Ženstvenost

red passion

Rdeča obleka

Zgodbo v eni od njenih različic brez dvoma poznaš iz prve roke. Vendar naj podelim svojo zgodbo o rdeči obleki.

Pripravljala sva se na zabavo in pravkar sem si kupila izjemno rdečo obleko, na katero sem bila zelo ponosna. Še bolj sem bila ponosna nase, da sem si drznila kupiti rdečo, se izpostaviti, se pokazati.

Seveda me je skrbelo, da bom v njej videti kar najbolje. In ko se čisto po žensko nisem mogla odločiti, katere čevlje naj obujem k obleki, rdeče, ki žal niso bili popolnoma enakega odtenka, vendar so mi bili res pri srcu, ali raje zlate, sem vprašala svojega moškega.

Postavila sem eno tistih vprašanj, ki se jih večina moških boji: »Dragi, katere čevlje naj obujem k tej obleki?«

Žal kot ženska vse prevečkrat pozabim, da moški nimajo občutka za odtenke in da jim je pravzaprav popolnoma vseeno, kaj damo nase, bistveno je, da sem jaz zadovoljna. Žal sem za to, da sem odkrila to podrobnost, porabila predolgo časa (beri: skoraj dve desetletji).

Velika večina moških se lahko povsem mirne vesti poistoveti z moškim, ki ga oblije hladen pot, ko ga ženska vpraša nekaj tako kočljivega. Večina moških ve, da je v tistem trenutku v težavah. »Ummm … Ahh, katere so tebi ljubše?«

Čisto po žensko sem neučakano zavila z očmi.

»Okej, zlate!« je zletelo iz njega.

»In kaj je narobe z rdečimi?« sem vprašala. »Res so mi všeč in vem, da jih ne maraš, ker sem s temi visokimi petami višja od tebe.«

»Glej, če ti niso všeč odgovori, ki jih povem, me ne sprašuj, okej?« je bil nejevoljen. Takrat še nisem vedela, da moški rešujejo probleme in da če ga vprašaš za rešitev in jo ponudi, pritoževanje in kritiziranje njegove rešitve pomeni, da ne spoštujem njega.

Poleg tega nisem vedela, da sem ga pravkar kastrirala in mu vzela vso moč s tem, ko sem ga z gesto zavijanja z očmi opomnila, da čakam na odgovor.

Leta kasneje sem izvedela, da pogosto zamudim modrost moškega preprosto zato, ker sem neučakana in mu ne omogočim, da zbere svojo modrost v sebi. Tistih 30 sekund, ki mu jih dam in se ob tem ugriznem v jezik, se dandanes vedno obrestuje.

In ker takrat še nisem poznala sebe, nisem vedela, da kot ženska uporabljam tipično ženski manever indirektnega vprašanja, da bi dobila potrditev, da sem lepa. In seveda tega od svojega moškega nisem dobila. Zakaj? Ker ni poraščena ženska.

Ženska se je običajno, ko vpraša moškega za mnenje, že odločila. Pravzaprav ne želimo mnenja od moškega, želimo potrditev, da smo lepe. Poznano?

Ko ženska postavi vprašanje, ali rdeče ali zlate, ko izbira čevlje, je za moškega ključnega pomena, da se zaveda, da ni modro, da poda neposreden odgovor in izbere. Moški, ki poznajo žensko naravo, vedo, da morajo v takem primeru žensko vprašati: »Si že izbrala, draga?«

V tem primeru bo velika večina žensk takoj podelila, kam se nagiba.

»Razmišljam o zlatih …«

Moder moški bo postavil naslednje logično vprašanje: »Zakaj zlate?«

»Ker imam krasne zlate uhane in prstan, ki bodo šli zraven. Poleg tega ima obleka zlat pas in vse skupaj bo res izpadlo super.«

Moški, ki pozna svojo žensko, jo bo pohvalil: »Vau, dobra izbira. Videti boš izjemno.«

Seveda sama v situaciji, v kateri sem bila, nisem vedela vsega, kar vem danes. Poleg tega nisem znala navdihniti moškega in ga spodbuditi, da mi podari točno tisto, kar potrebujem od njega. Verjetno se je tudi zato najin večer z rdečo obleko bolj klavrno končal, z mojim dolgim nosom in kislim obrazom mojega moškega.

V 21 letih partnerstva sem spoznala, da sta jasnost in to, da s svojim moškim delimo koristne informacije, vedno jamstvo za uspeh. Vendar se izziv številnih žensk skriva v dejstvu, da mora ženska vedeti, kaj potrebuje, in to deliti s svojim moškim. Odnos zmagaš-zmagam je zagotovljen, ko se ženske naučimo komunicirati z moškim v njegovem jeziku, na način, da nas razume. Moški možgani so marinirani v testosteronu, kar ima za posledico, da so moški fokusirani in osredotočeni na eno stvar naenkrat. Pomembno je, da mu znaš priti blizu, da predreš to usmerjeno energijo, da dobiš njegovo pozornost.

Eden od načinov, ki smo jih ženske usvojile, s katerim vedno dobimo pozornost moškega, je telesna privlačnost. Vendar prav skozi telesno privlačnost pogosto dobimo tudi veliko nezaželene pozornosti. Več o razliki med telesno in magnetično privlačnostjo lahko poslušaš v zvočnem zapisu, ki je na voljo na spletni povezavi tukaj. »

Bodi Sijajno!

Taja Albolena

Članek je bil objavljen na spletni strani svetloba.si

kralji

Kje so kralji?

Patriarhat. Tema o kateri se veliko govori.
Govori se, da je situacija kot je, ker je na svetu pomanjkanje ženske energije, ker ženska ni sprejeta, ker vlada premoč moške energije in imamo patriarhat. Do pred nekaj leti sem tulila z vsemi ostalimi v isti rog, potem pa me je kar malo zvilo, ko sem dojela, da je to še ena od tistih zavajajočih idej, ki ne predstavlja resnice.

Resnica je, da ne gre za pomanjkanje ženske energije, resnica je, da manjka avtentične, pristne moške energije kot tudi avtentične in pristne ženske energije v vsakem posamezniku. Svet je preplavila nezrela moška energija. Patriarhat je izraz nezrele moške energije.

