega kar sem iskala… polnosti, izpolnjenosti.
Ja, priznam, za kratek čas sem se počutila kot da bi boga potegnila za jajca ali na vrhu sveta, vendar je bil zdrs v globino vsakič znova frustrirajoč.

Ne glede na vse tehnike, vse načine, ki sem jih poizkusila, da bi si »pomagala«, da bi se rešila tega občutka praznine v sebi, nikamor ni šel. In nadvse sem obvladala eno od strategij, ki jo opažam pri številnih ženskah… vedno znova sem si našla novo fascinacijo, ki je zapolnila moje življenje, da nisem čutila tistega podtalnega, nekje zadaj v možganih kljuvajočega občutka praznine. Saj poznaš sindrom sijočih predmetov, ki pritegnejo tvojo pozornost, ne!?

Trudila sem se, da bi bila to, kar nikoli ne bom … moški.
Namesto, da bi odkrile in izkoristile svoje danosti, svoje talente, se vedno znova poskušamo preoblikovati v nekaj, kar nismo. In za to plačujemo visoko ceno. Vse nas počaka in na plano pride, če ne prej, ko hormonski koktajl na prehodu v menopavzo razkrije naše sanje najstnice, neuresničene, nedoživete avanture. Ob vsem tem se prebudijo tudi vse zamere, vsa jeza, bes, bolečina zanikanosti tvoje ženske narave, kar žensko požene v neusmiljen vrtiljak občutkov krivde, pasivne agresije in bojevanja same s seboj.

Izdaja same sebe boli. In zato se pogosto skrivamo v otopelosti, kjer imamo občutek, da nam življenje teče izjemno, dokler ocean ne naplavi na površje zunanje izdaje, prevaranosti, zapuščenosti v obliki izgube partnerstva, službe, zdravja ali ljubljene osebe. Ko nam pridejo do živega čustva, se pogosto izgubimo v povodnji, ki se zgodi, ker ne znamo držati same sebe.

Ženske bomo izenačene z moškimi, ko bomo to, kar smo… ženske. V vsej svoji ženstvenosti. Z vsemi detajli in barvami svoje mavrice ženstvenosti, ki so nam pomembni, z vsemi svojimi čustvenimi izlivi, potrebo po komunikaciji in pravico do tega, da si vreme, da si raznolika, da si točno to, kar si.

Sodobna ženska mora ponovno prepoznati, da je element zemlje tisti, ki ji daje podporo, stabilnost, ki jo drži, vodi. Objeti mora svoje žensko telo in poskrbeti za svoje telo, za počitek, ki ga potrebuje. Prepoznati mora svetost svojega ženskega telesa, svetost maternice, te svete posode, ki jo drži in ki ji omogoči širjenje, rast in razcvet.

Objeti moramo sebe, točno take kot smo v tem trenutku. Namesto, da vedno znova izdajamo sebe, se moramo objeti, sprejeti in voditi s svojimi talenti, s svojo dragocenostjo.

V čem je ultimativni izziv?
Takrat, ko imaš končno občutek, da si ok, se običajno igra šele začne. Kajti, ko se ti pomiriš s seboj se utegnejo odzvati ljudje okoli sebe. Ko ti siješ iz sebe to kar si, predstavljaš izziv vsem tistim, ki tega v svojem življenju niso izbrali zase. Vsakič znova jih s svojo prisotnostjo opominjaš na to, da so v otopelosti, da ne živijo svoje svetlobe. In pogosto ljudje to rešijo s tem, da te poskušajo pomanjšati, ali nekako doseči, da se umakneš in skriješ sama.

Rada rečem, da priložnostim, v katerih bi lahko izdala samo sebe, ne moreš ubežati. To, da jih prepoznaš v svojem življenju in da veš, kako se soočiti z njimi, da znaš upravljati s svojo energijo, predvsem na čustvenem področju, je ključnega pomena. Zato namesto, da bežiš stran od sebe, namesto, da vedno znova izdajaš sebe, stopi direktno vase. Sprejmi sebe. Objemi sebe. Vse aspekte sebe.

Če si pripravljena izbrati sebe kot Žensko, te vabim v spletni program Objemi Sebe, več lahko prebereš tukaj >>>

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Taja Albolena je strastna raziskovalka ženstvenosti, ki verjame, da je biti Ženska Darilo. Taja srčni ženski, ki se trudi in dokazuje, da zmore vse sama, pokaže, kako s svojo svetlobo spreminja svet in moškega s svojim zadovoljstvom ter radostjo, da je ta Ženska, za katero se je rodila, da je, navdihne, da postane boljši moški. Več najdeš na www.divine.si

holding-heart

Sama sebi si največja ovira v ljubezni…

Številne ženske se danes pritožujejo, da pravih moških ni več.
Ob tem se ne zavedajo, da same ustvarjajo brezno med sabo in moškim, ki jo ljubi. Moški radi rečejo, da ne morejo biti z žensko, ki je ne morejo osrečiti. In ker tega ne vemo, pogosto same podimo moške od sebe.

Če si v ženskem telesu, potem tvoje telo vodijo ženski hormoni. Če si v ženskem telesu, so tvoje možgane oblikovali ženski hormoni. In če si v ženskem telesu, je povezanost z ljudmi nekaj, kar je tvoje srčno hrepenenje. Tako je.

Ženska si povezanost želi izkušati v zdravem, ljubečem partnerskem odnosu, kar je brez dvoma ena najbolj čarobnih stvari, ki jih lahko doživiš. Vendar, če si močna, sposobna, neodvisna ženska, ki dokazuje, da zmore vse sama, po vsej verjetnosti blokiraš ravno to, po čemer srčno hrepeniš – ljubezen moškega.
Tukaj sploh ne igra nobene vloge, če si samska ali v odnosu. Dejstvo je, da ženska s svojo moško energijo ustvari nevidno blokado v odnosu z moškimi in pogosto onemogoči sama sebi, da bi pritegnila ter ohranila ljubeče partnerstvo.

Si v moški energiji? Seveda si. Vse ženske smo.
Del dneva tudi sama preživim v moški energiji. Ženske smo izmojstrile moški svet in večino svojega dneva preživljamo v moški energiji, če želimo biti uspešne v poslu in narediti vse, kar nam naš polno zaposlen vsakdan nalaga. To česar se ne zavedamo na drugi strani je visoka cena, ki jo ženske plačujemo zaradi neravnovesja, ki ga ustvarjamo v svojih telesih.

Eno so sodobne bolezni, ki jih povzroča visok nivo stresnih hormonov in dejstvo, da smo ženke pozabile negovati svoja ženska telesa z ženskimi hormoni. Drugo je dejstvo, da zaradi tega, ker smo izgubile stik s svojo ženstvenostjo in večino dneva preživimo v svoji moški energiji, ustvarjamo nevidni oklep med nami in moškimi. Ta oklep nas brani pred ljubeznijo, ki jo moški želijo deliti z nami.

