Ženstvenost

life

Nehaj čakati na dovoljenje, da živiš!

Veš koliko žensk srečam, ki v svojih štiridesetih pripovedujejo o tem, kako si želijo, da bi bilo njihovo življenje drugačno? Počasi spoznavajo, da čas polzi mimo, medtem ko še vedno čakajo in se pripravljajo, da bi živele svoje sanjsko življenje, ob tem pa pogosto sprašujejo mene ali svoje najbližje za dovoljenje, da živijo življenje, ki ga želijo živeti.

Če sem čisto surovo, brutalno odkrita, pri štiridesetih pogosto sploh ne veš več, kaj si želiš. Žalostno je, kako v letih prilagajanja in čakanja na dovoljenje pozabimo na to, kdo v resnici smo in kaj si čisto resnično želimo. To kar ostane, pa je žgoča jeza in bes ob spoznanju, da smo desetletja čakale na tisti “pravi” čas, ki nikoli ni prišel in tudi nikoli ne bo.

Zakaj?

Udomačevanje. Dejstvo je, da smo tako močno ujete v vzorce iz otroštva, da v večini primerov sploh ne vemo več, kaj si v resnici želimo. Povsem avtomatizirano živimo vzorce svojih prednikov; mame, očeta in njunega odnosa. Pozabile smo na svoje resnične potrebe, ki izhajajo iz našega stika s svojo Žensko Dušo, s svojim srčnim hrepenenjem. Da bi resnično lahko negovale sebe in kreirale v svojem življenju to, kar si srčno želimo, se moramo spogledati s tem, kar nam vedno znova postavlja ovire na naši poti. In vse to izvira iz naše notranjosti. Vse je že v tebi! Čisto vse.

Naučene smo, da si moramo zaslužiti, da moramo dokazati, da smo vredne svojih sanj. Da moramo upravičiti svojo vrednost. Dokazati, da smo vredne. In treba se je potruditi, treba je trdo delati. Odpovedovati se je potrebno svojim užitkom in ko si vzameš vse, dokažeš svojo lojalnost, da si dovolj dobra, da si vredna. Da imaš dovoljenje, odobravanje, potrditev. Vseskozi iščemo potrditev svoje vrednosti zunaj sebe.

Popolnoma izkrivljena logika, za katero ne vem, kje sem jo pobrala, vendar vem, kako globoko počiva v mojem genetskem zapisu.

V času, ko povsod varčujemo in si jemljemo, sploh ni nič čudnega, da živimo v pomanjkanju. Konec koncev, ga ustvarjamo same. Težava sodobne ženske je, da reže sama sebi, da se odreka sebi in svojim srčnim potrebam, svojim hrepenenjem iz potrebe po tem, da bi dobila potrditev lastne vrednosti zunaj sebe, da bi bila sprejeta in ljubljena. Sodobna ženska ima izjemno potrebo po ljubeči pozornosti, kajti običajno tega ni bila deležna v svoji mladosti. In ravno zaradi tega, ker iščemo pozornost pri ljudeh zunaj sebe, običajno pri avtoritetah, se trudimo ugajati enkrat partnerju, drugič v službi.

Pozabile smo, da ne potrebujemo dovoljenja, da živimo.

Resnica je, da nihče ne bo prišel s podpisanim dovoljenjem, da živiš življenje, kot ga želiš. Edina oseba, ki ti lahko da dovoljenje, da živiš svoje življenje, si ti sama. In namen življenja je, da ga živiš – na polno.

Podarjeno ti je življenje. Eno samo. Tvoje. Tvoja odgovornost je, kaj z njim narediš, kako ga živiš. In tvoja odgovornost je, če izbereš, da ga ne živiš na polno, temveč zgolj životariš. Če ti stvari v tvojem življenju niso všeč, če ti ni všeč tvoj partner, če sovražiš svojo službo, se vprašaj – kdo živi tvoje življenje, kdo izbira? TI!

Naučila si se, da skrivaš svoj resnični jaz, da se pomanjšaš, da se prilagodiš. Naučila si se, da druge sprašuješ za dovoljenje, da bi živela. Ni res, da ne veš kaj narediti, resnica je, da točno veš. Ko se vprašaš, kaj si želiš vedno dobiš odgovor v sebi, le slišati ga nočeš, ker te je preveč strah. Strah te je, kaj bo to zahtevalo od tebe, kaj treba spremeniti, pustiti za sabo. Strah te je, kako bo to spremenilo tvoje življenje.

Ni res, da ne veš. In vprašanje ni KAJ? To že veš. Vprašanje je KAKO?

Čas je za prebujenje. Čas je, da začneš živeti. Ker ti veš, kaj si želiš. Zato si povej resnico in nehaj spraševati za dovoljenje, da si to, kdo ti si. Nehaj spraševati za dovoljenje, da živiš življenje, kot ga želiš živeti.

Kajti v življenju imaš samo dve izbiri:

1. Lahko preživiš svoje življenj v strahu in v pritoževanju. Lahko se pritožuješ čez partnerja, ki te drži nazaj in ti ne pusti, da ti rasteš. Lahko se pritožuješ čez službo, kjer ne moreš živeti svojega polnega potenciala. Lahko se pritožuješ nad situacijo v državi in kako bi lahko nekaj naredila, če bi bila situacija drugačna, če bi imela več časa, denarja ali več energije. Lahko se še naprej pripravljaš na svoje “sanjsko” življenje in čakaš, da se bo pojavil nekdo z dovoljenjem zanj.

Ali pa…

2. Prevzameš odgovornost za svoje življenje in dejansko začneš živeti.

Izbira je tvoja!

Ker to, draga moja, je tvoje življenje. In morda je čas, da ga resnično začneš živeti, namesto, da pričakuješ, da ti bo dal dovoljenje tvoj astrolog (ko bodo zvezde poravnane na pravi način), tvoj mož (ko bo končno dojel, kaj ima in kdo ti si) ali tvoj šef (ko bo v tvojem projektu ugledal tvoj potencial in to, kar se skriva v tebi). Resnica je, da nihče ne more potrditi tvoje vrednosti.

Ti si ta Ženska, ki že ima v sebi to, kar želiš živeti. Najprej moraš ti biti ta Ženska, ki živi življenje kot si ga želi, kajti Vesolje ti vedno ponudi to, kar siješ iz sebe. Ti si moraš dati dovoljenje, da si to, kar si. Ti moraš verjeti vase, zaupati sebi. Ti moraš potrditi svojo lastno vrednost.

Arhetip Sofije je tisti ženski arhetip v vsaki ženski, ki je povezan s tem, da si daš dovoljenje, da si to kar si. Povezana je z lastno vrednostjo, s tem, da vidiš svoj potencial, svoje Darilo in da čutiš samozaupanje, da to deliš z ljudmi in s svetom. Ravno zaradi tega, ker si v tem delu sebe ločena od sebe in ne čutiš svoje lastne vrednosti se trudiš. Ker hočeš dokazati, da si vredna. In če si mnenja, da je prelahko, potem moraš nekaj zakomplicirati, da te slučajno kdo ne bi ožigosal, da si lena. Ti je to poznano?

Iz strahu, da sem nevredna, sem bila sama mojstrica v kompliciranju. Znala sem zamegliti svojo jasnost, ustvariti kaos v svojem življenju, dvomiti vase in znala sem se res zelo prestrašiti, vse samo zato, da ne bi sledila temu, kar mi je narekovala moja intuicija, ker enostavno nisem verjela, da sem vredna tega, kar sem si želela. Iskala sem potrditev zunaj sebe. Ko sem spoznala svojo Sofijo, sem dojela, da je moja ločenost od tega dela sebe ustvarjala nezaupanje in dvom vase. Ker nisem imela stika s svojo modrostjo sem iskala potrditev zunaj sebe. Spoznala sem tudi, kako pomembno je Sofija povezana s Kreacijo v mojem življenju. Dojela sem, kako sem sama sebe onemogočala in končno objela ta del v sebi.

Draga moja. Zbudi se.
Nihče drug ni odgovoren za tvoj talent, za tvoje Darilo, to je tvoja odgovornost.
Na tebi je, da prevzameš odgovornost za to, kdo Ti si in to deliš z ljudmi in svetom.
Si pripravljena?

Če čutiš, da v potrebuješ pomoč, vodstvo, usmeritev, ti lahko pomagam s svojimi izkušnjami. Prehodila sem to pot in poznam ovire na njej. To, kar ti lahko pokažem je, kako stopiš v stik s svojo Sofijo in najdeš svojo pot po svoji notranji čustveni pokrajini. Več najdeš tukaj…

Bodi Sijajno!

Taja Albolena

dance

Sveta praksa izžarevanja

Ko sem prvič stopila v stik s sveto prakso izžarevanja, pravzaprav nisem vedela, kaj me čaka. Vendar sem svoji vodnici v globine ženstvenosti zaupala in to, kamor me je praksa vodila, me je pozitivno presenetilo in očaralo. Čutila sem globine, ekstazo, in blaženost v svojem telesu, ki sem jo prej občutila le skozi spolnost s svojim moškim. Globine v katere me sveta praksa izžarevanja vodi, me vsakič znova presunejo in bolj ko si dopustim, da se odprem, sprejmem, pustim toku, ki teče skozi mene, da me neguje in se mu predam, bolj močno čutim ta tok energije skozi mene, bolj plešem z njim, se mu predajam. Gibanje in pretočnost v mojem telesu me povezujeta z ženstvenostjo v meni.

Sveta praksa plesa me vedno znova vodi v izpolnjenost. V sebi čutim sijaj in radost, ki je skozi druge vrste meditacij nikoli nisem začutila v svojem telesu. Skozi ples se izraža sveti aspekt božanske ženstvenosti, potencial, ki ga ženske nosimo v sebi. Stare tradicije sveta so ples poznale kot način za sprejemanje svoje raznolikosti, kot prakso hvaležnosti, način za soočanje z močnimi čustvi kot je žalost ali v obdobju žalovanja in za povezovanje s petimi naravnimi elementi. Ples je brez dvoma eden od načinov za ustvarjanje povezave, stika z božanskim v sebi. Ples odpira poti kreativni energiji v telesu in nas iz glave premakne globoko v izkušanje telesa ter v odpiranje srca. To je eden od številnih razlogov, zakaj mi je sveti ples izžarevanja tako blizu.

Ples je pravzaprav sveta praksa utelešanja svojih dušnih kvalitet. Premikanje telesa, sledenje glasbi in predvsem izražanje občutkov skozi tvoje telo te odpira. Odpiranje je bistvenega pomena, da pridemo v stik s svojim izvornim, avtentičnim Jazom in da svoja duhovna telesa, kvalitete svoje Duše utelesimo v fizičnem telesu, ter jih iz sebe širimo v svet.