Sama zadnjih 15 let intenzivno raziskujem razvojni cikel človeka in kot si verjetno že slišala rada govorim o sedem letnih obdobjih razvoja ter o tem, kako smo večinoma ostali ujeti v puberteti, kar se pri večini pokaže okoli 42 leta, ko jim vse tisto, kar so zatrli v sebi in niso nadaljevali s procesom, udari na površje.

Feminizem razkriva senčno stran ženske narave in je odgovor na patriarhat. Gre za boj, kdo bo zmagal!?
To čemur smo priča je preplavljenost z žensko energijo in v moški psihi se dogaja močan boj in strah pred žensko psiho. Gre za preplavljenost z žensko energijo v njeni nezreli izvedbi.
V naši družbi že lep čas ni procesa iniciacije, ki bi iz fantka naredil moža in iz deklice žensko. Ljudje ne stopamo v stik s svojim notranjim bogom/boginjo, ker nismo pripravljeni prevzeti odgovornosti, da bi postali moški/ženska v svoji izvorni, avtentični vibraciji. Pseudo iniciacije vojske in tolp ne opravljajo svoje naloge in le razplamtijo ego v psihi fantka/punčke. In psiha fantka se bori za prevlado nad drugimi.

Leta sem poslušala ženske o tem, kako pogrešajo moške. Moške v njihovi izvorni energiji podpore, prisotnosti, kreativnosti, namesto destruktivnosti in potrebe po tem, da rani druge, kar delajo fantki. Opazujem svet okoli sebe in zavedam se dejstva, da večina fantov ni šla skozi iniciacijo, ko mora ego umreti, da se rodi pristni jaz. Zato moški ostajajo v psihi fantkov, saj jim nihče ni pokazal, kako postati mož in res je, da dobrih zgledov manjka. Zato smo prepuščeni kot družba psevdo-iniciacijam, ki naredijo ljudi še bolj nasilne in tako še bolj zlorabljajo druge.

Večina moških dandanes priznava, da nimajo pristne povezave s svojo notranjo žensko in imajo občutek, da jih ta energija preplavlja. Prav tako nimajo stika z globoko instinktivno moško naravo, potencialom avtentične moškosti. Nedavno sem zasledila na FB opazko o poženščenih moških in ženskah, ki so možače. Dejstvo je, da smo v neravnovesju, in to je resnica.

To je zgodba o lastniku podjetja, ki ne prenese, da je kdo boljši od njega. To je zgodba, ki hrani sovraštvo, maščevalnost, ljubosumje, ko v svoji želji, da bi izrazil svojo lepoto, zrelost in kreativnost v drugih spodbudi agresivnost. Lepši in bolj kreativni, ko postajaš, več je sovražnosti s strani kolegov. To je zgodba o napadalnosti nezrelosti v ljudeh, ki jih je panično strah napredka, iniciacije v avtentičnost.
Tega se sploh nisem zavedala, dokler nisem dobila v roke zapisa, kako se matrica fantka izraža skozi štikratno izžarevanje v psihi in kako se psiha fantka kaže skozi moške, ki dilajo drogo ali jo uživajo, ker mašijo luknje v psihi, da se simptom zataknjenosti v psihi fanta kaže skozi može, ki pretepajo svoje žene; v odvisnosti od pornografije in nasilja nad ženskami, ki je lepo zapakiran v sadizem in mazohizem; skozi politike, ki se prilagajajo trenutnim trendom in nimajo hrbtenice, kot se je moja tašča slikovito izrazila “udarili s pestjo po mizi in naredili red” (kje so kralji?); v kronično tečnih in nerazpoloženih šefih; “ovcah”, ki sledijo tropu; očetih, ki jih nikoli ni in si ne morejo vzeti časa, da bi šli pogledati nastop svojih otrok; v trenerjih, ki smešijo in ponižujejo svoje varovance; v terapevtih, ki nezavedno napadajo svoje kliente; v brezbrižnih uradnikih; pripadnikih tolp in jupijih. To so vse fantki, ki se pretvarjajo, da so možje.

Dejstvo je, da sprememba matrice zahteva pogum in soočenje s smrtjo, svojo notranjo smrtjo, ko na notranjem oltarju žrtvuješ svojega fantka, sprejmeš polno odgovornost, da postaneš mož.

Arhetipi so spremenili moje življenje za vedno. Vedno znova in znova me vodijo v globine mene same in ko zdaj pogledam nazaj v svoje iniciacije na poti vem, kje sem šla čez in kje sem se zataknila. In dojela sem tudi kako pomembno je, da ozavestiš svoje vodilne arhetipe v sebi, ki sem jih poimenovala notranji Dragulj. Moški se mora soočiti z nezrelimi aspekti in zrelimi aspekti svoje sence, da bi lahko v sebi povezal arhetip notranjega očeta, modreca, bojevnika in ljubimca. Ženska pa mora povezati v sebi arhetipe mame, ljubimke, amazonke in modre ženske, da lahko stopi v svojo notranjo Kraljico. Moja strast in slast zlivanja ter spajanja, združevanja in povezovanja mi je odstrla pogled v svet celostnosti. Ekstaza in izpolnjenost sta potem samo korak stran. Zavestno je potrebno izbrati, da jih spoznaš in stopiš vanje, drugače te bo tvoja psiha vodila skozi iniciacije življenja, kjer se bodo ti arhetipi razkrili, pogosto na boleč ali neprimeren način.

Tako se arhetip mame razkriva skozi mučenico, ki se žrtvuje za svoje otroke, amazonka se spreminja v žrtev, ljubimka v ustrežljivko in modra ženska v senčni strani razkriva saboterja.
Vsaka ženska v svojem življenju potuje skozi situacije, kjer se mora soočiti s svojimi zaveznicami. Ali to naredi zavestno ali pa se s situacijami sooča nezavedno in je v reakciji na to kar se dogaja, vpliva na to ali tovrstne vloge preigrava še pozno v starost ali se sooči z njimi in jih objame bolj zgodaj. Dejstvo je, da so ključni elementi iniciacije sveti prostor, svetilka zavesti in Priča, ki te pelje skozi.

Resnica, ki vedno bolj glasno odzvanja v notranjosti žensk pa je … Postani Kraljica, da v svoje življenje pritegneš Kralja!

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

light

Čudna si…

Kako se odzoveš, ko ti nekdo pove, da si čudna? Prizadeto? Užaljeno? Nelagodno?