Seveda drži, da imamo v sebi tako moške kot ženske aspekte, tako moško kot žensko energijo.

Moški del je tekmovalen, zaščitniški, usmerjen na delovanje in rešitve. Ženski del je povezovalen, intuitiven, magnetičen in v toku. Dnevno smo v plesu polarnosti med njima. In če ne poznamo osnov tega prelepega plesa, se stvari v našem življenju pogosto zapletejo na načine, ki jih lahko preprečimo, če poznamo razlike med njima.

Uspešne, neodvisne ženske, med katere sem se, do pred nekaj let, ponosno štela tudi sama, večino časa preživljajo v svoji moški energiji in imajo težave s tem, da bi bile bolj ženstvene. Ena takih ponosnih, neodvisnih žensk me je odločno zavrnila, da biti ženstvena pomeni iti nazaj za štedilnik in med lonce, kar je ne zanima. Kar samo kaže na globino nerazumevanja naše ženske narave.

Seveda ti moška energija pomaga pri napredovanju v tvoji karieri. Vendar na drugi strani ustvari opustošenje v partnerskem odnosu s tem, da blokira ljubezen. In ker pogosto pozabimo na to, kako se v življenju premikati med moško in žensko energijo, enostavno ostajamo v tisti, kjer preživljamo največ časa.

Opazovanje tega fenomena me je pripeljalo do prepoznavanja petih načinov, kako ženske s tem, ko oddajamo moško energijo blokiramo ljubezen:

1. Kastracija moškega. Če si ti tista, ki doma nosi hlače, potem dobesedno prisiliš svojega moškega, da oslabi svojo možatost in dobesedno obleče krilo. Če ti deluješ iz moške energije, bo zaradi principa polarnosti v odnosu moški deloval iz ženske energije. Ženske rade kritiziramo moške, češ, da so copate in se ne zavedamo, kako poženščenje moških v resnici spodbujamo same. Seveda je moškemu težko ohranjati žensko energijo, kajti to ni njegova naravna energija. Njegovo telo poganja testosteron in tudi občutljivi moški potrebujejo stik s svojo moškostjo. Moški, ki deluje iz ženske energije postane izčrpan in brezvoljen, brez energije, kar ga bo vodilo v njegov naravni impulz, da se umakne in zapusti prostor.

2. Tekmovanje z moškim. Moška energija je tekmovalna po naravi. In če tekmuješ s svojim moškim, mu vedno znova sporočaš, da si njegov nasprotnik in ne del njegovega tima. Če z njim tekmuješ za moč v odnosu s tem uničuješ ljubečo povezanost po kateri hrepeniš. Srečna in srčna partnerstva temeljijo na medsebojnem spoštovanju in podpori drug drugega. Če se močno trudiš nadzirati in kontrolirati svojega moškega, se bo počutil kot služabnik in ne partner, ki soustvarja s teboj. S tem bo poniknila tudi medsebojna polarnost in privlačnost bo šla po gobe.

3. Vedno znova mu sporočaš, da ga ne potrebuješ.
Kot neodvisna, sposobna in močna ženska sem pogosto svojemu moškemu povedala, da zmorem sama in da ga pravzaprav ne potrebujem. Seveda se nisem zavedala, kako močno sem ranila njegov ponos in potrebo po tem, da je to, kar ima, da deli z menoj, spoštovano. Moški potrebuje občutek, da ga potrebuješ (članek na o temo lahko prebereš tukaj…). To poveča njegovo samozavest in ga navdihne, da je vedno boljši moški – zate. Če vedno znova moškemu sporočaš, da ga ne potrebuješ, mu ne daš prostora, da pokaže svojo ljubezen in te podpre. To je eden od številnih razlogov, da moški odide ali poišče zunaj vajinega odnosa žensko, pri kateri ima občutek, da ga potrebuje in lahko prispeva v njenem življenju.

4. Postaneš neprivlačna.
Možače moškemu niso ravno privlačne, kajti polarnosti se privlačijo. Pogosto delim svojo zgodbo o tem, kako se je zgodilo moje prebujenje, ko sem neko jutro osupla spoznala, da mojemu moškemu po vsej verjetnosti ni žur biti v postelji še z enim moškim. Uspešen, zdrav in možat moški bo iskal avtentično, sproščeno ženstveno žensko. Četudi si lepa ženska, to moškega ne bo pritegnilo, če svoje življenje živiš iz svoje moške energije. Ženska, ki je ženstvena dvigne nivo testosterona v moškem, kar dvigne tudi njegovo poželenje. Gre za igro kemije in tega kaj občutimo in ne videza, kot smo napačno prepričane številne ženske. Resnična magnetična privlačnost moškega navdihne v njegovo možatost. Ženstvena ženska ve, kako navdihniti moškega, da se počuti resnično možato. To povzroči, da se dobro počuti v njeni družbi.

5. Izgubiš stik s sabo. Ko dopustiš, da tvoja moška stran dominira v tvojem življenju, se oropaš tvojega naravnega sijaja. Ženska je svetloba, ki jo čutimo kot ljubezen in izkušamo kot življenje. Ločenost od tvoje izvorne ženske esence je boleča. Vodi v izgorelost, nezadovoljstvo in občutek izpraznjenosti. Ženska, ki uteleša svojo edinstveno žensko esenco sije. Povezanost s tvojo ženstvenostjo je ključnega pomena za negovanje tvoje Ženske duše. Če želiš biti srčna, srečna, senzualna, sproščena, edinstvena Ti, je stik s tvojo žensko esenco ključnega pomena. Stik s tvojo izvorno žensko esenco te naredi magnetično privlačno, očarljivo žensko, ki jo moški obožuje in srčno ljubi.

Seveda je na ženski, da odstrani svoje ovire do ljubezni! Pogosto ženske čakamo na moške, da se bodo prebili skozi vse plasti oklepa, ki smo si ga nadele. Čakamo na viteze, ki nas bodo osvobodili. Ob tem pozabljamo na to, da se zgolj in samo Ti lahko povežeš s svojo izvorno žensko močjo, ki je v tebi. Ko veš, kako sama sebe omejuješ v ljubezni, lahko izbereš drugače. Zavestno poznavanje svoje ženstvenosti in to da ti postaneš ženstvena ženska, odstrani ovire, ki si jih sama postavila v ljubezni. Ti si tista, ki odpira vrata moškemu, ti si tista, ki ga povabiš v odnos in Ti kot ženska si varuhinja odnosa

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Taja Albolena že več kot dve desetletji raziskuje globine svoje Biti. Taja srčni ženski, ki se trudi in dokazuje, da zmore vse sama, pokaže, kako negovati Žensko v Sebi, se prebuditi v svoj polni potencial ženstvenosti in navdihniti moškega, da poskrbi zanjo. Vodi jo, da zaživi izpolnjeno življenje v katerem resnično uživa ter uteleša svoj edinstveni kreativni izraz, da je vidna in prepoznana na način, kot si želi sama. Več najdeš na www.divine.si

stres

To, da se trudiš biti všečna, te vodi v cikel izgorevanja…

Otroci so odhajali na šolo v naravi, ko sem slišala mamo, ki je svoji najstniški hčerki razlagala: »Naj ti fantje nesejo kovček. Lepo ga poglej in se mu nasmehni, pa ti bo pomagal.«
Odveč je govoriti, da sem čeljust pobirala po pločniku, ker nisem mogla doumeti, kako mame hčerke učimo, da z manipulacijo, s tem, da so všečne, dosežejo kar želijo.