Rada rečem, da je ženska Darilo ljudem in svetu. In ženska je Darilo skozi svoje izžarevanje. Ko si pustiš, da si v stiku s tem, kdo v resnici si in to siješ, izžarevaš iz sebe v svet, ljudje pa so ti priča, se ustvarja čisto posebna atmosfera prepoznavanja in pričevanja, po kateri ženske močno hrepenimo.
Sveta praksa izžarevanja je Darilo vsem ženskam, ki so ti v krogu priče in ko s teboj podelijo to, čemur so bile priča, se ustvari močna povezanost in sveto ozračje prepoznavanja, ki te napolni z ljubeznijo, blaženostjo in radostjo. Gre za posebno prakso iz tantrične tradicije, ki aktivira in povabi v ospredje občutke, ki so prisotni v danem trenutku. Namesto, da bi se osredotočala na tehniko plesa, si dopustiš, da odpreš vse aspekte svoje Biti, tako fizično-energijsko raven, kot tudi čustveno, mentalno in duhovno.

Sveta praksa plesa ti pomaga pri premiku iz glave v telo, ki je za izkušanje ženske energije bistven. Ples je pot, ki ti pomaga ustvariti občutek umirjenosti, tako na mentalnem kot tudi čustvenem nivoju. Ples ti pomaga, da to kar čutiš, tudi izkusiš in utelesiš. Omogoči ti, da se odpreš in sprejmeš kvaliteto tvoje Duše, ki se želi izraziti skozi tebe, da dopustiš, da te ta kvaliteta neguje in da se ji v polnosti lahko predaš ter jo utelesiš.

Ples ti pomaga, da upočasniš, da se lahko odpreš občutkom radosti, užitka in polnosti ob tem, ko se tvoje telo premika. Iz te polnosti in hvaležnosti za telo se iz svojega centra premakneš v svoje srce, v stik z božansko naravo v sebi.

Pomembno je razumeti, da smo duhovna Bitja, ki se utelešajo v materijo in da je telo tisto vozilo, skozi katerega izražamo svojo božanskost, svoje Darilo, svojo božansko naravo delimo z ljudmi in s svetom. In dokler te mišice ne natreniramo, tega Darila ne moremo čisto zares zavestno deliti z ljudmi in s svetom, ne glede na to, kako se trudimo in kako močno iščemo svoj življenjski namen.

Tvoj življenjski namen ni v delovanju ali v mentalnem konceptu. Tvoj življenjski namen je v Darilu, ki je v tebi, ki iz tebe sije v svet in ki ga deliš z ljudmi in s svetom. Dokler ga ne spoznaš in zavestno podeliš imaš občutek, da ne veš kaj to je. Lahko se zaletavaš z glavo ob zid, se trudiš in na mentalni ravni iščeš odgovore, vendar spoznanje ponavadi vznika iz globin tvoje Biti. Ko premakneš svoje telo na zavesten način in si dopustiš, da v gibu čutiš radost, lepoto in užitek, si v stiku, si v izžarevanju svetlobe svoje Biti. Tako kot dih, je tudi ples nekaj, kar ti je povsod na voljo.

Skozi ples stopaš v stik s potenciali ženstvenosti, ki so latentni skriti v tvoji notranjosti. Tvoja Ženska Duša je v stiku z lepoto, sočutjem, senzualnostjo, ekstazo, radostjo, mehkobo, globino, enostjo, ljubeznijo. Sveta praksa plesa ti ponudi avenijo izraza, kjer lahko izraziš občutke skozi svoje telo. To je priložnost, da presežeš občutke zaskrbljenosti, žalosti, stresa ali jeze in se predaš božanskemu v sebi. Dobesedno streseš s sebe vse tisto, kar te bremeni, se osvobodiš in ustvariš pot, da se skozi tebe izrazijo globlji občutki povezanosti, hvaležnosti in radosti.

Ženske smo pogosto mnenja, da je enkratna izkušnja ekstaze dovolj, da napolni našo notranjo posodo, vendar je dejstvo, da je potrebno na svoj notranji ogenj ekstatičnosti, radosti in strasti redno nalagati. Če zgolj enkrat na vsake nekaj mesecev zakuriš kres in čutiš vzhičenost v sebi, to ne zadošča, da bi imela dnevno na voljo energijo, da si v svoji ženstvenosti. Ženstvenost potrebuje energijo. In v hecu rečem, da se je občasno potrebno ustaviti na bencinski črpalki in natočiti gorivo. Kljub vsesplošnemu prepričanju ženske populacije, da se naša posoda napolni, če vozimo hitreje in bolj drzno, žal temu ni tako. Pomembno se je ustaviti in napolniti svojo posodo, redno.

Skozi svoje izkušnje, sem prišla do spoznanja, da je redno nalaganje na ogenj moje ženstvenosti ključnega pomena za mojo dobrobit in predvsem, da sem lahko prijazna, ljubeča in dobro razpoložena na dnevni bazi. Ženska postane nerazpoložena, sitna in slabe volje takrat, ko ji manjka notranjega goriva, ko je na hlapih ali pa vozi z nadomestki energije, ki vedno terjajo svoje obresti.

Glede na tvojo aktivnost, glede na to, koliko svojega časa preživljaš v moški energiji, je pomembno obnavljati stik s svojo žensko esenco in predvsem napolniti svojo notranjo posodo energije. Seveda imamo ženske v sebi obe energiji, vendar spol, tvoja fizionomija telesa diktira, katera energija je dominantna in predvsem, katera je energija, ki je telesu naravna.

Ženska energija je naravna ženskemu telesu in seveda znamo uporabljati in biti tudi v moški energiji, vendar to od nas zahteva več energije in več pozornosti, več aktivnosti, kot ko smo v ženski energiji, kar izčrpa tvoje fizično telo. Zato se ženskam, ki so veliko v moški energiji upre njihovo fizično telo. Težave z zanositvijo, težave s srcem, težave z rodili in s prsmi so pogosto prisotne pri ženskah, ki večino svojega časa preživijo v moški energiji in pozabijo negovati svojo naravno, izvorno žensko esenco.

To kar te napolni kot žensko je lepota. Ko zaslišiš note glasbe in tišino med njimi. Ko zavonjaš vonj kadila in sladkobo vrtnic. Ko čutiš milino, svetlobo, ki sije iz žensk, ki so del ženskega kroga. Ko se dotakneš svoje kože, svojih las in začutiš svoje srce, ki se odpira vsak trenutek še malo bolj. Skozi sveto prakso plesa svojo moč, ki jo začutiš v svojem centru telesa dvigneš v prostor srca. To so trenutki svetosti, trenutki, ki jih ne moreš ujeti, trenutki, ko začutiš svojo Bit, svojo sveto ženstvenost.

Če čutiš klic in si voljna, da se spustiš v svoje globine svoje Ženske Duše te vabim, da se mi pridružiš na tedenskih druženjih.

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

queen

Mentorstvo je ključno.

Ženske so bile dolgo časa moja ahilova peta, veliko bolje sem se razumela z moškimi kot z ženskami v svojem življenju. V svoji mladosti sem eno za drugo izgubljala svoje “prijateljice” in vedno je bila vmes kakšna “izdaja” ali prevara. Vse skupaj je bilo resnično boleče. In ko so mi leta 2007 na Nilu moji vodniki povedali, kam me vodi pot, sem se uprla z vso silo, češ da nisem prava za delo z ženskami, jaz od vseh možnih izbir, seveda ne, to bo pomota. Kajti vedela sem, da bo to pomenilo, da se moram pomiriti z največjo ranjenostjo svojega življenja … odnosi z ženskami.

In če katera misli, da je njeno življenjsko poslanstvo povezano s tem, kar ji je všeč, naj razmisli še enkrat, kajti redno v svojih stikih z ženskami dobivam potrditve, da je največja bolečina in ranjenost žensk običajno področje, kjer najbolj zablestijo, kar je pravzaprav čisto logično. Kajti tam, kjer te najbolj boli in žuli, tja običajno usmerjaš veliko svoje energije in to področje ponavadi potrebuje veliko tvoje pozornosti, da pozdraviš samega sebe. In tako sem aktivno začela zdraviti svojo žensko plat in leta 2010 sem prvič začela z ženskimi krogi DivineFeminine. Zame je to pomenilo velik skok v neznano, kajti morala sem zaupati, da se podajam na pravo pot, čeprav nisem videla prav veliko pred seboj.

In tako sem prvi skupini povedala, da gre za velik preboj in da enostavno ne vem, kam me vse skupaj vodi. No po šestih letih aktivnega dela z ženskami precej bolj jasno vidim sliko, ki se razgrinja in začutila sem, da je čas, da se zahvalim vsem ženskam, ki so me vodile na tej poti.

Svoje duhovno popotovanje vase sem začela s Shirley MacLaine, ki me je s svojima knjigama Iskanje in Potovanje vase prebudila. Po tem, sem s svojimi sošolkami še v srednji šoli debatirala o bioenergiji, meditacijah in čakrah. Začela sem z jogo in meditacijami, kar je pravzaprav začrtalo mojo pot.

Karen Kingston je bila ena tistih, ki me je vodila v iskanju mojih korenin. Leta 2000 me je pot peljala na Bali, kjer sem se pri njej izobraževala na področju ustvarjanja svetega prostora in energetskega čiščenja prostora. Bali je bil prelomnica, ko sem začela zaupati vase in širiti v svet delček sebe. Seveda si nisem niti v sanjah predstavljala, kam me bo sveti prostor pripeljal, vendar danes vem, da je prvi sveti prostor maternica in da vse prostore ustvarjamo iz svoje maternice, zato je ženska tista, ki ustvari Dom ali pa ga ne, vse je odvisno koliko je v stiku s svojim svetim prostorom v sebi.

Suzy Chiazzari mi je odprla svet barv  in z njo sem začela svojo notranjost barvati na platno zunanjega sveta. Diplomirala sem na institutu Holistic Design Institute v Angliji na področju barvne analize prostora. Barve so tako kot dodatki v domeni ženske, ki želi svoj prostor zapolniti. Ženske želimo čutiti polnost in izpolnjenost, tisto notranjo srečo in zadovoljstvo in pogosto poskušamo to polnost ustvariti z zunanjimi stvarmi, kot so barve, s čimer ni nič narobe, če se zavedamo, da z njimi pravzaprav podpiramo impulz in energijo, ki prihaja iz naše notranjosti.