Ok. poznam vse tri odzive. Pa ne pomaga, da bi bilo kaj lažje. Nikoli ni. Še vedno čutim, kot bi me zadela topovska krogla, ko mi kdo reče, da sem čudna.
In, ko je hči v svojem spisu zapisala, da ima čudno mamo, sem potrebovala kar nekaj časa, da sem globoko vdihnila in se soočila z dejstvom… res sem čudna. Delam stvari, za katere še sama težko razložim, kaj počnem. In ko moje otroke vprašajo kaj delam… ja no, kaj naj rečem, so raje tiho, ker ne vedo kaj naj odgovorijo. Ne, nisem normalna, delam z maternicami (s tem, da nisem zdravnica, da se razumemo) in s svetim prostorom.

Moje prekletstvo je, da sem čudna. Vedno sem bila in verjetno vedno bom. O tem ne bi mogla razpravljati. In kljub temu, da si je moj otrok nekoč želel “normalno” mamo, danes pove, da ji je to, da sem čudna (iskreno povem, da sem raje čudna kot nenormalna) samo pomagalo, da je sprejela to, da “normalno” pravzaprav ne obstaja.

Vsaka ženska je edinstvena, enkratna in neponovljiva Ona. Samo ena. Nikoli ni bilo takšne, nikoli več je ne bo. In vendar si prizadevamo, vsak dan, da bi bile nekdo drug. Hočemo več, manj, daljše, kraljše, … skratka nikoli ni prav.

In iz tega nezadovoljstva s seboj, se poraja ugajanje, ustrezanje, prilagajanje mnenju drugih. Dovolj je, da moški reče, da mu je bilo na tej igralki všeč to in to, pa bi takoj spremenile par stvari na sebi. In ker smo ženske zunanje motivirane, kar v praksi pomeni, da nam mnenje drugih pomeni več, kot naše lastno, ki ga pogosto sploh nimamo, smo se več kot pripravljene prilagajati, da bi bile sprejete.

In ja, čudna sem. Kljub temu, da sem se prilagajala in poskušala ustreči tistim, ki sem jih imela rada in sem njihovo mnenje cenila, me začuda mnenje množice ni zares zanimalo. Trendi, sploh modni so bili vedno nekaj, kar sem zlahka spregledala. Oblačila, ki sem jih nosila so imela vedno eno zelo pomembno lastnost… udobnost čez vse. In to je nekaj, kar je še vedno zelo pomemben aspekt v mojem življenju… udobnost čez vse. Mehkoba, nežnost, plišasto, dekce in blazinice. Pop kultura je nekaj kar z zanimanjem opazujem – od daleč.

Če me je življenje naučilo česa pomembnega, potem je to brez dvoma lekcija o rasti.
Da bi lahko rasli v svojem življenju, moramo biti kot drevo. Drevo ima krošnjo, deblo in korenine. Deblo je zavest, korenine so podzavest in krošnja nadzavest. Če želiš širiti svojo krošnjo, moraš ojačati korenine. S svetlobo zavesti je potrebno presvetliti svojo podzavest, vse kar se skriva v tvoji senci, da bi bile tvoje korenine močne. Korenine so pomembne, ker drevo ukoreninjajo, kar je bistvenega pomena, ko v tvojem življenju zapiha veter sprememb.

Danes srečujem številne ženske, ki želijo imeti veeeeliko in bujno krošnjo, delajo na sebi in meditirajo, vendar pozabljajo, da drevo pade, če so korenine preplitve in prešibke za krošnjo, kot jo želijo imeti. Nujno je okrepiti korenine, da bi drevo obstalo in bujno raslo.

Osebnostna rast je povezana s tem, da s svetlobo zavesti presvetljuješ svojo podzavest, da ozaveščaš svoje maske, spoznavaš persono, svojo osebnost, svoj ego. Pomembno je samozavedanje – poznavanje vseh šibkih in močnih plati tvoje osebnosti. Ni modro, da ta del sebe zanikaš, se z njim boriš ali od njega bežiš. Da ne govorim o vseh priročnih metodah brisanja in rezanja tistega, kar nam ni všeč. Pravzaprav samo to, da si priča sama sebi, zadošča.

Na drugi strani je ravno tako pomembno s svetlobo zavesti osvetliti svojo nadzavest, se zavestno zavedati svojih potencialov in Darov in skozi duhovne prakse utelešati svojo izvorno esenco. Pomembno je razumeti, da so moške duhovne prakse drugačne od ženskih duhovnih praks in da je razlika zaradi tega, ker naš sistem, naše telo in možgani delujejo različno. Ženske duhovne prakse so ples, petje, praznovanje, čaščenje življenja skozi rituale, če naštejem le tiste najbolj očitne..

Pomembno je, da se širiš skozi svoje veje in utelešaš skozi svoje korenine. Pomembno je zavestno zavedanje, da je tvoja stabilnost odvisna od notranjega ravnovesja. In zato vse borilne veščine tega sveta govorijo o tem, kako pomembno je, da si v svojem centru.

Ženska anatomija postavlja center v maternico. In ja, zadnjih 6 let govorim o maternici ženske, o tem, kako pomembno je, da smo povezane s seboj in da ljubimo najprej sebe, če želimo to deliti z drugimi. Najprej moramo ljubiti sebe, vzljubiti vse dele sebe, da lahko to, kdo sem, delimo s svetom. Danes še vedno velika večina, predvsem žensk, ne ve, kako dragocena je ženska za ta svet.

To kar me je naučila moja hči je, da je pomembno pogledati v sebi, kaj je zame resnica in kaj ni – zame. In ko sem za vsak slučaj vseeno preverila pri svojem možu, če sem res čudna, me je potolažil; Ljubica rad te imam točno takšno kot si.

Naši moški so res zlati…

Bodi sijajno!
Taja Albolena

beautiful

Se v tvojem življenju dogaja čustveno prebujenje?

Pri ženski se na prehodu v 30. leta zgodi čustveno prebujenje, kar običajno pomeni velik notranji premik v razumevanju, izkušanju, čutenju in prepoznavanju Sebe in svojega mesta v svetu. Prehod v 30-ta se običajno začne z nezadovoljstvom, ki kaže na pomembno dejstvo, da je ženska prerasla življenje, ki ga je živela skozi 20-ta leta. Pogosto je premik povezan s pobegom iz okoliščin, v katerih se je ženska znašla, kar velikokrat vodi do drastičnih sprememb v življenju ženske kot so ločitev, selitev, zamenjava okolja ali prijateljic, sprememba zaposlitve. Lahko bi rekli, da se zgodi pomembno preoblikovanje prioritet v našem življenju. Značilno je rastoče zavedanje, da ženska želi več od življenja. Intenzivno nezadovoljstvo s trenutnimi okoliščinami pa žensko prebudi v zavedanje, da je čustveno bitje in ima čustvene potrebe. Okoli 30-tega leta se v ženski zgodi čustveno prebujenje, ki s seboj prinaša sposobnost, da ženska začuti sebe, spozna sebe in prepozna namen svojega življenja.