Brez dvoma gre za žensko zadevo, ko govorimo o všečnosti in ugajanju drugim.
Skozi zgled se hitro naučimo, da si takrat, ko si všečna, sprejeta.

Ženska, ki se počuti nemočna ali šibkejša, bo čustveno manipulirala.
Moški, ki čuti nemoč, deluje agresivno.

Ker se ženske bojimo moških, ki imajo veliko testosterona, smo se naučile mehanizmov čustvene manipulacije, s katerimi moške kastriramo.

Ženska je bitje estrogena. In estrogen, skupaj z oksitocinom poskrbi za občutek povezanosti.
Ženska potrebuje občutek povezanosti.
To je kot zrak, ki ga dihaš. Za tvojo dobrobit je povezanost nujno potrebna.
Je stvar preživetja.
Če nisi povezana, imaš včasih občutek, da bi bilo bolje, če te ne bi bilo.
Ravno zaradi tega se kot deklica že zelo zgodaj naučiš, da s tem, da si všečna in ugajaš ljudem okoli sebe, dobiš to, kar najbolj potrebuješ – občutek povezanosti.

Estrogen pač vodi igro življenja in ker so ženski možgani marinirani v estrogenu, to pomeni, da imamo popolnoma drugačen pogled na svet kot moški, katerih možgani so marinirani v testosteronu.
Estrogen je starodaven in izjemno močan. Bolj močan kot tvoja volja, ali feminizem.
Estrogen te vodi v to, da poskrbiš za potrebe drugih pred svojimi, da čutiš z njimi in ob tem pozabljaš nase.
Tako smo ženske preživele milijone let in ta celotna igra ima svoj smisel.

Moški na drugi strani so drugače narejeni, testosteron jih vodi v fokus, usmerjenost na cilj, v doseganje.
In družba fante opogumlja, da dobijo to, kar potrebujejo.
Njihova biologija jih ne vodi v to, da ne omenjam tega, da brez dvoma niso bili udomačeni, da bi jih skrbelo, kaj si drugi mislijo o njih.

Ženske pa… to kar lahko rečem je, da je biti všečna brez dvoma epidemija, ki razsaja med ženskami.
In več, ko vemo o sebi, bolj, ko smo izobražene, bolj se mi zdi, da naša biologija vodi igro.

V samem jedru je ženska še vedno povezana z jamsko žensko v sebi.
Kljub vsej gonji in aktivnemu delovanju na področju enakovrednosti z moškimi, smo ženske še vedno fizično šibkejše (ok, priznam, so redke izjeme) in zaradi tega odvisne od moških.
Naše prednice, ki jih nosimo v svojem celičnem spominu, so ugajale in vedno znova so poskrbele zato, da so ostajale povezane tako z moškimi kot z ženskami.

Povezanost je bila in je stvar preživetja.

Ženska je ustrežljiva in ugaja drugim, kajti logika celičnega spomina govori, da bo le v primeru, če bo dovolj »vredna« v očeh moškega, rešena, če jo napade »tiger«.

Možgani ženske so naravnani tako, da vedno znova poskrbi, da ne bo kdo slučajno jezen nanjo, ker to pomeni, da bo ogrožena njena povezanost.

Ženska vedno poskrbi za to, da je doma dovolj hrane in virov, ki poskrbijo za dobrobit njene družine, saj se ji drugače dogaja, da gre v paniko ugajanja, kadar so viri omejeni.

In to razloži, zakaj se ženska pogosto vede kot se, še posebej takrat, ko ji gre za nohte.

Če pogledamo v sodobni svet in vrednote sodobnega človeka, lahko zelo hitro najdemo vzporednice v sodobni gonji po popolnem zunanjem videzu, ki poganja milijonski industriji lepote in mode.
Da ne govorim o plastični kirurgiji in Botoxu.
Še vedno nas poganja isti instinkt – dobi moškega. Dobi dobro izobraženega moškega. Ustvari lepe otroke, ki bodo tvojo DNK širili naprej.

Vendar so stvari brez dvoma postale precej bolj kompleksne.

Ko si ujeta v všečnosti in ustrežljivosti, ti je vseeno, kaj čutiš, kaj potrebuješ ali kaj potrebuješ, da poskrbiš zase. Namesto tega je prioriteta v življenju ženske, kako ugotoviti, kaj si želi moški, kaj čutijo ljudje okoli nje in kaj hočejo od nje.

In draga moja, v tem sem bila kraljica.
Skozi svoje otroštvo sem se tako mojstrsko udomačila v ugajanje drugim, da v svojih zgodnjih 30-tih pojma nisem imela kaj čutim in potrebujem jaz. Znala sem ugotoviti kaj potrebujejo drugi in jim to dati preden me je sploh kdo prosil ali vprašal, če bi lahko to naredila zanje.
Bila sem zgled predpražnika, ženske, ki ugaja in naredi vse, kar je potrebno, da je všečna.

Znižala sem svojo vrednost, pozabila na svoje potrebe, v želji, da bi ohranila povezanost.
Vsak dan sem vstala in naredila vse, kar sem v svoji pametni glavi stuhtala, da je potrebno in bi moji najdražji potrebovali, da slučajno ne bi komu kaj manjkalo, ker bi bilo ob tem ogrožena moja povezava s to osebo.
Kontrolirala sem okolico in iz najmanjših znakov nelagodja razbirala, kaj oseba na drugi strani potrebuje.
To umetnost sem izmojstrila do potankosti.

Vendar sem bila ob vsem trudu in aktivnosti vsak dan vedno bolj nesrečna in utrujena.

To je bilo moje spogledovanje z izgorelostjo. Čutila sem naraščujočo izčrpanost, izpraznjenosti in utrujenost od vsega, tudi od življenja. Leta kasneje sem ugotovila, da sem bila utrujena od vsega silnega truda, da bi bila povezana, da bi ugajala, da bi bila všečna. Moja glavna motivacija je bila, da sem se izogibala temu, da bi ljudi vznemirjala s svojimi željami.

Všečnost in ugajanje drugim lahko resnično dobro funkcionira tja do sredine tridesetih let, vendar se tam proti štiridesetemu v ženski začne prebujati nekaj novega.