Leto 2003 je bilo zame prelomno, saj sem ponovno obudila svojo povezavo z Božanskim vodstvom in obnovila svojo povezavo z angeli. Slikanje na svilo me je vseskozi povezovalo z angelskim svetom in resnično imam vseskozi zelo močno podporo svojih angelov vodnikov, ki so me vodili skozi moje preizkušnje v življenju. Le da se tega na začetku svoje poti še nisem zavedala. Angeli so me vodili čez lužo, k Doreen Virtue Ph.D. kjer sem si pridobila certifikat in naziv ATP® ANGEL THERAPY PRACTITIONER®. Doreen je bila prva velika učiteljica, kajti ko sem bila del osebja, ki je pomagalo pri izpeljavi velikih seminarjev v Ameriki, Angliji in na Irskem, sem imela priložnost spoznati vse aspekte njenega dela in tudi ozadje, kjer sem spoznala, da ni vse zlato, kar se sveti.

Shankari me je spomnila, kako pomembno je dihanje in stik s svojim notranjim centrom. Še bolj kot to pa me je fascinirala s svojim kraljevskim nastopom in resnično mi je ponudila globok vpogled v ozadje svojega dela, ko sem bila tri leta med njenimi obiski v Sloveniji tudi prevajalka njenih ridingov in predavanj. Pomembna izkušnja na moji poti. Hkrati pa me je prvič opozorila na pomen lepote in njen nakit se me je globoko dotaknil. Od leta 2004 je njen nakit moj stalni spremljevalec, kajti dizajn je enostavno tako dodelan, da me noben drugi ne prepriča. Res je, da sem se razvadila in sem kar se nakita tiče izjemno zahtevna.

Christan Hummel mi je zopet odprla vrata v devinsko kraljestvo in pri njej sem leta 2005 pridobila certifikat in naziv Space Clearing Practitioner. Christan mi je odprla vrata v notranji svet in prvič sem zaslutila, kako pomembno je, da se ukvarjaš z notranjim svetom, ki se odslikava v zunanji svet … v praksi.

Sharon McErlane me je posvetila s tančico svetlobe Velikega sveta Babic, ki predstavljajo aspekt Božanske Ženske energije. In tukaj se je začela moja resnična preobrazba. Kajti babice so me spomnile na nekaj starodavnega, na nekaj, kar sem že pozabila. In ko je bila Sharon tudi v Sloveniji, mi je odkrila nov svet, svet ženstvenosti. In takrat tudi v sanjah nisem slutila, kako močno bo Božanska Ženstvenost zaznamovala moje življenje. Na to sem morala počakati še nekaj let.

Pamela Johnson je leta 2006 v meni prebudila željo po delu z ljudmi in zdravljenju s ThetaHealing tehniko, ki jo je razvila Vianna Stibal. Pam mi je odprla vrata na Havaje in ponovno sem se srečala s Hino, Pele in svojimi lemurijskimi koreninami. Havaji so moj drugi dom, izjemna energija me je negovala, ko sem tri leta zapored gostovala na tem koncu sveta. Vianna Stinal me je spomnila na to, kako pomembno je slediti svojim navdihom in svoje sanje tudi udejanjati in za to sem ji izjemno hvaležna.

Cindy Eyler me je usmerjala na področju manifestacije in alkemije z angeli in leta 2007 sem z njo potovala v deželo faraonov, v Egipt. Templji so me prevzeli in prebudila sem svojo ženstvenost. Noura je knjiga v kateri sem zapisala svoje popotovanje po Egiptu in odkritja, ki so vodila k temu, da danes delam z ženskami.

S Caroline Myss sem se podala v raziskovanje svojega notranjega templja in Caroline je ena tistih žensk, ki se brez sramu in strahu spogleduje s svojo senco. Na svojem popotovanju vase sem spoznala, da je soočenje s svojo senco ključnega pomena, da bi lahko razkrila svoje notranje zlato. In tako sem pod njenim vodstvom, skozi izobraževanje na temo arhetipov, začela svoj notranji svinec intenzivno pretvarjati v zlato duše. Caroline je tista mentorica, ki me je vodila skozi temno noč moje duše, ko se je leta 2009 moje življenje sesulo v prah.

Svoje prebujanje ženstvenosti sem začela s prebujanjem svoje moči ženstvenosti, v kar me je iniciirala Veronique. Moj nadaljni razvoj pa sta usmerjali Claire Zammit in Katherine Woodward Thomas, kjer sem prvič začutila moč ženske skupnosti in kako pomembno je druženje žensk. Redno se posvečam odkrivanju svoje moči ženstvenosti, kajti skozi svoje delo sem odkrila, da vedno temu, kar naredim navznoter sledi potrditev, ki pride iz zunanjega sveta. In ponavadi razumevanje najdem v izkušnjah drugih, s katerimi soustvarjam in pri katerih se redno izobražujem. Zaključila sem njuno enoletno šolanje Feminine Power Mastery program, znanje pa sem vtkala v svoje delo z ženskami.

Rachael Jayne Groover me je navdihnila že, ko sem se srečala z Davidom Deido in njegovimi učenji in kot njegova učenka me je takoj pritegnila s svojim pristopom k ženstvenosti in moči. Pri njej se izobražujem in leta 2014 sem postala tudi učiteljica njenega programa Art of Feminine presence. Umetnost ženske prisotnosti je bila samo potrditev mojemu globokemu prepričanju o tem, kako pomembna je utelešenost za žensko, hkrati pa mi je potrdila vse moje ugotovitve glede pomena maternice za žensko.

Mama Gena me je vodila skozi labirinte ženstvenosti in ko sem imela občutek, da se sploh ne bom več našla sem ugotovila, kako pomembna sta strast in užitek za razvoj ženske in da smo ženske narejene za užitek. Dojela sem, da je resnično potrebno le to, da postanemo najsrečnejša ženska na svetu.

In izobražujem se naprej, kajti vse kar počnem je zame kot zlaganje mozaika. Vsakič dobim kak dragocen košček, ki ga nato umestim v svojo zgodbo in delim z ženskami.

Svojih 20 let mojstrenja in iskanja kaj je tako edinstvenega na ženski sem strnila v individualnem programu Iz princese v Kraljico, ki sem ga oblikovala za žensko, ki želi narediti pozitivno razliko v življenju ljudi in na svetu in se zaveda, da vodi s svojim zgledom. Za žensko, ki globoko v svojem srcu ve, da je tukaj na misiji, da naredi nekaj, pa ne ve kaj. Za žensko, ki jo je strah stopiti na svojo pot in deliti svoje Darilo z ljudmi in s svetom.

DivineFemme je ženska, ki se zaveda, da je s tem, ko sama stopi v svojo avtentičnost in je ženska, kakršna ji je bilo od nekdaj namenjeno, da postane, navdih za druge ženske, da stopijo v svojo edinstvenost, unikatnost in postanejo zvezde, ki razsvetljujejo svoje življenje in življenje drugih.

Če te zanima več o individualnem mentorskem programu, si lahko pogledaš spletno stran tukaj in se prijaviš na brezplačni posvet Razjasnitve.

Hvala vsem ženskam na moji poti in najbolj vsem tistim, ki so v mojem življenju povzročile nemalo bolečine, kajti zaradi vas sem danes tukaj kjer sem in hvaležna sem, da sem spoznala pomen učenja, ne glede na to kako boleče je bilo popotovanje.

In če začutiš, da želiš biti del tega popotovanja vse, da želiš spoznati Sebe, te vabim, da se mi pridružiš na izobraževanjih in srečanjih, ki jih pripravljam za ženske. Vabljena v žensko družbo!

Bodi Sijajno!

Taja Albolena

h

Ženska potrebuje druge ženske…

Smo v napetih časih, ko se med ljudmi ustvarjajo močna mnenja, ko se ločujemo, ko delimo stvari na pozitivno in negativno, ko so eni dobri in drugi slabi. Vedno v času premikov, velikih sprememb se ustvarja kaos, kajti iz kaosa se poraja novo življenje. In vendar je ravno čas kaosa tisti, ki nas najbolj preizkusi. Preizkusi našo sposobnost, da stojimo s sabo in za sabo, da ostajamo zveste sebi in temu, kar navdihuje življenje.

Vsaka ženska je Darilo. Vsaka na ta planet prinaša svojo edinstveno, enkratno esenco ženstvenosti in izjemnega pomena je za celoten planet, da si v stiku s tem, kar te »prižge« od znotraj, kar navdihne tvoj dan in te vodi, da vsak dan vstaneš z navdušenjem In se premakneš v nov dan pred seboj.

Ko je svet okoli tebe v kaosu je ženska tisti svetilnik, ki vodi s svojim zgledom. To, da si to, kar si je največ, kar lahko narediš za svojega moškega, svojo družino, svoje otroke. Zvestoba sebi je ključnega pomena, kajti, ko si v stiku s seboj si mirna, preudarna, čutiš, dihaš, zdraviš s svojo prisotnostjo, samo s tem, ko si. Zato je spust v svoj notranji center izjemno pomemben.

Pomembno je razumeti razliko med zanikanjem, med ignoriranjem stvari okoli tebe in tem, da si v centru dogajanja, da se okoli tebe dogaja karkoli se dogaja in ti ostajaš čuječa, budna, v čutenju. Pomembno je, da se vedno znova spomniš, da si ljubezen, da si življenje, da si svetloba.

Ženska sem. In kot ženska globoko čutim. Ja čutim sočutje, čutim trpljenje, čutim bolečino. Vendar vem tudi, kako bistvenega pomena je za mojo dobrobit, da postavim mejo, da ustvarim svoj sveti prostor. Moja posoda, moj sveti prostor je nujno potreben, da se moja esenca lahko zliva skozi mene in da sem lahko Darilo za ljudi in za svet. Če nimaš meja, drugi zlahka vstopajo v tvoj energijski prostor. Ne gre za to, da drugi vdirajo vanj, gre za to, da ga pogosto zapustimo , ker želimo ugajati, se pomanjšamo, se skrčimo in skušamo skriti. Žal je tako, da če ti nisi voljna držati svojega prostora, ga namesto tebe ne bo nihče drugi. Ti si tista, ki mora poskrbeti zase.

V starih kulturah in številnih družbah sveta, ki jih pogosto imenujemo za primitivna, ženske dneve preživljajo skupaj, kajti še vedno se je ohranilo to vedenje, razumevanje, da je ženska tista, ki spomni drugo žensko, kaj pomeni biti ženska. Ženske so poskrbele za svojo žensko dušo tako, da so čas preživljale v družbi drugih žensk, kajti vedele so, da jih je to napolnilo. Skozi smeh in solze so si bile v oporo in skupaj so se premikale skozi življenjske preizkušnje, s katerimi jih je obdarilo življenje. Ženske smo druga drugi ogledalo. Enako je veljalo, da so moški preživljali svoj čas z drugimi moškimi v plemenu in s tem krepili svojo moškost.