Ženska v 20-tih je voljna, da se prilagaja in ugaja. V svojih najstniških letih je oblikovala osebnost, ki zdaj vodi njeno življenje. Najprej je bila deležna udomačevanja v domačem okolju skozi vzgojo, nato so jo oblikovali vplivi v šoli, sledilo je iskanje službe in partnerja, ustvarjanje družine. Ženska v tem času živi po pravilih družbe, se podreja družbenim normam in nosi masko persone, ki jo je oblikovala. V času med 28 – 35 letom ženska začne prepoznavati, da je ujeta. Ujetost v kalup življenja, ki ga ustvarila, jo duši. Začuti intenzivno željo po osvoboditvi, željo po tem, da bi bila to kar je – resnična, avtentična, Ženska.

Velika večina žensk s katerimi se pogovarjam pritrdi, ko z njimi delim, kako frustrirajoče je spoznanje, da je tvoje “popolno” življenje, ki si ga ustvarila nekaj, kar te ne osrečuje. Pogosto ljudje v njeni okolici preprosto ne morejo razumeti, kaj ji manjka, saj ima vendar vse; dom, družino, moža, službo. In čustveno prebujenje pogosto v ženski ustvari silen kaos. Vendar mu v sodobni družbi pogosto ne posvečamo pozornosti in se zato zavleče v 40-ta leta, ko temu lahko damo nalepko kriza srednjih let. Temna noč duše, kot so jo poimenovali mistiki, je življenjska kriza, ko imaš občutek izjemnega nezadovoljstva v življenju, ne glede na to, kako dobro ti gre v življenju, in ne glede na vse tvoje dosežke. Ob tem velika večina žensk čuti izjemne občutke krivde, kar poskušajo pri sebi omiliti s tem, da se primerjajo z ženskami, ki jim gre slabše od njih. Pogosto se ženska v tem obdobju prepričuje, češ kaj se pritožuje, saj ji gre vendar vse krasno.

Vendar se tukaj ženska ne more preslepiti ali pregovoriti ven iz dejstva, da je prerasla življenje, ki ga je živela do sedaj. Izvorna esenca ženske se želi izraziti in to povzroča občutek izgubljenosti, zmedenosti in notranje praznine. Pričakovanja okolice in družbe so kar naenkrat brez pomena. Želiš si nekaj drugega, pa ti ni čisto jasno kaj. Bolj, ko je bila tvoja Bit zanikana in potisnjena na stran v tvojem življenju, bolj je ta prehod in z njim preoblikovanje tvojega življenja drastično. In če se temu še upiraš z vsemi štirimi, je prehod v srednja leta lahko resnično boleč.

Moje osebno prebujenje se je odvijalo v času od 31-35 leta, ko sem se prebujala v svoj jaz, se začela zavedati kdo jaz sem v resnici, ko sem se prebudila v svoje potrebe, v svoje občutke in nisem prav vedela, kaj naj zdaj počnem z njimi. Navajena sem bila ugoditi drugim in spoznavanje s svojimi potrebami je bilo neudobno. V tem času sem se spoznavala tudi s svojim namenom, zakaj sploh obstajam in to kar je ključno, je, da razumemo, da namen ni nekaj, kar intelektualno razumeš, gre za občutenje v telesu. Namen je poravnava notranjega impulza individualnosti z zunanjimi aktivnostmi v svetu. In tukaj ni mogoče sklepati kompromisov. Namen gre z roko v roki s tvojim občutenjem avtentičnega Jaza, tvoje Biti in soustvarjanjem z ritmično kvaliteto lepote, skozi katero začutiš sebe in svet okoli sebe. Vsi trije elementi so ključnega pomena za razvoj celote. In ko se začneš spuščati v domeno svoje lastne individualnosti se spuščaš v svojo notranjo temo.

Kriza ti omogoči preobrazbo. Kriza pomeni točko preobrata. Je čas bolečine, nevarnosti in hkrati velika priložnost. Stres, ki spremlja osebno krizo žensko potisne v rast, v notranji razcvet, ki zahteva globoke vpoglede vase, soočenje s težavami, čiščenje starega in preseganje načinov, ki so nezadostni ali omejujoči. Zgolj branje knjig ali občasno “delo na sebi”, vikend seminarji, duhovnost kot hobi enostavno ne zadoščajo, ko se premakneš skozi svojo osebno krizo. Čustveno prebujenje običajno pospremi zavedanje, da te kariera ne izpolnjuje več, izguba službe, boleče partnerstvo, srce parajoča ločitev, težka zakonska kriza, želja po poroki pri samskih ali težave z zanositvijo… vsaka ženska ima čisto svoj skupek okoliščin, ki jo pripreljejo na rob, kjer se zgodi prebujenje, vpogled v svoje življenje, kjer ženska lahko vidi koščke sebe in jih poveže v Celoto na čisto nov način.

Kaj so štiri najbolj modre stvari, na katere bodi pozorna, ko se znajdeš v procesu čustvenega prebujenja?

1. Upočasnitev. Pomembno je, da se ustaviš in se začutiš. Dokler si v hitenju, v norem tempu vsakdana se ne moreš začutiti. Pogosto je naglica in prezaposlenost obrambni mehanizem s katerim si onemogočamo prebujenje. Zato se ustavi, začuti sebe. Začuti kje se nahajaš in kaj se ti dogaja.

2. Dopuščanje. Dopusti si, da si kjer si in da si kakršna si. Sprejmi to kdo si in bodi s tem zadovoljna. Zgolj skozi dopuščanje lahko dosežeš lahkotnost bivanja, obstoja. Večina stisk, frustracij in nezadovoljstva izhaja iz kontrole in nadzora situacij, ljudi in življenja.