Do tega obdobja prebujenja, kot ga imenujem sama, je ženska prepričana, da če bo naredila vse prav in bo dala ljudem okoli sebe to, kar si želijo, da je ne bodo zapustili.
Misli, da je nenadomestljive, dokler se ji ne zgodi to, da ugotovi, kako zelo nadomestljiva je
.

In to je velik AHA moment za številne ženske, ki pridejo k meni.

»Taja, jaz sem bila zaprepadena, ko sem ugotovila, da ima mlajšo,« mi je razlagala ena od številnih žensk. »Prepričana sem bila, da je vse ok, saj sem poskrbela za vse; otroke, hrano, dom, hodila sem v službo, delala do onemoglosti, se trudila, da je bil dom urejen in vse zlikano, pospravljeno, zvečer sem padla v posteljo, zjutraj vstala in zagnala stroj. Jaz sem postala stroj. In zdaj, ga ni več. Šel je z mlajšo.«

Vendar ravno zaradi tega, ker ne razumeš razlik v medsebojni naravi, ne razumeš, da všečnost, to da poskrbiš za vse potrebe moškega enostavno ni dovolj.
Zakaj? Ker skozi ugajanje, skozi všečnost zanikaš in ignoriraš točno tisto, kar je moškega v prvi vrsti pritegnilo k tebi.

S tem, ko zanikaš svoj resnični jaz, ko zatreš svoj avtentični glas, ko pozabiš na svoje potrebe in želje, nehaš sijati.

In ko čas teče, se enostavno navadiš na to, da skrivaš sebe, da skrivaš svoje talente in svoje Darilo, ki ti si.
In tvoj notranji svet ugrabi tvoja »Popolna« ženska, tvoj notranji »Kritik«, ki točno ve, kakšna bi morala biti in kaj bi morala narediti, da bi bila všečna.
Ženska razmišlja; Mislili bodo, da sem neumna. Itak nisem nič posebnega. Kaj pa če me ne bodo imeli radi?

V samokritiziranju smo umetnice in to za čisto desetko v akademiji življenja. Žal nam ta desetka prinaša več težav kot koristi. Vsa ta notranja kritika te vodi na eno mesto; Nisi dovolj. Ženska danes misli, da ni dovolj.
Ne glede na vse, kar naredi za ljudi okoli sebe, ne glede na vse dosežke, ne glede na ves čas, ki ga vloži v svoj videz in v popolno izbrano opravo, v katero se napravi… enostavno ni dovolj.

Celo, če dobi vso zunanjo pohvalo in potrditve, ki si jih želi, to ne zadostuje, da bi resnično začutila občutek izpolnjenosti, občutek, da je dovolj.

In iz tega občutka, da ni dovolj se trudi še bolj, dela še bolj, si prizadeva, da bi bila popolna.
Bere knjige, posluša seminarje, se trudi in trudi, dela še več, meditira, poskuša narediti vse, kar so ji rekli, da mora, da bo uspešna. Ob tem pa je vedno bolj nesrečna, vedno bolj izgubljena, vedno bolj izumetničena in vedno bolj v izgorevanju.

Poskuša se skrčiti in ustrezati normam.
Poskuša delovati na moški način.
Poskuša številne tehnike, metode, stvari, da bi končno spoznala svojo lastno vrednost.

Žalostna resnica je, da ti skozi delovanje, trud, siljenje in mučenje, skozi odpovedovanje in trpljenje nikoli ne bo uspelo.

Vse se začne s tem, da si poveš resnico, ki utegne biti zelo grenka. V svoji notranjosti moraš odkriti;
1. Kje se nahajaš? Kaj je tisto kar si prizadevaš dobiti (več denarja? pohvalo? večjo lastno vrednost?)
2. Kaj si resnično, srčno želiš? Kako sploh veš, kaj čutiš in kaj bi te resnično osrečilo?

Da bi sploh spoznala, kako zelo si prizadevaš prilagoditi kalupu, ki ga je ustvarila družba in ki si ga prevzela zase, da ustrezaš idealu Popolne ženske, moraš spoznati, kako zelo nesrečna si čisto zares.

Izumetničenost je groteskna podoba sodobnega sveta, kjer vsak poskuša biti nekdo drug.

Življenje pa te kliče. Kliče te nazaj v tvojo lastno naravnost, v tvojo lastno resničnost.
Všečnost ti preprečuje, da bi si resnično podarila to, kar bi te resnično negovalo.

Leta 2009 sem v svojem življenju prišla do te točke o kateri pišem danes, do točke, ko sem se zagabila sama sebi, ker sem si tako prizadevala, da bi bila všečna. Prilagajala sem se ljudem okoli sebe do te mere, da so me odkrito prezirali in ko sem opazovala, kako se je vse sesuvalo v prah, sem sama pri sebi prišla do točke, ko sem si rekla DOVOLJ. Dovolj je. Želim drugače. Nisem vedela kako, vedela sem samo, da na star način ne morem več. In nočem več.

In ko sem bila pripravljena na nekaj popolnoma novega, je v moje življenje vstopila ŽENSKA. ONA, ki mi je pokazala, korak po korak, kako življenje živeti na sijoče ženstveni način. Ona, ki mi je prva razkrila, da se moški odziva na žensko in da je na meni, da postanem najsrečnejša ženska v svojem svetu, če želim izkušati radost vsak dan.

Preobrazba je bila vse prej kot lahka. In ne, ni vodila po poti dela na sebi. Pred tem sem 15 let aktivno delala na sebi. Leta 2009 sem spoznala, da je edina pot, pot negovanja sebe.

In na tej poti se vse začne z upočasnitvijo, s poslušanjem sebe.

Najhitrejša pot ven iz ugajanja in všečnosti vodi skozi radikalno iskrenost. Povedati si moraš vse tiste male laži, v katere verjameš in si jih dnevno pripoveduješ.
Soočiti se moraš s svojo Popolno žensko, ki biva v tvoji notranjosti. Vsaka ima svojo. In soočenje z njo je veličasten portal v prepoznavanje tega, kaj si resnično želiš in zakaj za vraga, si sploh tukaj…

Za začetek si povej resnico glede današnjega dne.
1. Najdi trenutek v dnevu, ko nisi povedala resnice ali si povedala le napol resnico.
2. Zapiši si kaj si rekla, kaj si mislila in kaj si ob tem čutila v sebi, pa tega nisi podelila.
Iskrenost je na mestu, ko si v naslednjem koraku pogledaš kaj bi se zgodilo, če bi povedala, kako se počutiš? Si sploh lahko dovoliš, da resnično začutiš v sebi, kako bi se počutila ob tem?
3. Zdaj si povej resnico. Kaj bi resnično želela povedati, pa nisi?

Vedi, da imaš v življenju vedno izbiro, vedno. Ti kreiraš svoje življenje, lahko iz strahu ali iz ljubezni, to je vedno tvoja izbira. Izbirati začneš iz tistega umirjenega notranjega mesta, ko si resnično v stiku s seboj, povezana s seboj. Ko upočasniš in si poveš resnico – sebi.