Danes pa ženske hodijo v službe, ki jih sovražijo, cele dneve preživljajo z ljudmi, ki jih komaj poznajo in zatirajo svojo avtentično, izvorno žensko naravo, da bi se prilagodile, da bi ugajale in ustrezale idealom družbe, trendom in pop kulturi.

Videti je, kot da nimamo časa za tiste stvari, ki nas resnično »prižgejo« od znotraj, ki nas navdihnejo in navdušijo. In potem pridemo domov k družini in k svojemu moškemu ter v upanju, da je naš »najboljši« prijatelj, ki nas bo poslušal in nas imel rad take, kot smo, stresemo čustva, frustracije in svojo dramo nanj. Ob tem pozabljamo, da moški nimajo kapacitete, da se s tvojimi čustvi soočijo. Pozabljamo na dejstvo, da ne marajo kaosa in drame, ker ne vedo kaj naj s tem počnejo, kar v njih povzroča veliko stresa in je kot pravi moj dragi »travmatično«.

»Kako naj ti pomagam, ko pa sploh ne vem, kaj je problem?« pravijo številni moški. In zaradi pomanjkanja namena in pomena ženskih čustvenih izpadov se tovrstnim izkušnjam v bodoče raje v čim večji meri izognejo.

Ženske potrebujemo druge ženske. Resnično. Ker razumemo druga drugo, brez da sploh karkoli razlagamo. Ker ženske znamo brati med vrsticami, ker znamo biti prisotne in odprte druga z drugo. Precej bolj strastno partnerstvo imaš lahko s svojim moškim, če od njega ne pričakuješ, da bo prevzel vlogo tvoje prijateljice, sestre, mame, očeta in ljubimca. Ko si ti v svoji ženstvenosti je naravna polarnost, da je on lahko v svoji možatosti. Rada rečem, da ima ženska to sposobnost, da iz svojega moškega izvabi najboljše.

Kako nahraniti svojo žensko dušo?

1) Obdaj se z ženskami in dopusti, da v tebi navdihnejo različne aspekte ženstvenosti. Opazuj ženske in številne odtenke te mavrice ženstvenosti, ki se preigrava zunaj tebe in je del tvoje notranjosti. Odpri se. Druži se z ženskami. Premakni se v svoje telo in začuti sebe in začuti žensko na drugi strani. Dopusti, da te navdihnejo, da oživijo dele tebe, ki so zatrti v tebi.
Vsaka ženska je ogledalo, ki ti odslikava dele tebe. Vsaka ima v sebi vrednote, ki so pomembne. Tudi, če se ti na prvo žogo zdi, da ni nič vrednega v njej, poglej onkraj mask in si dovoli, da te presenetijo.
S tem, ko boš v sebi prepoznala raznolikost ženstvenosti boš s svojim moškim lahko delila večji spekter sebe in tako poskrbela za živost in strast v odnosu.

2) Ko si v medsebojni komunikaciji z ženskami, opazuj sebe, predvsem to, kdaj se ti želodec zaveže zaradi sojenja in strahu. Pomembno je, da zmoreš prepoznati in sprejeti tovrstna čustva, ki vznikajo v tvoji notranjosti. Ključno je, da zmoreš opustiti kritiziranje in obsojanje drugih, da zmoreš objeti vse dele sebe, ki so v svetu.
Ena največjih napak ženske, ki vodi v to, da iz svojega moškega izvabljamo najslabše je povezana ravno s kritiko in s sojenjem moškega. Moški ne mara kritike, to kar želi od tebe so koristne informacije, kaj lahko naredi zate, da te osreči še bolj.

Morda se ti upira, da bi čas preživljala v ženski družbi, vendar mi verjemi, da smo ženske lahko izjemno darilo druga drugi. To, da si v stiku z moškimi ne polni tvoje ženske duše. Ko si v stiku z ženskami to polni tvojo notranjo posodo oksitocina.
Ženske vseh tradicij, naše prednice so to vedele. Zato so številna opravila delale skupaj. Ne samo zaradi družbe, predvsem so druga drugi odslikale številne aspekte ženstvenosti, ki jih drugače ne bi prepoznale.

Ženska je v svoji naravi življenje, je gibanje energije, je živost. Pomembno je, da začutiš v sebi to živost, to strast, ta pretok čustev. In pomembno je tudi, da se zavedaš, da to ne pomeni, da moraš biti ves čas radostna in srečna. Pomeni, da si dovoliš čutiti, to kar je prisotno. Tudi jeza je živa, je energija v premiku, tudi strah je energija v premiku, pomembno je le, da ji pustiš, da se premakne skozi tebe, da je ne ustaviš, ne zatreš in zanikaš v sebi.

Zato se ozri okoli sebe, dovoli si, da opaziš ženske v svojem življenju. Poišči ženska druženja. Doslednost polnjenja svoje notranje posode zadovoljstva je ključnega pomena, zato močno svetujem ali tedenska ali mesečna druženja v ženskih krogih. Pogosto od žensk slišim, kako se s prijateljicami zbirajo v kroge in delijo to, kar se jim dogaja in tovrstni krogi so izjemna zadeva, ključno je, da se resnično počutiš polna in izpolnjena, ko žensko družbo zapuščaš. To, da se počutiš napolnjeno in srečno ti pove, da si se v družni napolnila.

Uživaj življenje in bodi živa!
Bodi Sijajno!

Taja Albolena

 

Dream-Girl

Mistična moč ženstvenosti v 21. stoletju

Predstavljaj si, da si na zabavi in v prostor vstopi ženska, ki ti dobesedno vzame dih. Njena zunanjost ni čisto nič posebnega, vendar je na njej nekaj… nekaj neopisljivo lepega. Morda si kdaj doživela, da si na ulici srečala žensko, zaradi katere si obstala in samo nemo opazovala v čudenju. Meni se je to prvič zgodilo v Los Angelesu, ko sem obstala na sredi pločnika in ji sledila z očmi kolikor dolgo se je dalo. Pustila me je v občutku občudovanja in s tistim nedoločljivim občutkom nezemeljskosti.

Vsakič znova, ko sem bila priča ženskam, ki so jemale dih s svojo prisotnostjo sem se spraševala; Kako naredi to? Kaj je vsem ženskam, ki so me navdihnile s svojo prisotnostjo skupno?

To me je vodilo na čisto posebno mesto, kjer sem prvič prišla v stil z močjo ženstvenosti. Veronique je bila prva, ki je z menoj delila umetnost povabila. Rada je rekla, da je ženska tista, ki povabi, zaradi česar moraš vedeti kaj pravzaprav počneš. In tako se je začela moja vajeniška pot, pot, ki me je vodila globoko v ženske misterije.

In na tej poti sem spoznala, da ne moreš ničesar narediti, da bi bila očarljiva ženska. Resnica je, da mistično izžarevanje enostavno sije iz ženske. Nič ti ni treba narediti, da si v izžarevanju. Pravzaprav si moraš dopustiti, da si ta ženska, ki je v izžarevanju. In to izžarevanje je neustavljivo privlačno. Zanimiv fenomen je v tem, da še vedno srečujem številne ženske, ki se tega dela v sebi bojijo. Velika večina teh žensk se boji nezaželene pozornosti in objektivizacije s strani moških, zaradi česar se raje potegnejo vase in se poskušajo skriti, kot da bi držale svoj prostor in bile ta božanska ženska, ki so.

Mistično izžarevanje je utelešeno v ženskem telesu. Sije iz ženske, ki je v stiku s svojim ženskim telesom, ki uživa v svojem telesu in čuti zadovoljstvo, radost ob dejstvu, da je živa. Srečna, zadovoljna ženska sije. To je verjetno največja skrivnost te mistične prisotnosti, ki je sicer del vsake ženske. Ta sij, ta žar, ki ga ženska izžareva iz sebe govori glasneje od njenih besed. In ženska je tista, ki upravlja s tem sijem.

Mistično izžarevanje ženski omogoči, da je vidna in da je ugledana, da ji ljudje tako moški kot ženske namenijo pozornost, brez potrebe, da je glasna, brez da se za to potrudi. Ženska iz Los Angelesa, zaradi katere sem obstala z odprtimi usti je bila v kavbojkah in majčki, nenamazana z razmršenimi lasmi in vendar je bila nepozabna. Moč mistične ženske ni v zunanjih dejavnikih, v videzu, obleki, kozmetiki, razvila je notranje moči, ki jo hranijo, negujejo in ji služijo.

Mistično izžarevanje ženstvenosti je v 21. stoletju še vedno nerazumljena in to ne s strani moških, temveč žensk samih. Ženske smo prevzele moške načine delovanja in pogosto se na področjih, ki so nam najbolj pomembna, kot so odnosi, lepota, prijateljstva in denar, vedemo popolnoma nerazumno. Trudimo se, silimo, pogosto izsiljujemo in kadar sem priča ženski, ki je zapustila svojo ženstvenost in poskuša na moški način doseči stvari v svojem življenju to ni čisto nič privlačnega ali lepega.

Še posebej okoli moških se sodobna ženska pogosto obnaša, kaj naj rečem… popolnoma neprimerno. Vsakič, ko poslušam komentarje moških o tem, kako so ženske danes poceni in kako hitro gredo v posteljo z moškim, kako se ženske ne cenijo in enostavno niso vredne njihove pozornosti in energije, me zaboli. Znotraj sebe vem, da imajo številne sodobne ženske problem z moškimi enostavno zato, ker niso to kar so, ko so v družbi z moškimi, temveč poskušajo biti nekdo drug. Pogosto poskušajo biti kopije drugih, namesto da bi bile originali.

Dejstvo je, da je pomanjkanje moči ženstvenosti naučeno obnašanje, ki smo ga prevzele od svojih prednic. Preko celičnega spomina in podzavestnih sporočil, ki so bila del našega otroštva smo se naučile, da se zadovoljimo z manj, kot smo vredne. In ne le to, preprosto pozabile smo, kakšno moč nosimo v svoji notranjosti. Tako pogosto ostajamo v okvirih svojih ženskih prednic, namesto da bi sledile svojemu klicu po prebujenju in opolnomočenju.

Res je, da so številne generacije žensk živele v okoliščinah, ki so od njih pričakovale zgolj rojevanje otrok, kar je vtisnjeno globoko v našo podzavest. In morda ravno zaradi tega sodobna ženska vse prepogosto meče svoje bisere svinjam in enostavno ne prepoznava svoje moči ženstvenosti, ki počiva v njeni notranjosti in čaka, da se prebudi.