3. Hvaležnost. Prepoznaj svojo edinstvenost, posebnost in neponovljivost. Bodi hvaleža za vse kar si, kar imaš in kar lahko delaš. Začni s sposobnostjo, da vidiš, slišiš, se dotikaš. Prepoznaj obilje stvari, za katere si lahko hvaležna.

4. Opazovanje. Samo bodi, brez presojanja, obsojanja, kritiziranja ali primerjanja z drugimi. Drugi ljudje so drugi ljudje. Nikoli ne moreš vedeti kaj je prav zanje, ker nisi v njihovih čevljih. Opazuj sebe, svoje občutke, dogajanje v svoji notranjosti. In ko prepoznaš, kaj čutiš v sebi se vprašaj; Kako je lahko še boljše?

Če to resonira s teboj, te vabim, da se mi pridružiš…

Te zanima več o tem, kako sprejeti sebe, objeti sebe in zaživeti kot ženska, za katero si se rodila, da postaneš, te vabim, da se mi pridružiš in prisluhneš predavanju, na to temo, tukaj…

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

kraljica

Ali izbiraš, da si Kraljica?

Velika večina žensk s katerimi prihajam v stik se v svojem življenju ukvarja z lastno vrednostjo. So ženske, ki vedo, kako dragocene so in vedo kako spoštovati sebe in druge, kako sebe postaviti na prvo mesto v svojem življenju. Rezultat tega je – da so srečne in zadovoljne. So pa tudi ženske, ki se nikoli ne naučijo, kako ceniti sebe, videti svojo vrednost in kako ljubiti sebe. Enostavno ne vidijo s svojimi očmi, ne razmišljajo s svojo glavo, ker se preveč prilagajajo drugim in sledijo temu, kar pravijo drugi. Rezultat je, da so nesrečne.

Skozi svoje dve desetletji dolgo raziskovanje sebe in opazovanje žensk, ki so prihajale na druženja sem opazila zanimivo klasifikacijo različnih nivojev zavedanja na katerih se ženske nahajajo; ženske-sužnje, ženske- služkinje, ženske- princese in ženske-kraljice. Govorim o arhetipski pokrajini ženske psihe, kjer ženske skozi razvoj in evolucijo v svoji notranjosti prehajamo skozi te štiri razvojne faze. In zelo iskrena bom, moje delo je posvečeno ženskam, ki so na prehodu iz princese v kraljico. Večina žensk, ki pride do mene, je prešla fazo sužnje, kjer so popolnoma podrejene ljudem, okoliščinam življenja, skratka zunanjemu svetu in ki so prešle fazo služkinje, fazo status quo, kjer je življenje sicer ok, vendar ni optimalno, kjer pravzaprav čutiš udobje in ravno zaradi tega udobja nisi voljna narediti koraka naprej. Glede na mojo terminologijo, ki si jo verjetno že slišala, so sužnje in služkinje v kleti, kajti ne vidijo svoje vrednosti in pustijo, da drugi hodijo po njih, eni temu pravijo ženska-predpražnik.

Princesa je tista, ki se temu upre in sebe da na piedestal. Vendar še vedno potrebuje zunanji svet, da ji pritrjuje in ji daje vrednost. Velika večina žensk ne želi biti del sužnje/služkinje, si želi biti princesa in sanja o tem, da bi bila nekoč kraljica. In s tem ni čisto nič narobe, pomembno je, da veš, kje se nahajaš. Samozavedanje je prvi in zelo pomemben korak na poti v srce, ki ga Kraljica zahteva od vsake ženske. Kajti Kraljica je del vsake ženske. Kraljica je del tvojega notranjega kraljestva in delo s Kraljico je izjemno močna in veličastna praksa. Stik z notranjo Kraljico ti daje moč, samozavest, sočutje in modrost, da vidiš ljudi in da jim lahko služiš kot ženska, za katero si se rodila, da postaneš.

To kar je pomembno razumeti je, da v notranjem razcvetu ne moreš prehitevati, niti preskakovati stopnic. Vsaka od štirih stopenj žensko vodi skozi proces rasti in dozorevanja, spoznavanja sebe in ravno zato je tako pomembno, da veš, kje se nahajaš in tudi kaj želiš v svojem življenju. So ženske, ki se nikoli ne bodo premaknile čez stopnjo sužnje v svojem življenju in to je čisto ok, če so tako izbrale zase. Kajti vedeti moraš, vse je stvar tvoje izbire. In še eno stvar moram poudariti tukaj, čisto vsaka ženska ima v sebi Kraljico in si zasluži, je vredna tega, da živi kot Kraljica. Vendar ti tega nihče ne podari od zunaj, ti moraš to postati v sebi, od znotraj.

Dejstvo je, da smo družba, ki poveličuje princese. Mladim deklicam je na voljo veliko pravljic in zgodb o princesah, in večina se premakne skozi prve tri faze rasti. O tem, kako biti Kraljica pa ni prav veliko informacij na voljo. In pogosto me osupne, koliko odraslih princes me obkroža, ki so ujete v mentaliteti princese in si želijo svet na srebrnem krožniku. Ko sem sama osuplo spoznavala, kako pričakujem od svojega moškega/princa, da bo poskrbel zame in mi dal to, kar sem želela imeti in kako užaljena sem bila, ko me je ocenil za razvajeno, sem vedela, da mi to ni všeč, da bi želela stvari spremeniti, pa nisem vedela kako. Ko trčiš ob betonski zid in ti to, kar je za tabo, pot ki si jo prehodila ni všeč in se tja nočeš več vračati, ne veš pa kam naprej, pogosto potrebuješ nekoga, ki te vodi skozi neznano ozemlje.

In spet, zelo pomembno je, da sva na isti valovni dolžini, biti princesa ni nič slabega. Biti princesa ne pomeni, da je s tabo karkoli narobe. To ni nekaj, česar bi se morala sramovati. Gre za stopnje razvoja. To kar se mi zdi pomembno razumeti pa je, da če ne poznamo teh stopenj razvoja, takrat, ko sebe ne prepoznavamo kot Kraljice v 40 ali 50-tih letih naletimo na problem. Kraljice vladajo kraljestvu s svojimi Kralji. Kraljice prevzemajo odgovornost, ki je princese ne. Kraljice so trdne na svoji poziciji, Kraljica je stabilna, upravlja s svojo energijo.