Prepoznati moraš, kaj pravzaprav čisto zares pričakuješ od zunanjih dejavnikov, statusa, prestiža, denarja, partnerstva.

Šele, ko veš, kaj je tisto, za čemer se ženeš, si to resnično lahko podariš in se skozi to neguješ, v sebi in ne zunaj sebe. In točno to delamo v 9 mesecih DivineFemme Akademije. Vračamo se nazaj k sebi, poslušamo navznoter in se negujemo znotraj sebe.

Čas je, da neguješ Žensko v Sebi!

Ko si podariš pozornost in zavedanje, spoznaš, kako čarobno je Vesolje, ki te vodi po tvoji opečnati poti točno tja, kamor je tvoja ženska Duša izbrala, da želi potovati. Ko tvoj; »Ja, v redu je. Saj bom zmogla. Saj bo šlo.« postane nekaj, česar ne toleriraš več – sama, pri sebi – takrat se preobrazba resnično lahko začne. In ja, ko si končno poveš resnico, je življenje pogosto kaotično, neudobno, na trenutke strašljivo, vendar je TVOJE.

Vprašanje je le si drzneš biti veličastna, izjemna, neponovljiva, enkratna TI?
Kajti to je tvoja izbira. Vedno!

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Več o akademiji lahko prebereš, če klikneš na sliko spodaj…

df-banner

car

Samo še tole naredim, potem pa bo čas zame…

Veš kolikokrat slišim, ko ženska reče; Samo še tole naredim, potem si bom pa res vzela čas zase.

Koga farba?
Komu laže?

Vsi, ki jo poslušajo vedo, da temu ni tako.

Si se kdaj vprašala zakaj tako reče?
In morda še bolj pomembno, kaj s tem želi od ljudi okoli sebe?

Ti povem resnico!?
Ženska išče nekoga, ki ji bo dal dovoljenje, da si vzame čas zase.
In ženska to prefinjeno naredi tako, da poskuša do tega, da ji da dovoljenje pripraviti osebo, ki jo čuti kot avtoriteto s tem, da se pritožuje. Več o tem delim v spletnem druženju, o tem pa več na koncu.

Številne ženske danes poročajo o tem, da so fizično utrujene, čustveno izpraznjene in mentalno izčrpane.
Vendar ne glede na to, še vedno same sebi rečejo; Samo še tole, potem pa bom…

Ko sem poleti dobila navdih, da ženske pogosto vozimo s prazno posodo ali pa na hlape, je to pripeljalo do zanimive prispodobe, preko katere se ženske, ki so del SiStar skupnosti vedno znova opominjamo, da je potrebno napolniti svojo notranjo posodo z oksitocinom.

To da, ko avtu zmanjka bencina, obstoji na mestu, nam je jasno. Hkrati pa v svojem življenju vedno znova pričakujemo od sebe, da bomo bolj uspešne, bolj hitre, bolj dobre, če bomo vozile kar s praznim rezervoarjem za gorivo.

A ni to zanimivo!?

In tako kot tvoj avtomobil vsakič znova zahteva, da ustaviš na bencinski črpalki, da napolniš svoj notranji rezervoar, to potrebuje tudi tvoje telo.
Če voziš na dolge razdalje in si zelo zposlena v svojem življenju moraš redno tankati.
Če si zelo obremenjena, to pomeni tankanje večkrat na dan.

Žal verjetno tak mačehovski odnos do telesa izhaja tudi iz tega, da ti nihče ni povedal, kako pomemben je oksitocin za žensko telo in za to, da si ženstvena. Rada rečem, da si lahko možača na nadomestkih in substancah kot je sladkor, gluten, kafein. Da bi bila ženstvena pa potrebuješ vitalnost, potrebuješ življenjsko energijo, potrebuješ strast in vse se začne pri odnosu s sabo.

Oksitocina ne moreš aktivirati na silo, s tem, da narediš to in to in to.
Oksitocin je povezan s procesom, ti ga moraš graditi v sebi, vedno znova polniti to svojo posodo in to ti potem omogoči tudi to, da nisi vzkipljiva, tako mentalno izčrpana, fizično utrujena, čustveno izpraznjena in da lahko siješ.

Ker oksitocin je tisti, ki ženski naredi zvezdice v očeh in zaradi katerega sije, mehko in toplo.

Ko sem v spletnem templju Varuhinja.si delila članek Odvisna od stresa, sem v odgovor dobila pismo, ki ga objavljam v nadaljevanju, ker me je globoko ganilo. Članek si lahko prebereš, če se pofočkaš za dostop v tempelj >>>tukaj<<<

Draga Taja,

Kakšna resnica. Kako častno je biti odvisnik. Tudi takrat, ko ponoči ne spiš več, ko komaj premikaš telo, ko svetijo že vsi alarmi….popiješ kavo, Red Bull in si tam. Ko telo odpove, ležiš v postelji z računalnikom na kolenih in telefonom v roki in si pripravljena…

In sem v svetu, ko je povsem normalno tako. Ravno v teh dneh se sprašujem do kam. Pa ne samo sebe. Tudi kolegice. Ena kašlja kot dolgotrajni kadilec, ima vročino in se premika samo zaradi analgetikov. Kje je meja?
Druga je zelena kot stena, v službi od jutra do večera že cel mesec. Nič vikendov. Pa ji je šef rekel, da do petka mora končati projekt, ker izgubljamo denar. Spet ne bo vikenda, spet bo spala le nekaj ur, obroki hrane spotoma,…

Pa se mi prav nič ne smilijo. Sprašujem se, kaj se mora vse zgoditi? Do kod smo pripravljene hoditi po sebi za preživetje? Koliko se imamo v resnici rade?

Moja izkušnja z odvisnostjo je podobna tvoji. Tudi jaz sem se filala z glasno glasbo, plesala v avtu. Tudi jaz sem mislila, da je to ok. Sicer sem bila neskončno utrujena, a sem se prepričala, da sem samo lena in da je normalno, da sem na ful. V službi, doma, med prijatelji, še na otroškem igrišču…

In moje zadnje službeno potovanje je bilo pika na I. Sestanki od jutra do večera, potem skupne večerje pozno v noč. Totalna preiskušnja. Res sem dojela, da je VSE moja izbira. Da izbiram vsak trenutek. Ker se sploh ne zavedam kako mi je domače biti na adrenalinu in sem tam takoj. Trenutek in si not. Vlekla sem se ven s kremplji, dihala, naredila vse, kar mi je svetovala Hetaira. Ta občutek je tako domač, da brez kakršne koli težave zlezeš not. Priti ven pa je precej bolj zahtevno.