Sodobna ženska je deležna zmedenosti in odvračanja pozornosti od tega, da bi resnično stopila v polno moč svoje ženske duše. Tako številne ženske verjamejo, da morajo skrivati svojo inteligenco, svojo moč ženstvenosti, svoja čustva, da bi bile všečne moškim. Ko sledimo tem glasovom, ki nam govorijo kaj bi morale narediti in kako bi morale biti všečne ženske, ob tem izgubljamo stik s svojim notranjim glasom, s svojim občutkom za jaz.

Živimo v svetu, kjer so na eni strani možnosti neomejene in na drugi strani si sodobne ženske same postavljamo steklene stropove, do kod je primerno, da gremo. Žal vsa svoboda, ki nam je na voljo, ni pripomogla k temu, da bi ženska čutila zadovoljstvo in srečo ob vsem, kar ji je na voljo. Pogosto se počutimo ujete v svoj notranji zapor, iz katerega pogosto ljubosumno opazujemo druge ženske, ki živijo to, kar želijo zase.

Žal te nič in nihče zunaj tebe ne more osvoboditi tega zapora. Osvoboditev vedno prihaja od znotraj. In ko si dopustiš, da zaživiš kot ta ženska, ki ti je namenjeno Biti, ustvarjaš življenje pod svojimi pogoji, na svoj očarljivo ženstveni način.

Mistična moč ženstvenosti je pot radosti, izžarevanja, užitka, čutenja, hrepenenja.
Odpiranje ženstvenosti se zgodi od znotraj, ko si dopustiš, da stopiš v stik z božansko ženstvenostjo v tebi, s svojo boginjo, s svojo Shakti. Namesto, da bi zavrnile njena darila, jih sprejemamo.

Mističnost ženske polnijo ženske duhovne prakse kot so ples, petje, praznovanje, ženska druženja. Skozi ples energij, ki se zlivajo skozi njeno notranjost, skozi upravljanje s temi energijami ženska stopa v stik s seboj in vedno bolj zaupa sebi, vedno bolj drži sebe in svojo sveto posodo. Srečanje s svojo notranjo svečenico ti razkrije načine, kako svetost in mističnost utelesiti in ju živeti vsakodnevno. Ravno ta mističnost in svetost žensko napolni od znotraj, jo neguje in izpolnjuje. Skozi prakse svete ženstvenosti ženska uteleša svetlobo in jo živi skozi svoje vsakodnevno življenje. Nauči se, kako biti v služenju in da to pomeni, da deli sebe, svojo svetlobo, svojo mističnost z ljudmi in s svetom.

Nauči se, kdaj je primerno, da sije na polno in kdaj je bolj primerno, da svoj sij zastre in gre po svoji poti neopažena.
Stik z mističnim izžarevanjem v ženski gradi njen občutek lastne vrednosti, da vedno bolj čuti in izkuša svojo vrednost kot ženska, razume svojo pot in deli sebe na sijoče ženstveni način z ljudmi in s svetom.

Prebujena ženska se zaveda, da vsega tega ne dela zgolj zase. Zaveda se, da s svojim izžarevanjem vpliva na kolektivno polje ženstvenosti. Zaveda se, da s tem, ko je v stiku s svojo mistično močjo ženstvenosti daje zgled drugim ženskam, svoji hčerki, mlajšim ženskam v svoji okolici. S tem, ko ženske spoznavamo svojo vrednost in se ne sramujemo tega, da smo ženske, osvobajamo kolektivno polje ženstvenosti in negujemo ves svet s svojo prisotnostjo, s svojim izžarevanjem.

Vse se začne s tem, da odkriješ svojo resnično naravo, se potopiš v svojo mistično izžarevanje, začutiš svojo svetlobo, jo izkusiš kot ljubezen in utelesiš skozi življenje, ki ga živiš… dnevno. Ravno zaradi tega, ker je čas v katerem se nahajamo tako potenten, da te spomni kdo si in zakaj si tukaj, sem oblikovala druženje Po poti svečenice, kjer bomo mistično izžarevanje skozi rituale aktivirale in negovale v dvodnevnem druženju. Več o druženju si lahko prebereš tukaj…

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

 

red passion

Rdeča obleka

Zgodbo v eni od njenih različic brez dvoma poznaš iz prve roke. Vendar naj podelim svojo zgodbo o rdeči obleki.

Pripravljala sva se na zabavo in pravkar sem si kupila izjemno rdečo obleko, na katero sem bila zelo ponosna. Še bolj sem bila ponosna nase, da sem si drznila kupiti rdečo, se izpostaviti, se pokazati.

Seveda me je skrbelo, da bom v njej videti kar najbolje. In ko se čisto po žensko nisem mogla odločiti, katere čevlje naj obujem k obleki, rdeče, ki žal niso bili popolnoma enakega odtenka, vendar so mi bili res pri srcu, ali raje zlate, sem vprašala svojega moškega.

Postavila sem eno tistih vprašanj, ki se jih večina moških boji: »Dragi, katere čevlje naj obujem k tej obleki?«

Žal kot ženska vse prevečkrat pozabim, da moški nimajo občutka za odtenke in da jim je pravzaprav popolnoma vseeno, kaj damo nase, bistveno je, da sem jaz zadovoljna. Žal sem za to, da sem odkrila to podrobnost, porabila predolgo časa (beri: skoraj dve desetletji).

Velika večina moških se lahko povsem mirne vesti poistoveti z moškim, ki ga oblije hladen pot, ko ga ženska vpraša nekaj tako kočljivega. Večina moških ve, da je v tistem trenutku v težavah. »Ummm … Ahh, katere so tebi ljubše?«

Čisto po žensko sem neučakano zavila z očmi.

»Okej, zlate!« je zletelo iz njega.

»In kaj je narobe z rdečimi?« sem vprašala. »Res so mi všeč in vem, da jih ne maraš, ker sem s temi visokimi petami višja od tebe.«

»Glej, če ti niso všeč odgovori, ki jih povem, me ne sprašuj, okej?« je bil nejevoljen. Takrat še nisem vedela, da moški rešujejo probleme in da če ga vprašaš za rešitev in jo ponudi, pritoževanje in kritiziranje njegove rešitve pomeni, da ne spoštujem njega.

Poleg tega nisem vedela, da sem ga pravkar kastrirala in mu vzela vso moč s tem, ko sem ga z gesto zavijanja z očmi opomnila, da čakam na odgovor.

Leta kasneje sem izvedela, da pogosto zamudim modrost moškega preprosto zato, ker sem neučakana in mu ne omogočim, da zbere svojo modrost v sebi. Tistih 30 sekund, ki mu jih dam in se ob tem ugriznem v jezik, se dandanes vedno obrestuje.

In ker takrat še nisem poznala sebe, nisem vedela, da kot ženska uporabljam tipično ženski manever indirektnega vprašanja, da bi dobila potrditev, da sem lepa. In seveda tega od svojega moškega nisem dobila. Zakaj? Ker ni poraščena ženska.

Ženska se je običajno, ko vpraša moškega za mnenje, že odločila. Pravzaprav ne želimo mnenja od moškega, želimo potrditev, da smo lepe. Poznano?

Ko ženska postavi vprašanje, ali rdeče ali zlate, ko izbira čevlje, je za moškega ključnega pomena, da se zaveda, da ni modro, da poda neposreden odgovor in izbere. Moški, ki poznajo žensko naravo, vedo, da morajo v takem primeru žensko vprašati: »Si že izbrala, draga?«

V tem primeru bo velika večina žensk takoj podelila, kam se nagiba.

»Razmišljam o zlatih …«

Moder moški bo postavil naslednje logično vprašanje: »Zakaj zlate?«

»Ker imam krasne zlate uhane in prstan, ki bodo šli zraven. Poleg tega ima obleka zlat pas in vse skupaj bo res izpadlo super.«

Moški, ki pozna svojo žensko, jo bo pohvalil: »Vau, dobra izbira. Videti boš izjemno.«

Seveda sama v situaciji, v kateri sem bila, nisem vedela vsega, kar vem danes. Poleg tega nisem znala navdihniti moškega in ga spodbuditi, da mi podari točno tisto, kar potrebujem od njega. Verjetno se je tudi zato najin večer z rdečo obleko bolj klavrno končal, z mojim dolgim nosom in kislim obrazom mojega moškega.

V 21 letih partnerstva sem spoznala, da sta jasnost in to, da s svojim moškim delimo koristne informacije, vedno jamstvo za uspeh. Vendar se izziv številnih žensk skriva v dejstvu, da mora ženska vedeti, kaj potrebuje, in to deliti s svojim moškim. Odnos zmagaš-zmagam je zagotovljen, ko se ženske naučimo komunicirati z moškim v njegovem jeziku, na način, da nas razume. Moški možgani so marinirani v testosteronu, kar ima za posledico, da so moški fokusirani in osredotočeni na eno stvar naenkrat. Pomembno je, da mu znaš priti blizu, da predreš to usmerjeno energijo, da dobiš njegovo pozornost.

Eden od načinov, ki smo jih ženske usvojile, s katerim vedno dobimo pozornost moškega, je telesna privlačnost. Vendar prav skozi telesno privlačnost pogosto dobimo tudi veliko nezaželene pozornosti. Več o razliki med telesno in magnetično privlačnostjo lahko poslušaš v zvočnem zapisu, ki je na voljo na spletni povezavi tukaj. »

Bodi Sijajno!

Taja Albolena

Članek je bil objavljen na spletni strani svetloba.si

kralji

Kje so kralji?

Patriarhat. Tema o kateri se veliko govori.
Govori se, da je situacija kot je, ker je na svetu pomanjkanje ženske energije, ker ženska ni sprejeta, ker vlada premoč moške energije in imamo patriarhat. Do pred nekaj leti sem tulila z vsemi ostalimi v isti rog, potem pa me je kar malo zvilo, ko sem dojela, da je to še ena od tistih zavajajočih idej, ki ne predstavlja resnice.

Resnica je, da ne gre za pomanjkanje ženske energije, resnica je, da manjka avtentične, pristne moške energije kot tudi avtentične in pristne ženske energije v vsakem posamezniku. Svet je preplavila nezrela moška energija. Patriarhat je izraz nezrele moške energije.

Sama zadnjih 15 let intenzivno raziskujem razvojni cikel človeka in kot si verjetno že slišala rada govorim o sedem letnih obdobjih razvoja ter o tem, kako smo večinoma ostali ujeti v puberteti, kar se pri večini pokaže okoli 42 leta, ko jim vse tisto, kar so zatrli v sebi in niso nadaljevali s procesom, udari na površje.