Težava nastane, ker nam kot deklicam nihče ni povedal, kaj nas čaka. Težava nastane, ko te evolucijski proces v tvojem življenju porine do roba, ko bi morala prevzeti vladanje v svojem notranjem kraljestvu, pa ne veš kaj in kako. Ta premik iz princese v kraljico se pri ženski začne dogajati, ko se zgodi čustveno prebujenje, ko se fokus ženske iz vprašanj v stilu ‘Ali sem lepa?’ premakne v ‘Jaz sem lepa.’

Pa si poglejmo Kraljico bolj od blizu…

Kraljica se zaveda, da je kreatorka svoje lastne izkušnje. Kraljica sedi na svojem notranjem prestolu in ustvarja kraljestvo, na katerega je ponosna. Kraljica ve, kaj je potrebno narediti, ve kaj potrebuje in ve tudi komu lahko pove, kdo lahko to naredi zanjo. Kraljica zna deligirati stvari svojim podložnikom, ker jih pozna in ker ve, da ni upravičena do česarkoli. Zaveda se svoje človeškosti, zaveda se tega, da je od njene blaginje, od njene sposobnosti, da upravlja s svojo energijo odvisna blaginja celotnega kraljestva. Ve, da če bo vzela sebi, bo prikrajšala vse okoli sebe.

Kraljica ve, kdo je. Za razliko od princese, ki išče potrditev svoje vrednosti zunaj sebe, Kraljica pozna svojo vrednost. Njen pogled, je usmerjen vase in zaveda se tako svojih slabosti, kot svojih moči. Ve, kako upravljati s svojo energijo in se ne izogiba svojih šibkih točk. Ker jih pozna, točno ve, kje potrebuje pomoč in je voljna priznati, da ne zmore vsega sama, ter dopusti ljudem, da ji pomagajo. To so temeljni kamni njenega notranjega sveta.

Kraljica se zaveda, da življenje temelji na služenju, na tem, da si v služenju nekomu ( in potrebno je poznati razliko med suženjstvom in služenjem, med mučenico, ki se žrtvuje za druge in Kraljico, ki ve, kaj kdo potrebuje in je voljna sebe deliti z njimi). Kraljica ve, da je njena podpora Kralja dragocena. In ve, da je podpora vseh njenih podanikov ključnega pomena, za njen uspeh. Kraljica ve, da je to, da ljudem ponudi vrednost bistvenega pomena za dobrobit življenja. Kraljica ne manipulira in ne jemlje ljudem okoli sebe. Ker ne živi v pomanjkanju, enostavno nima potrebe po tekmovalnosti. Njena iskrena želja je, da bi vsi uspevali, kajti, ko uspevajo drugi, uspeva tudi sama.

Kraljica ne čaka na zeleno luč, na ugodne razmere, na to, da se bodo vse stvari poklopile in ne potrebuje zunanjega dovoljenja, da naredi, kar želi. Kraljica ne sprašuje drugih ali je dovoljeno, da je to kdo ona je in ima to, kar si sama želi. Sama sebi daje dovoljenje, da pove, kaj potrebuje in gre za tem, da to tudi dobi.

Kraljica pozna resnično lepoto in eleganco, ki vznikata iz globin njene Duše. Kraljica ve, da elegance ne moreš kupiti, da to ni nekaj, kar oblečeš nase ali kako se urediš. Ne gre za obleko ali za rodbino, gre za to, kako se počutiš kot ženska v sebi. In Kraljica ve, da to, kako se počuti v sebi, sije iz njene notranjosti v svet, kot magnetična moč in ponižna ljubeznivost.

Kraljica ni vsem na voljo. Kraljica zna upravljati s svojo energijo – modro. In kljub temu, da obožuje ljudi okoli sebe ve, da samo, če je ona radostna, srečna in zadovoljna, lahko deli sebe na najboljši možni način. Kraljica daje sebe na prvo mesto zato, ker ve, da je to edini način, da lahko deli z drugimi to, kar ima sama. Kraljica si ustvari svoj prostor, poskrbi za dovolj počitka in ve, da ne more biti vse za vsakogar. Zato zna deligirati in zna priporočati. Kraljica ne dela vsega sama.

Kraljica obožuje življenje. Kraljica ve, kaj potrebuje in kaj želi in poskrbi za to, da to tudi dobi. Pozna svoje želje in se ne sramuje tega. Kraljica nima praznine v sebi, ki bi jo morala polniti s stvarmi in zato nima potrebe po več stvari zaradi tega, da bi več imela. Vendar se zaveda svoje moči, da ustvarjanja. In pozna blagoslov blaginje s katerim osrečuje ljudi okoli sebe.

Kraljica ve, da so neuspehi in porazi del procesa. Kraljica pozna svojo naravo in ve, da je bitje procesov in ne projektov. Kraljica ve, da ustvarjanje kraljestva, v katerem želi živeti vključuje tveganja in poraze. Vendar si ne dopusti, da bi jo strah ustavil na njeni poti. Ker je Kraljica seznanjena in pozna svoj notranji del, ki sabotira stvari, ve, kako se s tem delom sebe pogovoriti, ko se saboter oglasi s svojimi dvomi in strahovi. Kraljica ne gre skozi svoje življenje kot buldožer. S tem, ko nameni pozornost tistim delom v njenem notranjem kraljestvu, ki potrebujejo njeno pozornost, jih zna pomiriti in vedno žanje uspehe. Poleg tega stvari ne vidi kot neuspehe, dokler ne neha poizkušati in Kraljica nikoli ne odneha. Saj poznate tisto o žarnici: »Našel sem le 10.000 načinov, ki ne delujejo.«

Kraljica ne potrebuje potrditve s strani drugih, da jim je všeč. Kraljica se ne trudi, da bi bila všečna, kot se trudi princesa. Skozi zgodovino poznamo primere Kraljic, iz katerih so se norčevali zaradi njihovih prepričanj. Ko Kraljica zagovarja nekaj, se ne bodo vsi strinjali z njo. Pomembno vprašanje, ki si ga moraš zastaviti je; Ali mi je popolnoma vseeno, kaj si mislijo drugi? Kraljici je popolnoma prav, da ima vsak svoje mnenje.

In zdaj bistveno vprašanje, katera vodi tvoje notranje kraljestvo princesa ali kraljica? Seveda sta obe del tvoje notranje pokrajine tvoje ženske psihe, vprašanje na katerega si moraš iskreno odgovoriti pa je; Katera vodi tvoj šov, igro tvojega življenja?

Objemi svojo notranjo princeso in izberi … kam?