Zanimivo je, kako hitro preklopimo v avtomatizem. Tudi, ko že mislimo, da poznamo vse. Rituali, ki jih delam, se res potrudim, a takoj ko sem bila bolj utrujena, so prešli v avtomatizem.
Vem, Budnost. Budnost. Budnost. In ponižnost. Ponižnost. Ponižnost. Vsak trenutek.

Moja izkušna je takšna, da ko se neguješ in si priskrbiš potrebno dozo oksitocina, ni več prostora za adrenalin. Odpade. Nočem več. Preveč sem pogrešala svoje hobije, dejavnosti, ki me hranijo.

Sistemi delujejo tako, da te utišajo. Utišajo naše hrepenenje, našo bit. Zato, da manipulirajo. Da si ovca, ki nimaš časa, da bi razmiljal o sebi, o željah. Tako te naredijo odvisne, da narediš vse. In zdaj vem, kaj pomeni prodati dušo. Točno to naredimo, ker mislimo, da brez njih ne moremo. Ne zavedamo se koliko v resnici prodamo za “ugodje”. Za lepe obleke, za počitnice v dragih destinacijah, za boljši avto, za pohištvo po meri….prodamo srce.

In za vse se odločimo sami.

Objem,
D.B.

Srčno hvaležna sem za povratne informacije in aha momente, ki jih delite z menoj. In hvala, draga Ženska, da si mi dovolila, da tole objavim.

Res je nenehno smo v pogonu in na koncu ostanemo prazne z občutkom, da smo prodale svojo Žensko Dušo. In potrebna je dnevna praksa negovanja, doslednost, stik s svojo Žensko Dušo, da začutiš Sebe, stik s sabo in polnost, po kateri tako globoko hrepeniš.

Globoko verjamem, da ženska, ki si dovoli biti ženstvena, opolnomoči sebe in svojega moškega ter spreminja svet. Vendar iz prve roke vem, da ne moreš biti ženstvena na hlapih energije.
Potrebuješ svoj »čas zame«, da bi utelesila svoj polni potencial in zaživela življenje in ljubezen o kateri sanjaš.
Več bom s teboj podelila v 8 tedenskem programu Zdaj je čas Zame. Prijaviš se >>>TUKAJ<<<

Neguj Žensko v sebi!

Bodi Sijajno in Sijajna!
Taja Albolena

Taja Albolena že več kot dve desetletji raziskuje globine svoje Biti. Taja ženski, ki je izgubila stik z žensko v sebi, ki čuti, da ni dovolj, pomaga, da vzljubi sebe, da začuti zaupanja vase kot žensko ter sledi sebi. Vodi jo, da utelesi polno moč svoje Ženske Duše, zasije ter zaživi radostno in izpolnjeno življenje. Več najdeš na www.divine.si

taja_4522

Utelesi svojo Žensko esenco nadaljevanje

Ženska esenca zasije iz tvoje notranjosti takrat, ko v polnosti utelesiš svoj notranji Dragulj. Vsaka ženska je unikaten, edinstven, enkraten dragulj. Toliko različnih barv, velikosti, kvalitet, kot jih utelešajo ženske skozi svoje dragulje svetlobe je tudi v naravi.

Ravno zaradi tega je prispodoba z draguljem zame osebno tako izjemna. Kajti dragulji nastajajo pod velikimi pritiski globoko v notranjosti zemlje, tako kot unikaten dragulj ženske nastaja pod pritiski njene notranjosti.
Dragulja ne moreš kupiti ali ga kje dobiti, ti si dragulj. In ta tvoj dragulj izžareva tvojo žensko esenco na čisto tvoj, unikatno oseben način.

Izvorna ženska esenca je nekaj, kar izžareva v svet tvojo Boginjo. In pred teboj je še 5 stvari, ki jih enostavno moraš vedeti, če želiš od blizu spoznati umetnost izžarevanja.

5. Obdaj se z lepoto….

Lepota je hrana za dušo. Lepota je občutenje, ki ga aktiviraš v sebi. Lepota je svetloba, ki se prižge v tvoji duši in iz tebe sije v svet. In to kar je ključnega pomena, če želiš prebuditi svoj občutek za lepoto je, da se obdaš z lepoto. Lepota te odpira, te navdihuje, poveže te s tvojim bistvom. Začutiti jo moraš v sebi in postati ta sila, ki hodi z Lepoto in v Lepoti.

Pogosto lepoto opisujemo kot nekaj zunanjega, vendar gre za vrlino, ki je del naše notranjosti. Lepota prebuja, dotakne se tvoje Duše.

Lepota je kot krhka ptica, ki potrebuje notranji sveti prostor za svoj polet. Potrebuje notranjo nego in dnevno prakso, da bi lahko preživela močan vpliv iluzije, ki jo dnevno lovi v zunanjem svetu. In da bi lepoto prepoznala v svetu, ki te obdaja, moraš upočasniti, se ustaviti, obmirovati in opazovati, prisluhniti, začutiti z vsemi svojimi čuti.

Lepota je izjemno čutna. Okusimo jo, ko ugriznemo v sočno jagodo, zavonjamo jo, ko se podamo na cvetlični trg, vidimo jo v umetninah, obrazih ljubljenih oseb, v snežinkah in cvetnih lističih, slišimo jo v vetru, v svoji najljubši melodiji, čutimo jo na svoji koži skozi sončne žarke, mehkobo svile ali nežno drsenje peska. Lepota te sprosti, zmanjšuje stres in polni tvojo notranjo posodo oksitocina. Lepoto moraš prepoznati in ji dati mesto v svojem življenju, da bi se te lahko dotaknila in te s svojim čarobnim dotikom spremenila. Lepota je tista mistična dama, ki na tvoj obraz nariše nasmeh in ki te razneži.

Zato izberi, da opaziš lepoto. Obdaj se z lepoto. Čas je, da si ženska, v vsej svoji Lepoti.

6. Bodi pozorna na detajle.

Ženske smo bitja detajlov. Barve, odtenki, note, melodije, tkanine, pisana zbirka vzorcev in podrobnosti nam polepša dan, razvedri obraz in nas zmehča. Linearnost, praznina, je nekaj, kar v ženskem telesu ustvarja stres zato je zelo pomembno, da prepoznate svojo potrebo po detajlih in jo negujete.

Pomembno je, da namenimo pozornost detajlom, ki naredijo spremembo, pa naj bo to način kako razporedimo hrano na krožniku, ali izbira dodatkov, nakita, ki ga uporabimo.

Rahločutnost, nežnost, izbranost, barvitost, vse to ustvarja vtis. Pomembno je, da se zavedaš katerim detajlom namenjaš svojo pozornost, kajti vse prepogosto se ženske ujamemo v iskanju pomanjkljivosti, napak, kar izhaja iz iste sposobnosti opazovanja podrobnosti, le da jo uporabimo kot pot v praznino in pomanjkanje, namesto, da bi detajle uporabile kot pot v polnost, izpolnjenost, v blaginjo.