Feminizem razkriva senčno stran ženske narave in je odgovor na patriarhat. Gre za boj, kdo bo zmagal!?
To čemur smo priča je preplavljenost z žensko energijo in v moški psihi se dogaja močan boj in strah pred žensko psiho. Gre za preplavljenost z žensko energijo v njeni nezreli izvedbi.
V naši družbi že lep čas ni procesa iniciacije, ki bi iz fantka naredil moža in iz deklice žensko. Ljudje ne stopamo v stik s svojim notranjim bogom/boginjo, ker nismo pripravljeni prevzeti odgovornosti, da bi postali moški/ženska v svoji izvorni, avtentični vibraciji. Pseudo iniciacije vojske in tolp ne opravljajo svoje naloge in le razplamtijo ego v psihi fantka/punčke. In psiha fantka se bori za prevlado nad drugimi.

Leta sem poslušala ženske o tem, kako pogrešajo moške. Moške v njihovi izvorni energiji podpore, prisotnosti, kreativnosti, namesto destruktivnosti in potrebe po tem, da rani druge, kar delajo fantki. Opazujem svet okoli sebe in zavedam se dejstva, da večina fantov ni šla skozi iniciacijo, ko mora ego umreti, da se rodi pristni jaz. Zato moški ostajajo v psihi fantkov, saj jim nihče ni pokazal, kako postati mož in res je, da dobrih zgledov manjka. Zato smo prepuščeni kot družba psevdo-iniciacijam, ki naredijo ljudi še bolj nasilne in tako še bolj zlorabljajo druge.

Večina moških dandanes priznava, da nimajo pristne povezave s svojo notranjo žensko in imajo občutek, da jih ta energija preplavlja. Prav tako nimajo stika z globoko instinktivno moško naravo, potencialom avtentične moškosti. Nedavno sem zasledila na FB opazko o poženščenih moških in ženskah, ki so možače. Dejstvo je, da smo v neravnovesju, in to je resnica.

To je zgodba o lastniku podjetja, ki ne prenese, da je kdo boljši od njega. To je zgodba, ki hrani sovraštvo, maščevalnost, ljubosumje, ko v svoji želji, da bi izrazil svojo lepoto, zrelost in kreativnost v drugih spodbudi agresivnost. Lepši in bolj kreativni, ko postajaš, več je sovražnosti s strani kolegov. To je zgodba o napadalnosti nezrelosti v ljudeh, ki jih je panično strah napredka, iniciacije v avtentičnost.
Tega se sploh nisem zavedala, dokler nisem dobila v roke zapisa, kako se matrica fantka izraža skozi štikratno izžarevanje v psihi in kako se psiha fantka kaže skozi moške, ki dilajo drogo ali jo uživajo, ker mašijo luknje v psihi, da se simptom zataknjenosti v psihi fanta kaže skozi može, ki pretepajo svoje žene; v odvisnosti od pornografije in nasilja nad ženskami, ki je lepo zapakiran v sadizem in mazohizem; skozi politike, ki se prilagajajo trenutnim trendom in nimajo hrbtenice, kot se je moja tašča slikovito izrazila “udarili s pestjo po mizi in naredili red” (kje so kralji?); v kronično tečnih in nerazpoloženih šefih; “ovcah”, ki sledijo tropu; očetih, ki jih nikoli ni in si ne morejo vzeti časa, da bi šli pogledati nastop svojih otrok; v trenerjih, ki smešijo in ponižujejo svoje varovance; v terapevtih, ki nezavedno napadajo svoje kliente; v brezbrižnih uradnikih; pripadnikih tolp in jupijih. To so vse fantki, ki se pretvarjajo, da so možje.

Dejstvo je, da sprememba matrice zahteva pogum in soočenje s smrtjo, svojo notranjo smrtjo, ko na notranjem oltarju žrtvuješ svojega fantka, sprejmeš polno odgovornost, da postaneš mož.

Arhetipi so spremenili moje življenje za vedno. Vedno znova in znova me vodijo v globine mene same in ko zdaj pogledam nazaj v svoje iniciacije na poti vem, kje sem šla čez in kje sem se zataknila. In dojela sem tudi kako pomembno je, da ozavestiš svoje vodilne arhetipe v sebi, ki sem jih poimenovala notranji Dragulj. Moški se mora soočiti z nezrelimi aspekti in zrelimi aspekti svoje sence, da bi lahko v sebi povezal arhetip notranjega očeta, modreca, bojevnika in ljubimca. Ženska pa mora povezati v sebi arhetipe mame, ljubimke, amazonke in modre ženske, da lahko stopi v svojo notranjo Kraljico. Moja strast in slast zlivanja ter spajanja, združevanja in povezovanja mi je odstrla pogled v svet celostnosti. Ekstaza in izpolnjenost sta potem samo korak stran. Zavestno je potrebno izbrati, da jih spoznaš in stopiš vanje, drugače te bo tvoja psiha vodila skozi iniciacije življenja, kjer se bodo ti arhetipi razkrili, pogosto na boleč ali neprimeren način.

Tako se arhetip mame razkriva skozi mučenico, ki se žrtvuje za svoje otroke, amazonka se spreminja v žrtev, ljubimka v ustrežljivko in modra ženska v senčni strani razkriva saboterja.
Vsaka ženska v svojem življenju potuje skozi situacije, kjer se mora soočiti s svojimi zaveznicami. Ali to naredi zavestno ali pa se s situacijami sooča nezavedno in je v reakciji na to kar se dogaja, vpliva na to ali tovrstne vloge preigrava še pozno v starost ali se sooči z njimi in jih objame bolj zgodaj. Dejstvo je, da so ključni elementi iniciacije sveti prostor, svetilka zavesti in Priča, ki te pelje skozi.

Resnica, ki vedno bolj glasno odzvanja v notranjosti žensk pa je … Postani Kraljica, da v svoje življenje pritegneš Kralja!

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

light

Čudna si…

Kako se odzoveš, ko ti nekdo pove, da si čudna? Prizadeto? Užaljeno? Nelagodno?

Ok. poznam vse tri odzive. Pa ne pomaga, da bi bilo kaj lažje. Nikoli ni. Še vedno čutim, kot bi me zadela topovska krogla, ko mi kdo reče, da sem čudna.
In, ko je hči v svojem spisu zapisala, da ima čudno mamo, sem potrebovala kar nekaj časa, da sem globoko vdihnila in se soočila z dejstvom… res sem čudna. Delam stvari, za katere še sama težko razložim, kaj počnem. In ko moje otroke vprašajo kaj delam… ja no, kaj naj rečem, so raje tiho, ker ne vedo kaj naj odgovorijo. Ne, nisem normalna, delam z maternicami (s tem, da nisem zdravnica, da se razumemo) in s svetim prostorom.

Moje prekletstvo je, da sem čudna. Vedno sem bila in verjetno vedno bom. O tem ne bi mogla razpravljati. In kljub temu, da si je moj otrok nekoč želel “normalno” mamo, danes pove, da ji je to, da sem čudna (iskreno povem, da sem raje čudna kot nenormalna) samo pomagalo, da je sprejela to, da “normalno” pravzaprav ne obstaja.

Vsaka ženska je edinstvena, enkratna in neponovljiva Ona. Samo ena. Nikoli ni bilo takšne, nikoli več je ne bo. In vendar si prizadevamo, vsak dan, da bi bile nekdo drug. Hočemo več, manj, daljše, kraljše, … skratka nikoli ni prav.

In iz tega nezadovoljstva s seboj, se poraja ugajanje, ustrezanje, prilagajanje mnenju drugih. Dovolj je, da moški reče, da mu je bilo na tej igralki všeč to in to, pa bi takoj spremenile par stvari na sebi. In ker smo ženske zunanje motivirane, kar v praksi pomeni, da nam mnenje drugih pomeni več, kot naše lastno, ki ga pogosto sploh nimamo, smo se več kot pripravljene prilagajati, da bi bile sprejete.

In ja, čudna sem. Kljub temu, da sem se prilagajala in poskušala ustreči tistim, ki sem jih imela rada in sem njihovo mnenje cenila, me začuda mnenje množice ni zares zanimalo. Trendi, sploh modni so bili vedno nekaj, kar sem zlahka spregledala. Oblačila, ki sem jih nosila so imela vedno eno zelo pomembno lastnost… udobnost čez vse. In to je nekaj, kar je še vedno zelo pomemben aspekt v mojem življenju… udobnost čez vse. Mehkoba, nežnost, plišasto, dekce in blazinice. Pop kultura je nekaj kar z zanimanjem opazujem – od daleč.

Če me je življenje naučilo česa pomembnega, potem je to brez dvoma lekcija o rasti.
Da bi lahko rasli v svojem življenju, moramo biti kot drevo. Drevo ima krošnjo, deblo in korenine. Deblo je zavest, korenine so podzavest in krošnja nadzavest. Če želiš širiti svojo krošnjo, moraš ojačati korenine. S svetlobo zavesti je potrebno presvetliti svojo podzavest, vse kar se skriva v tvoji senci, da bi bile tvoje korenine močne. Korenine so pomembne, ker drevo ukoreninjajo, kar je bistvenega pomena, ko v tvojem življenju zapiha veter sprememb.

Danes srečujem številne ženske, ki želijo imeti veeeeliko in bujno krošnjo, delajo na sebi in meditirajo, vendar pozabljajo, da drevo pade, če so korenine preplitve in prešibke za krošnjo, kot jo želijo imeti. Nujno je okrepiti korenine, da bi drevo obstalo in bujno raslo.

Osebnostna rast je povezana s tem, da s svetlobo zavesti presvetljuješ svojo podzavest, da ozaveščaš svoje maske, spoznavaš persono, svojo osebnost, svoj ego. Pomembno je samozavedanje – poznavanje vseh šibkih in močnih plati tvoje osebnosti. Ni modro, da ta del sebe zanikaš, se z njim boriš ali od njega bežiš. Da ne govorim o vseh priročnih metodah brisanja in rezanja tistega, kar nam ni všeč. Pravzaprav samo to, da si priča sama sebi, zadošča.

Na drugi strani je ravno tako pomembno s svetlobo zavesti osvetliti svojo nadzavest, se zavestno zavedati svojih potencialov in Darov in skozi duhovne prakse utelešati svojo izvorno esenco. Pomembno je razumeti, da so moške duhovne prakse drugačne od ženskih duhovnih praks in da je razlika zaradi tega, ker naš sistem, naše telo in možgani delujejo različno. Ženske duhovne prakse so ples, petje, praznovanje, čaščenje življenja skozi rituale, če naštejem le tiste najbolj očitne..