Boš izbrala Kraljico ali ne?

In če v tem procesu potrebuješ vodstvo, te vabim na vikend druženje Dragulj Ženske, ki ti bo razkril tvoje notranje zaveznice, ki te bodo vodile na tej poti iz princese v Kraljico. Več informacij najdeš tukaj…

Bodi Sijajno!

Taja Albolena

 

metulj

Si princesa ali Kraljica svojega notranjega kraljestva?

Odraščala sem obdana s pravljicami, ki so vsaka po svoje opevale princese. Ja, nekje globoko v sebi, čisto po tiho, sem si želela, da bi bila tudi sama princeska. Še posebej, ker so princese vedno na koncu našle svojega princa. In leta sem se šalila na račun princa na belem konju. Priznam, ko sem spoznala kako se v življenju osebnostno razvija moški, me je zvilo. To je bilo še eno od tistih področij cinizma, ki se je izkazalo za ključno, če želiš resnično razumeti svoje odnose z moškimi. Vendar bom o tem ob kakšni drugi priložnosti. Danes bi želela s teboj podeliti, da je pred nami eden tistih ključni prehodov v letu, ko ima vsaka ženska priložnost, da v sebi izbere Kraljico.

Polna luna v kozorogu 2.7.2015 napoveduje, zelo zanimivo, povratek Kraljice. V Starseed astrology članku (ki ga najdeš na povezavi tukaj) lahko preberemo, da os 9° Kozoroga in 9° Raka prinaša celotno preteklost v sedanji trenutek, v življenje tukaj in zdaj, s posebnim poudarkom na določenih ženskih legendah kot so Kleopatra, Nefertari, Joan of Ark, Marija Magdalena in bolj sodobne kot je bila princesa Diana. To kar je izjemno zanimivo, če pogledamo to specifično os je, da s seboj brez dvoma prinaša neke vrste revolucijo. Negovanje sebe, svoje notranje ženske in povezovanje s skupnostjo enako mislečih žensk je v tem času izjemno blagodejno. Zakaj?

Ker je to polna luna, ki predstavlja kozmični portal, v alkimiji poznan kot “Bazen Kreacije.” Ta portal obsega kolektivni genetski bazen in polna luna v Kozorogu bo imela poseben vpliv na kvaliteto našega genetskega skladišča. Konec koncev je Kozorog tisti arhetip, ki s svojim vplivom deluje na prihodnjih 7 generacij. In Rak na drugi strani je zaščitnik družine in Doma. Polna luna, ki je pred vrati, bo na površje prinesla družinske slabosti, s katerimi se bo potrebno spogledati, si jih priznati in jih objeti. Konec julija vstopamo skozi Siriusov portal, ki je bil tradicionalno v Egiptu čas, ko so ženske praznovale svojo kraljevskost in veličastnost Biti.

Kot vedno, intuitivno sledim navdihom in vse kar lahko rečem je, da nam Saturn, ki je retrograden v Škorpijonu ni prav v nobeno pomoč, prej nasprotno, z velikim veseljem bo pripomogel k temu, da se bomo primorani soočili s senčnimi deli v sebi. In zanimivo bo opazovati moške, ker se arhetip njihove moškosti sooča s karmično vsebino, v katero mnogi niso voljni pogledati, vendar bo tokratna polna luna prinesla na površje marsikaj. Sama rada rečem, da se moški odzivajo na ženske v svojem življenju. In če je ženska v življenju moškega še vedno na ravni princese, bo moški po vsej verjetnosti še vedno pod vplivom svoje mame.

Vsaka ženska na določeni točki v svojem življenju pride v stik z delom v svoji notranjosti, ki ga arhetipsko imenujemo Kraljica. Kraljica je arhetip, ki vlada svojemu notranjemu kraljestvu. To, da izbereš in postaneš Kraljica svojega notranjega sveta je izbira, ki ni sama-po-sebi-umevna. Ne glede na to, kako romantično se sliši, je izbira, da odložiš tiaro in začneš nositi svojo nevidno krono zadovoljstva nekaj, kar zahteva zrelost. Potrebno je opustiti reagiranje na okolico in občutek, da si žrtev, ki ju zelo dobro pooseblja drugi arhetip v ženski notranjosti, ki ga imenujemo princesa. Kraljica prevzema polno odgovornost za svoje življenje in se zaveda, da je kreatorka svojega notranjega kraljestva.

In to, da si v svojem življenju vstopila v arhetip Kraljice ni nobeno zagotovilo, da si nalogo opravila do konca. Vsak trenutek lahko zdrsneš nazaj v energijo princeske, ki se pritožuje, tarna, si prizadeva, da bi jo vsi imeli radi in potrebuje dovoljenja s strani zunanjega sveta, da naredi, kar želi. To, da se vrneš nazaj v arhetip princese je tvoja izbira 24/7, vsak trenutek znova. Notranja princeska je v vsaki ženski in to, kar sama imenujem Prebujenje, je povezano s spoznanjem, da v kolikor ostaneš, kjer si, to v tvojem življenju povzroča vedno več kaosa in drame. Verjemi, govorim iz prve roke, ker sem sama zamižala najprej na eno oko in potem na obe, ko sem bila prvič soočena s tem, da se bo treba premakniti onkraj pričakovanja, da me bo v življenju nekdo reševal. In roko na srce, tukaj namišljeni princ na belem konju, ki ga čakaš, zelo prav pride.

Poglejmo arhetip princese bolj od blizu.

Princesa čaka na princa na belem konju in želi, da jo reši. Pa naj to pomeni pričakovanje, da jo bo moški osrečil, ali da bo zanjo naredil čisto vse na svetu. Ženska, ki je v svoji princeski upa, da jo bo moški rešil pred njo samo. To se močno kaže v pričakovanju, ki ga ženske pogosto gojimo do svojega moškega, da bo on točno vedel, kaj potrebujem v svojem življenju in bo poskrbel, da bom to tudi dobila, brez da bi sama jasno vedela, kaj si želim. V moji glavi je bilo trdno usidrano prepričanje, da če me ljubi, potem VE, kaj potrebujem bolj od mene same. Danes brez dvoma lahko z vso gotovostjo pritrdim dejstvu, da sem bila razvajena princeska, ki je upala, da bo princ poskrbel za njene potrebe od financ, udobja, varnosti, kariere (leta sem si skrivoma želela, da bi imela skupno podjetje in skupen posel), razvedrila in zabave (saj poznaš tisto prepričanje, da morava vse delati skupaj, ker je to izraz ljubezni). Ko mi je razvajenost pred leti očital moj mož, sem bila užaljena na kubik, ne samo na kvadrat. In o tem sem se na blogu že razpisala.