Podrobnosti kot so pentlje na darilih, vzorci na darilnem papirju, skrbnost s katero so majhne pozornosti zavite pustijo velik vtis pri ljudeh. Lepša ko je embalaža, večjo vrednost ima stvar v njej za žensko. Razmisli samo za trenutek o tem fenomenu. Majhna modra škatlica s pentljo te spomni na dragulje. Prikliče asociacijo na prestiž, kvaliteto, dragocenost.

Detajli so dragoceni. Uporabi njihovo vrednost v svoje dobro.

7. Objemi moč ženstvenosti.

Moč ženstvenosti je v njeni blagosti, v njeni nežnosti in mehkobi. Blaginja je tvoje notranje stanje Biti, ko v sebi čutiš izpolnjenost, notranjo polnost. Blagostanje predstavlja način, kako vrednotimo svoje življenje in v njem prepoznavamo srečo, zadovoljstvo z življenjem, polnost, smiselnosti in izpolnjenost. Izražamo jo skozi kreativnost, umetnost, lepoto, senzualnost, zaznavanje, uživanje življenja, prisotnost v tem trenutku tukaj in zdaj. Ko upočasniš, se povežeš s seboj, s svojo Bitjo. Začutiš sočnost, mehkobo in čutnost.

Za ženske je zelo pomembno, da negujemo ta del sebe. Najboljši način, da si v stiku s svojo ženstvenostjo je skozi telesno gibanje, skozi ples, jogo, negovanje telesa, plavanje, obisk spa centra, povezovanje z naravo, negovanje svojih čutov in predvsem stik z intuicijo. Intuicija, modrost, vedenje so aspekti povezani z modro žensko, s tistim delom v tvoji notranjosti, ki enostavno ve kdo si in zakaj si tukaj.

8. Uči se iz preteklosti, namesto da ponovno odkrivaš toplo vodo.

Spoštovanje tradicije, običajev, prednikov in predvsem modrosti, ki je bila prenesena s strani prednic je ključnega pomena. Toliko zgodovine je v kamnih, zgradbah, v zgodbah in ženske imamo sposobnost, da beremo onkraj vidnega, da zaznavamo stvari v nevidnem svetu.

Pomembno je, da se spomnimo starih znanj, kajti modrost prednic nam je vedno na voljo, če le imamo ušesa, da slišimo in oči, da vidimo. Spoštovanje preteklosti je ključnega pomena za prenos znanj po generacijskih linijah.
Poglej, kaj je tisto, kar lahko preneseš iz preteklosti v sedanjost, v okolico, odnose, kako lahko s pomočjo starodavnih znanj olajšaš svojo sedanjost?

Prisluhni modrosti tistih starejših žensk v tvoji okolici.
Prepoznaj kaj so semena, ki jih lahko seješ na svoji zemlji.

9. Podari si najboljše!
Pogosto smo ženske naravnane tako, da dajemo drugim stvari, ki bi si jih želel prejeti. In ob tem, ko dajemo, vedno znova vzamemo sebi. Morda je čas, da prepoznaš svoj trud in silo, s katero poskušaš ustreči drugim in si namesto tega dovoliš, da sprejmeš.

S sprejemanjem imamo ženske pogosto težave, zato je včasih modro, da se postaviš v pozicijo tega, kako rada deliš sebe, kako srečna si, ko lahko podariš stvari iz srca in dopustiš drugim, da podarijo tebi.

Ali pa za spremembo namesto, da si vzameš čas, da nekaj narediš, raje podari sebi ta čas. Podari si najboljše, najboljšo hrano, najboljšo čokolado, najboljši čas, najboljšo obleko. Samo zato, ker se imaš rada.
Nekaj izjemnega se zgodi, ko zmoreš podariti sebi vse to, kar si vedno želela, da bi dobila od drugih.

Ko si dovoliš, da sprejmeš, stvari postanejo lahkotnejše, bolj uživaš v življenju, občutiš večjo radost, srečo, zadovoljstvo z življenjem in s sabo. Življenje postane bolj zabavno in bolj izjemno.

10. Delaj to kar ljubiš!

Ena najbolj čarobnih stvari za žensko je, da dela kar ljubi. Vendar z besedami Wayne Dyer-a moraš najprej ljubiti to kar delaš, da začneš delati to kar ljubiš. Pogosto smo v uporu in ne maramo stvari, ki jih »moramo« početi. Brez dvoma je izziv v tem, da sprejmeš to kjer si in vzljubiš to kar počneš.

Zdrave osebne meje imajo veliko opraviti s srečo in s tem, da ljubiš, to kar delaš. Če želiš postati bolj magnetno privlačna za stvari in ljudi, ljubi to kar počneš. Bodi srečna in zadovoljna. Ko ti postaneš ta ženska, ki živi življenje, kot si ga želiš, boš vse kar si želiš pritegnila k sebi.

Izziv je v tem, da moraš ti biti ta ženska, ki ima stvari, ki si jih želiš imeti. V praksi to pomeni, da če si želiš izpolnjujoče in harmonično partnerstvo, moraš ti biti ta izpolnjena in harmonična ženska, ki ima take odnose z ljudmi okoli sebe. Vse se poraja iz tebe, iz tvoje notranjosti v zunanji svet.

Zato bodi ta Dragulj, ki počiva v tebi, prebudi se, utelesi svoje potenciale in iz tega boš ustvarila vse tisto, kar ta ženska, ki živi te potenciale, lahko uresniči.
Delaj to kar ljubiš že danes.

Bodi ta ženska, ki že ima vse tisto, kar si srčno želi. Začuti občutke, ki jih čuti ta ženska, utelesi jo, zaživi kot ona. In brezmejno uživaj v življenju, ki ga ustvarjaš zase in v izžarevanju svojega edinstvenega, enkratnega Dragulja, ki predstavlja tvojo boginjo, tvojo unikatno, izvorno žensko esenco.

Kdaj, če ne zdaj? In kdo, če ne ti?

Prvi del je na voljo tukaj…

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Članek je bil objavljen na spletni strani www.svetloba.si

taja_4522

Utelesi svojo Žensko esenco

Ženska esenca je kvaliteta, ki jo ženska izžareva takrat, ko je to kar je. Ne moreš se je naučiti, to SI. Je tvoj unikaten, edinstven izraz. To svojo izvorno esenco izžarevaš na svoj edinstven način, to je tvoj, čisto oseben podpis Lepote.

Lepota je tako močno zlorabljen izraz nečesa, kar pravzaprav izraža esenco biti. Ko prebudiš svojo žensko dušo, tvoja lepota sije iz notranjosti navzven. TI siješ svojo lepoto, ko si polno prebujena, živa in povezana. In vsi vemo, da ženska, ki je v stiku s svojo esenco magnetno privlačna. Ženske se pogosto trudimo, da bi bile lepe. Vsako leto na milijone evrov porabimo za polepšanje in vendar v sebi ostajamo svoje najhujše sodnice, kajti sodimo se, kritiziramo in nikoli nismo dovolj.