Pomembno je, da se širiš skozi svoje veje in utelešaš skozi svoje korenine. Pomembno je zavestno zavedanje, da je tvoja stabilnost odvisna od notranjega ravnovesja. In zato vse borilne veščine tega sveta govorijo o tem, kako pomembno je, da si v svojem centru.

Ženska anatomija postavlja center v maternico. In ja, zadnjih 6 let govorim o maternici ženske, o tem, kako pomembno je, da smo povezane s seboj in da ljubimo najprej sebe, če želimo to deliti z drugimi. Najprej moramo ljubiti sebe, vzljubiti vse dele sebe, da lahko to, kdo sem, delimo s svetom. Danes še vedno velika večina, predvsem žensk, ne ve, kako dragocena je ženska za ta svet.

To kar me je naučila moja hči je, da je pomembno pogledati v sebi, kaj je zame resnica in kaj ni – zame. In ko sem za vsak slučaj vseeno preverila pri svojem možu, če sem res čudna, me je potolažil; Ljubica rad te imam točno takšno kot si.

Naši moški so res zlati…

Bodi sijajno!
Taja Albolena

beautiful

Se v tvojem življenju dogaja čustveno prebujenje?

Pri ženski se na prehodu v 30. leta zgodi čustveno prebujenje, kar običajno pomeni velik notranji premik v razumevanju, izkušanju, čutenju in prepoznavanju Sebe in svojega mesta v svetu. Prehod v 30-ta se običajno začne z nezadovoljstvom, ki kaže na pomembno dejstvo, da je ženska prerasla življenje, ki ga je živela skozi 20-ta leta. Pogosto je premik povezan s pobegom iz okoliščin, v katerih se je ženska znašla, kar velikokrat vodi do drastičnih sprememb v življenju ženske kot so ločitev, selitev, zamenjava okolja ali prijateljic, sprememba zaposlitve. Lahko bi rekli, da se zgodi pomembno preoblikovanje prioritet v našem življenju. Značilno je rastoče zavedanje, da ženska želi več od življenja. Intenzivno nezadovoljstvo s trenutnimi okoliščinami pa žensko prebudi v zavedanje, da je čustveno bitje in ima čustvene potrebe. Okoli 30-tega leta se v ženski zgodi čustveno prebujenje, ki s seboj prinaša sposobnost, da ženska začuti sebe, spozna sebe in prepozna namen svojega življenja.

Ženska v 20-tih je voljna, da se prilagaja in ugaja. V svojih najstniških letih je oblikovala osebnost, ki zdaj vodi njeno življenje. Najprej je bila deležna udomačevanja v domačem okolju skozi vzgojo, nato so jo oblikovali vplivi v šoli, sledilo je iskanje službe in partnerja, ustvarjanje družine. Ženska v tem času živi po pravilih družbe, se podreja družbenim normam in nosi masko persone, ki jo je oblikovala. V času med 28 – 35 letom ženska začne prepoznavati, da je ujeta. Ujetost v kalup življenja, ki ga ustvarila, jo duši. Začuti intenzivno željo po osvoboditvi, željo po tem, da bi bila to kar je – resnična, avtentična, Ženska.

Velika večina žensk s katerimi se pogovarjam pritrdi, ko z njimi delim, kako frustrirajoče je spoznanje, da je tvoje “popolno” življenje, ki si ga ustvarila nekaj, kar te ne osrečuje. Pogosto ljudje v njeni okolici preprosto ne morejo razumeti, kaj ji manjka, saj ima vendar vse; dom, družino, moža, službo. In čustveno prebujenje pogosto v ženski ustvari silen kaos. Vendar mu v sodobni družbi pogosto ne posvečamo pozornosti in se zato zavleče v 40-ta leta, ko temu lahko damo nalepko kriza srednjih let. Temna noč duše, kot so jo poimenovali mistiki, je življenjska kriza, ko imaš občutek izjemnega nezadovoljstva v življenju, ne glede na to, kako dobro ti gre v življenju, in ne glede na vse tvoje dosežke. Ob tem velika večina žensk čuti izjemne občutke krivde, kar poskušajo pri sebi omiliti s tem, da se primerjajo z ženskami, ki jim gre slabše od njih. Pogosto se ženska v tem obdobju prepričuje, češ kaj se pritožuje, saj ji gre vendar vse krasno.

Vendar se tukaj ženska ne more preslepiti ali pregovoriti ven iz dejstva, da je prerasla življenje, ki ga je živela do sedaj. Izvorna esenca ženske se želi izraziti in to povzroča občutek izgubljenosti, zmedenosti in notranje praznine. Pričakovanja okolice in družbe so kar naenkrat brez pomena. Želiš si nekaj drugega, pa ti ni čisto jasno kaj. Bolj, ko je bila tvoja Bit zanikana in potisnjena na stran v tvojem življenju, bolj je ta prehod in z njim preoblikovanje tvojega življenja drastično. In če se temu še upiraš z vsemi štirimi, je prehod v srednja leta lahko resnično boleč.

Moje osebno prebujenje se je odvijalo v času od 31-35 leta, ko sem se prebujala v svoj jaz, se začela zavedati kdo jaz sem v resnici, ko sem se prebudila v svoje potrebe, v svoje občutke in nisem prav vedela, kaj naj zdaj počnem z njimi. Navajena sem bila ugoditi drugim in spoznavanje s svojimi potrebami je bilo neudobno. V tem času sem se spoznavala tudi s svojim namenom, zakaj sploh obstajam in to kar je ključno, je, da razumemo, da namen ni nekaj, kar intelektualno razumeš, gre za občutenje v telesu. Namen je poravnava notranjega impulza individualnosti z zunanjimi aktivnostmi v svetu. In tukaj ni mogoče sklepati kompromisov. Namen gre z roko v roki s tvojim občutenjem avtentičnega Jaza, tvoje Biti in soustvarjanjem z ritmično kvaliteto lepote, skozi katero začutiš sebe in svet okoli sebe. Vsi trije elementi so ključnega pomena za razvoj celote. In ko se začneš spuščati v domeno svoje lastne individualnosti se spuščaš v svojo notranjo temo.

Kriza ti omogoči preobrazbo. Kriza pomeni točko preobrata. Je čas bolečine, nevarnosti in hkrati velika priložnost. Stres, ki spremlja osebno krizo žensko potisne v rast, v notranji razcvet, ki zahteva globoke vpoglede vase, soočenje s težavami, čiščenje starega in preseganje načinov, ki so nezadostni ali omejujoči. Zgolj branje knjig ali občasno “delo na sebi”, vikend seminarji, duhovnost kot hobi enostavno ne zadoščajo, ko se premakneš skozi svojo osebno krizo. Čustveno prebujenje običajno pospremi zavedanje, da te kariera ne izpolnjuje več, izguba službe, boleče partnerstvo, srce parajoča ločitev, težka zakonska kriza, želja po poroki pri samskih ali težave z zanositvijo… vsaka ženska ima čisto svoj skupek okoliščin, ki jo pripreljejo na rob, kjer se zgodi prebujenje, vpogled v svoje življenje, kjer ženska lahko vidi koščke sebe in jih poveže v Celoto na čisto nov način.

Kaj so štiri najbolj modre stvari, na katere bodi pozorna, ko se znajdeš v procesu čustvenega prebujenja?

1. Upočasnitev. Pomembno je, da se ustaviš in se začutiš. Dokler si v hitenju, v norem tempu vsakdana se ne moreš začutiti. Pogosto je naglica in prezaposlenost obrambni mehanizem s katerim si onemogočamo prebujenje. Zato se ustavi, začuti sebe. Začuti kje se nahajaš in kaj se ti dogaja.

2. Dopuščanje. Dopusti si, da si kjer si in da si kakršna si. Sprejmi to kdo si in bodi s tem zadovoljna. Zgolj skozi dopuščanje lahko dosežeš lahkotnost bivanja, obstoja. Večina stisk, frustracij in nezadovoljstva izhaja iz kontrole in nadzora situacij, ljudi in življenja.

3. Hvaležnost. Prepoznaj svojo edinstvenost, posebnost in neponovljivost. Bodi hvaleža za vse kar si, kar imaš in kar lahko delaš. Začni s sposobnostjo, da vidiš, slišiš, se dotikaš. Prepoznaj obilje stvari, za katere si lahko hvaležna.

4. Opazovanje. Samo bodi, brez presojanja, obsojanja, kritiziranja ali primerjanja z drugimi. Drugi ljudje so drugi ljudje. Nikoli ne moreš vedeti kaj je prav zanje, ker nisi v njihovih čevljih. Opazuj sebe, svoje občutke, dogajanje v svoji notranjosti. In ko prepoznaš, kaj čutiš v sebi se vprašaj; Kako je lahko še boljše?

Če to resonira s teboj, te vabim, da se mi pridružiš…

Te zanima več o tem, kako sprejeti sebe, objeti sebe in zaživeti kot ženska, za katero si se rodila, da postaneš, te vabim, da se mi pridružiš in prisluhneš predavanju, na to temo, tukaj…

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

kraljica

Ali izbiraš, da si Kraljica?

Velika večina žensk s katerimi prihajam v stik se v svojem življenju ukvarja z lastno vrednostjo. So ženske, ki vedo, kako dragocene so in vedo kako spoštovati sebe in druge, kako sebe postaviti na prvo mesto v svojem življenju. Rezultat tega je – da so srečne in zadovoljne. So pa tudi ženske, ki se nikoli ne naučijo, kako ceniti sebe, videti svojo vrednost in kako ljubiti sebe. Enostavno ne vidijo s svojimi očmi, ne razmišljajo s svojo glavo, ker se preveč prilagajajo drugim in sledijo temu, kar pravijo drugi. Rezultat je, da so nesrečne.

Skozi svoje dve desetletji dolgo raziskovanje sebe in opazovanje žensk, ki so prihajale na druženja sem opazila zanimivo klasifikacijo različnih nivojev zavedanja na katerih se ženske nahajajo; ženske-sužnje, ženske- služkinje, ženske- princese in ženske-kraljice. Govorim o arhetipski pokrajini ženske psihe, kjer ženske skozi razvoj in evolucijo v svoji notranjosti prehajamo skozi te štiri razvojne faze. In zelo iskrena bom, moje delo je posvečeno ženskam, ki so na prehodu iz princese v kraljico. Večina žensk, ki pride do mene, je prešla fazo sužnje, kjer so popolnoma podrejene ljudem, okoliščinam življenja, skratka zunanjemu svetu in ki so prešle fazo služkinje, fazo status quo, kjer je življenje sicer ok, vendar ni optimalno, kjer pravzaprav čutiš udobje in ravno zaradi tega udobja nisi voljna narediti koraka naprej. Glede na mojo terminologijo, ki si jo verjetno že slišala, so sužnje in služkinje v kleti, kajti ne vidijo svoje vrednosti in pustijo, da drugi hodijo po njih, eni temu pravijo ženska-predpražnik.

Princesa je tista, ki se temu upre in sebe da na piedestal. Vendar še vedno potrebuje zunanji svet, da ji pritrjuje in ji daje vrednost. Velika večina žensk ne želi biti del sužnje/služkinje, si želi biti princesa in sanja o tem, da bi bila nekoč kraljica. In s tem ni čisto nič narobe, pomembno je, da veš, kje se nahajaš. Samozavedanje je prvi in zelo pomemben korak na poti v srce, ki ga Kraljica zahteva od vsake ženske. Kajti Kraljica je del vsake ženske. Kraljica je del tvojega notranjega kraljestva in delo s Kraljico je izjemno močna in veličastna praksa. Stik z notranjo Kraljico ti daje moč, samozavest, sočutje in modrost, da vidiš ljudi in da jim lahko služiš kot ženska, za katero si se rodila, da postaneš.

To kar je pomembno razumeti je, da v notranjem razcvetu ne moreš prehitevati, niti preskakovati stopnic. Vsaka od štirih stopenj žensko vodi skozi proces rasti in dozorevanja, spoznavanja sebe in ravno zato je tako pomembno, da veš, kje se nahajaš in tudi kaj želiš v svojem življenju. So ženske, ki se nikoli ne bodo premaknile čez stopnjo sužnje v svojem življenju in to je čisto ok, če so tako izbrale zase. Kajti vedeti moraš, vse je stvar tvoje izbire. In še eno stvar moram poudariti tukaj, čisto vsaka ženska ima v sebi Kraljico in si zasluži, je vredna tega, da živi kot Kraljica. Vendar ti tega nihče ne podari od zunaj, ti moraš to postati v sebi, od znotraj.

Dejstvo je, da smo družba, ki poveličuje princese. Mladim deklicam je na voljo veliko pravljic in zgodb o princesah, in večina se premakne skozi prve tri faze rasti. O tem, kako biti Kraljica pa ni prav veliko informacij na voljo. In pogosto me osupne, koliko odraslih princes me obkroža, ki so ujete v mentaliteti princese in si želijo svet na srebrnem krožniku. Ko sem sama osuplo spoznavala, kako pričakujem od svojega moškega/princa, da bo poskrbel zame in mi dal to, kar sem želela imeti in kako užaljena sem bila, ko me je ocenil za razvajeno, sem vedela, da mi to ni všeč, da bi želela stvari spremeniti, pa nisem vedela kako. Ko trčiš ob betonski zid in ti to, kar je za tabo, pot ki si jo prehodila ni všeč in se tja nočeš več vračati, ne veš pa kam naprej, pogosto potrebuješ nekoga, ki te vodi skozi neznano ozemlje.

In spet, zelo pomembno je, da sva na isti valovni dolžini, biti princesa ni nič slabega. Biti princesa ne pomeni, da je s tabo karkoli narobe. To ni nekaj, česar bi se morala sramovati. Gre za stopnje razvoja. To kar se mi zdi pomembno razumeti pa je, da če ne poznamo teh stopenj razvoja, takrat, ko sebe ne prepoznavamo kot Kraljice v 40 ali 50-tih letih naletimo na problem. Kraljice vladajo kraljestvu s svojimi Kralji. Kraljice prevzemajo odgovornost, ki je princese ne. Kraljice so trdne na svoji poziciji, Kraljica je stabilna, upravlja s svojo energijo.

Težava nastane, ker nam kot deklicam nihče ni povedal, kaj nas čaka. Težava nastane, ko te evolucijski proces v tvojem življenju porine do roba, ko bi morala prevzeti vladanje v svojem notranjem kraljestvu, pa ne veš kaj in kako. Ta premik iz princese v kraljico se pri ženski začne dogajati, ko se zgodi čustveno prebujenje, ko se fokus ženske iz vprašanj v stilu ‘Ali sem lepa?’ premakne v ‘Jaz sem lepa.’

Pa si poglejmo Kraljico bolj od blizu…

Kraljica se zaveda, da je kreatorka svoje lastne izkušnje. Kraljica sedi na svojem notranjem prestolu in ustvarja kraljestvo, na katerega je ponosna. Kraljica ve, kaj je potrebno narediti, ve kaj potrebuje in ve tudi komu lahko pove, kdo lahko to naredi zanjo. Kraljica zna deligirati stvari svojim podložnikom, ker jih pozna in ker ve, da ni upravičena do česarkoli. Zaveda se svoje človeškosti, zaveda se tega, da je od njene blaginje, od njene sposobnosti, da upravlja s svojo energijo odvisna blaginja celotnega kraljestva. Ve, da če bo vzela sebi, bo prikrajšala vse okoli sebe.

Kraljica ve, kdo je. Za razliko od princese, ki išče potrditev svoje vrednosti zunaj sebe, Kraljica pozna svojo vrednost. Njen pogled, je usmerjen vase in zaveda se tako svojih slabosti, kot svojih moči. Ve, kako upravljati s svojo energijo in se ne izogiba svojih šibkih točk. Ker jih pozna, točno ve, kje potrebuje pomoč in je voljna priznati, da ne zmore vsega sama, ter dopusti ljudem, da ji pomagajo. To so temeljni kamni njenega notranjega sveta.

Kraljica se zaveda, da življenje temelji na služenju, na tem, da si v služenju nekomu ( in potrebno je poznati razliko med suženjstvom in služenjem, med mučenico, ki se žrtvuje za druge in Kraljico, ki ve, kaj kdo potrebuje in je voljna sebe deliti z njimi). Kraljica ve, da je njena podpora Kralja dragocena. In ve, da je podpora vseh njenih podanikov ključnega pomena, za njen uspeh. Kraljica ve, da je to, da ljudem ponudi vrednost bistvenega pomena za dobrobit življenja. Kraljica ne manipulira in ne jemlje ljudem okoli sebe. Ker ne živi v pomanjkanju, enostavno nima potrebe po tekmovalnosti. Njena iskrena želja je, da bi vsi uspevali, kajti, ko uspevajo drugi, uspeva tudi sama.

Kraljica ne čaka na zeleno luč, na ugodne razmere, na to, da se bodo vse stvari poklopile in ne potrebuje zunanjega dovoljenja, da naredi, kar želi. Kraljica ne sprašuje drugih ali je dovoljeno, da je to kdo ona je in ima to, kar si sama želi. Sama sebi daje dovoljenje, da pove, kaj potrebuje in gre za tem, da to tudi dobi.

Kraljica pozna resnično lepoto in eleganco, ki vznikata iz globin njene Duše. Kraljica ve, da elegance ne moreš kupiti, da to ni nekaj, kar oblečeš nase ali kako se urediš. Ne gre za obleko ali za rodbino, gre za to, kako se počutiš kot ženska v sebi. In Kraljica ve, da to, kako se počuti v sebi, sije iz njene notranjosti v svet, kot magnetična moč in ponižna ljubeznivost.

Kraljica ni vsem na voljo. Kraljica zna upravljati s svojo energijo – modro. In kljub temu, da obožuje ljudi okoli sebe ve, da samo, če je ona radostna, srečna in zadovoljna, lahko deli sebe na najboljši možni način. Kraljica daje sebe na prvo mesto zato, ker ve, da je to edini način, da lahko deli z drugimi to, kar ima sama. Kraljica si ustvari svoj prostor, poskrbi za dovolj počitka in ve, da ne more biti vse za vsakogar. Zato zna deligirati in zna priporočati. Kraljica ne dela vsega sama.

Kraljica obožuje življenje. Kraljica ve, kaj potrebuje in kaj želi in poskrbi za to, da to tudi dobi. Pozna svoje želje in se ne sramuje tega. Kraljica nima praznine v sebi, ki bi jo morala polniti s stvarmi in zato nima potrebe po več stvari zaradi tega, da bi več imela. Vendar se zaveda svoje moči, da ustvarjanja. In pozna blagoslov blaginje s katerim osrečuje ljudi okoli sebe.

Kraljica ve, da so neuspehi in porazi del procesa. Kraljica pozna svojo naravo in ve, da je bitje procesov in ne projektov. Kraljica ve, da ustvarjanje kraljestva, v katerem želi živeti vključuje tveganja in poraze. Vendar si ne dopusti, da bi jo strah ustavil na njeni poti. Ker je Kraljica seznanjena in pozna svoj notranji del, ki sabotira stvari, ve, kako se s tem delom sebe pogovoriti, ko se saboter oglasi s svojimi dvomi in strahovi. Kraljica ne gre skozi svoje življenje kot buldožer. S tem, ko nameni pozornost tistim delom v njenem notranjem kraljestvu, ki potrebujejo njeno pozornost, jih zna pomiriti in vedno žanje uspehe. Poleg tega stvari ne vidi kot neuspehe, dokler ne neha poizkušati in Kraljica nikoli ne odneha. Saj poznate tisto o žarnici: »Našel sem le 10.000 načinov, ki ne delujejo.«

Kraljica ne potrebuje potrditve s strani drugih, da jim je všeč. Kraljica se ne trudi, da bi bila všečna, kot se trudi princesa. Skozi zgodovino poznamo primere Kraljic, iz katerih so se norčevali zaradi njihovih prepričanj. Ko Kraljica zagovarja nekaj, se ne bodo vsi strinjali z njo. Pomembno vprašanje, ki si ga moraš zastaviti je; Ali mi je popolnoma vseeno, kaj si mislijo drugi? Kraljici je popolnoma prav, da ima vsak svoje mnenje.

In zdaj bistveno vprašanje, katera vodi tvoje notranje kraljestvo princesa ali kraljica? Seveda sta obe del tvoje notranje pokrajine tvoje ženske psihe, vprašanje na katerega si moraš iskreno odgovoriti pa je; Katera vodi tvoj šov, igro tvojega življenja?

Objemi svojo notranjo princeso in izberi … kam?

Boš izbrala Kraljico ali ne?

In če v tem procesu potrebuješ vodstvo, te vabim na vikend druženje Dragulj Ženske, ki ti bo razkril tvoje notranje zaveznice, ki te bodo vodile na tej poti iz princese v Kraljico. Več informacij najdeš tukaj…

Bodi Sijajno!

Taja Albolena