Tvoja ženska esenca je nekaj, kar moraš prepoznati v sebi, negovati v sebi, da bi to lahko izžarevala iz sebe v svet. S teboj želim deliti 10 stvari, ki jih enostavno moraš vedeti, če želiš od blizu spoznati umetnost izžarevanja.

  1. Sprosti se….Aaaaaaah!!! 

Sodobna ženska je odvisna od stresa. Pretresljivo? Resnično je. Vendar je izziv sodobne ženske, da ne zmore upočasniti in samo Biti. Nekaj je vendar treba početi. In tako pogosto svoj prosti čas preživljamo tako, da se silimo v aktivnosti, medtem ko naša ženska duša kriči po počitku. In ker si ne zmoremo prisluhniti, nas telo pogosto »prisili« v počitek tako, da zbolimo. V sodobnem svetu smo obsedeni s hitrostjo, vse se dogaja s svetlobno hitrostjo. Nekaj najbolj normalnega je, da bi morali elektronsko pošto dobiti takoj, ko jo je oseba na drugi strani poslala. Preko telefona in računalnika smo nenehno na voljo in naš razum nenehno melje.

Upočasnitev in sprostitev sta za naše telo ključna. In to morate vključiti v svoj urnik. Ženske si moramo vzeti čas zase, kajti pogosto v svojih neskončnih seznamih sebe dajemo na zadnje mesto. Če bo ostalo kaj časa potem bom pa… Zveni znano?

Zaslužiš si, da se sprostiš in si vzameš čas samo zase, enostavno zato ker obstajaš. Ni treba, da si kupuješ čas s tem, da si pridna in najprej narediš vse kar je treba, da si zaslužiš, da greš na masažo ali imaš čas za dobro knjigo. Tvoj neskončni seznam lahko počaka, tvoje življenje se odvija, tukaj in zdaj. Zato se sprosti. Globoko vdihni in izdihni na glas zvok Aaaaaaah in še enkrat Aaaaaaah. Začuti telo. Sprosti se!

  1. Pojdi na zrak! 

Stik z osnovnimi elementi, z zemljo, z gozdom, z vodo te napolni. Ko si v stiku z naravo, začutiš podporo mame Zemlje. Da bi resnično stopila v stik s seboj in začutila svojo žensko esenco, ti lahko pomagajo osnovni elementi in stik z njimi. Globoko dihanje, dotik listov, voda, ki teče čez tvoje prste, sonce, ki boža tvojo kožo. Zavesten stik z naravo je ključnega pomena za dobrobit ženske. Konec koncev smo ženske ciklična bitja, in smo v globoki povezanosti s cikli narave, z letnimi časi in posledično tudi s 4 elementi. To, da se začnemo zavedati svoje cikličnosti in jo spremljamo skozi svoj mesečni cikel je nekaj, kar nam pomaga, da spoznamo svoje izžarevanje in kaj vpliva na naš sijaj v našem mesečnem ciklu.

Starodavna praksa povezave z maternico mame Zemlje je izjemno zdravilna. Poiščite si najljubši prostor v naravi. Če je mogoče se ulezi direktno na Zemljo, tako, da s trebuhom ležiš na zemlji. Položi si roke pod glavo in začni s trebušnim dihanjem. Iz svoje maternice začuti povezavo z maternico mame Gaie. Dihaj iz svoje maternice dol v maternico mame Zemlje. Vdihni blaginjo, negovanje, povezanost zemlje in si dopusti, da čutiš utelešenost, prizemljenost, čuti celo svoje telo. Začuti hvaležnost do Gaie in začuti povezanost maternice in srca. Dopusti si, da začutiš izžarevanje iz svojega srca. Začuti hvaležnost za telo, hvaležnost, ki ti je dana, da lahko izkušaš življenje skozi svoje telo. Dihaj hvaležnost in nato ko začutiš zaključi s prakso.

  1. Uživaj v hrani!!! 

Ko takole dnevno poslušam o vseh pravilih in omejitvah diet, prehranjevalnih navad, se včasih sprašujem, ali sploh še uživamo v tako enostavni stvari, kot je kosilo. Ženske štejemo kalorije, se ukvarjamo z vsem, kaj ne sme biti vključeno od mlečnih stvari, do glutena, do pesticidov… na koncu se resnično vprašaš ali sploh lahko še kaj jemo brez občutka krivde in ali sploh še znamo uživati?

Pozabile smo, da je čas obeda, čas praznovanja, čas hvaležnosti in cenjenja svojega telesa. Obed je čas negovanja svojega telesa, nahraniš ga, mu daš gorivo in pomembno je, da to znamo narediti s hvaležnostjo in da čutimo vrednost tega, kar smo zaužili.

Uživaj v hrani, okusi jo z vsemi svojimi čuti, vizualno, z brbončicami, z vonjem, čutenjem, skratka hranjenje je obred, ki mu moramo posvetiti čas. Zato se umiri, usedi in uživaj v dobri družbi.

  1. Samozavedanje

To, česar ne opaziš, ne obstaja v tvojem svetu. Zavestno zavedanje lepote, detajlov, ki so ti pomembni je ključnega pomena. Dokler ne opaziš lepote, ki te obdaja, zate ne obstaja. Lepota ima to zanimivo sposobnost, da nas postavi v ta trenutek, zdaj.

Prisotnost v tem trenutku, zdaj, je ključno za samozavedanje. Prisotnost je ena od najpomembnejših veščin, ki jih v novi dobi potrebuješ. Da si tukaj in zdaj, ne v preteklosti in ne v prihodnosti. V preteklosti je ujeta žrtev, v prihodnosti so pričakovanja. Ko si tukaj in zdaj, enostavno samo si. Dopuščaš, namesto da reagiraš. Ko dopustiš trenutku, da samo je, se odpre nova dimenzija zavedanja.

Stvari preobražaš s tem, ko vanjo vneseš prisotnost. Opazovanje je tisto, ki spremeni možnost v realnost. Ko prepoznaš to, kar je nezavedno, se v tebi prebudi luč zavesti. Ničesar ne rabiš spremeniti. Bivanje je potrebno začutiti. Bivanja si ne moremo zamišljati, z umom doumeti, moramo ga izkusiti.

Vzemi si čas za stvari, ki jih počneš, opazuj, kako se počutiš, kaj zaznavaš v sebi? Ko imaš svojo pozornost usmerjeno na tisto, kar počneš ima to precej večjo potentnost in ustvari precej večjo razliko v tvojem življenju, kot tudi v življenju drugih. Osebno sem bila izjemno presenečena, ko sem ugotovila, da je posvečeni čas za ženske izraz ljubezni. Morda je vikend pred tabo idealen čas, da posvetiš čas sebi in opazuješ, kako se ob tem počutiš.

Se nadaljuje…

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Objavljeno na spletni strani www.svetloba.si