Princesa vedno znova čaka na dovoljenje, preden lahko naredi, kar želi. In priznam, tole je bilo eno tistih področij, ki me je spravljalo ob pamet. V času, ko sem bila jaz tista, ki je k hiši prinašala več denarja, kupovala stvari in plačevala račune, sem se vedno znova znašla v situaciji, ko sem moža spraševala za dovoljenje, če si s svojim denarjem lahko kupim nekaj, kar sem si želela. Noro. In šele, ko sem dojela razliko med princeso in kraljico sem dojela, kaj sem čisto zares počela. Prosila sem ga za dovoljenje, da živim življenje, ki sem si ga želela. In to delajo številne ženske.

Princesa potrebuje moškega, da ji pritrdi in ji pove, kako lepa je, kako izjemna je. Princesa je odvisna od mnenja svojega moškega. Princesa potrebuje pozornost, na tone pozornosti. In ne le s strani svojega moškega, tudi s strani prijateljic ali s strani svoje družine. Če te potrditve nima, enostavno ne vidi lastne vrednosti. Potrditev zunanjega sveta jo osreči, zaradi nje je vzhičena, omamljena in brez nje, se njen notranji svet potopi v temo. Pravzaprav gre za odvisnost od mnenja zunanjega sveta.

In seveda se v življenju princese vse vrti okoli nje. Ne razmišlja o tem, niti se ne zaveda, kako to, kar počne, vpliva na ljudi okoli nje. Ženska, ki je princesa, se ne zaveda, da se moški odziva nanjo in priznam, kriva sem toliko, kot sem dolga in široka. Moški so bili leta krivi za številne stvari, za katere nisem bila voljna prevzeti odgovornosti. Kajti princeska je center sveta in kot sem že rekla, se vse suče okoli nje. In ko princeska postane mama ter ostane princeska, tekmuje za pozornost s svojimi otroci. Verjetno mi ni treba v podrobnosti, kako je to videti…

Eno najbolj presenetljivih odkritij zame osebno, je bilo brez dvoma dejstvo, da za princeso nič ni dovolj. Princesa živi v strahu, da se bo njen notranji vodnjak presušil, da bo enostavno zmanjkalo vode. Zato pogosto gleda na življenje okoli sebe skozi primerjanje in tekmovalnost. Lepša je, bolj uspešna, pametnejša od xyz. Princesa si vedno najde nekoga, s komer se lahko primerja v svojem svetu nezadostnosti in njen najhujši strah, ki jo razjeda od znotraj je brez dvoma, da ni dovolj dobra.

Značilno za princeso je, da je videti razvajena, ker se osredotoča na to, česar nima, namesto na vse, s čimer jo je življenje obdarilo in blagoslovilo. Princesa brez dvoma izkuša pomanjkanje hvaležnosti. Ne ceni vložka ljudi in njihovih prizadevanj in zato princesa, v kolikor ni voljna vstopiti v vlogo Kraljice takrat, ko njen moški vstopi v vlogo Kralja, ostane sama. Moški zapusti žensko, za katero oceni, da je ne more osrečiti, ne glede na vse, kar je poizkusil. In ker princesa običajno ne vidi prizadevanj njenega “praktično” naravnanega moškega (za katerega je menjava gum na njenem avtu izraz ljubezni do nje) in se ne zaveda, da moški VSE dela za žensko, moškemu ne zna izraziti hvaležnosti, spoštovanja in vrednosti, ki jo ima zanjo.

Ker princesa obožuje, da je oboževana, se bo kolikor je to mogoče poskušala izogniti temu, da bi se osmešila. In to žensko, ki je v vlogi princese v njenem življenju omejuje na številnih področjih. Princesa ne tvega. Izogiba se situacijam, v katerih bi bila primorana v rast, ker bi to lahko vključevalo neuspeh. In zato je pogosto ženska v svojem življenju primorana, da se premakne onkraj tega nivoja na katerem se nahaja. Za številne ženske je premik v Kraljico nekaj, v kar jo prisili bolezen, razpad odnosa, ločitev, izguba službe. Šele izguba zunanje varnosti in vira pozornosti ter oboževanja žensko pogosto prisili v premik ali Prebujenje, kot sem to poimenovala sama.

Te zanima kaj pomeni, da bi Kraljica svojega življenja? Ostani v stiku z mano, tukaj sledi nadaljevanje …

Bodi Sijajno!

Taja Albolena

 

happy_face

Najsrečnejša ženska na svetu

Leta 2010 sem imela vizija. Če bi vsaka ženska postala najsrečnejša ženska na svetu, bi čez noč lahko spremenile svet. Dotaknilo se me je. Zelo.

In po prvem navdušenju me je zadelo kot strela z jasnega… kako ženskam dopovedati, da je tako enostavno? Danes, 5,5 let kasneje lahko mirne duše rečem, da me enako frustrira dejstvo, da to, da bi bile srečne, velike večine žensk sploh ne zanima.

Sama pa dnevno dobivam potrditve, sploh z moške strani, da je vse, za kar si moški prizadeva, vsaj na začetku odnosa, ker mnogi kasneje obupajo in dvignejo roke v zrak, da bi osrečil svojo žensko. Ženska je navdih moškemu. Ženska osmisli njegov dan. Moški vse, kar počne, počne za žensko in ženske tega sploh ne opazimo, ker imamo ogromno dela s tem, da se pritožujemo nad tem kakšni moški niso.

Vsak moški ve povedati, da ko je ženska srečna in zadovoljna, so vsi okoli nje srečni in zadovoljni. Moški to vedo.

Ženska je tista, ki se ne zaveda vpliva, ki ga ima na svet okoli sebe. In moje delo od leta 2010 je usmerjeno v to, da ženskam pomagam prepoznati, ozavestiti in utelesiti svojo dragocenost, svojo edinstvenost in svojo vrednost kot Ženska. Da ženska prepozna vpliv, ki ga ima na svojo okolico in iz ljudi okoli sebe, predvsem moških, izvabi najboljše.

Najbolj presenetljiva ugotovitev zadnjih 5,5, let kar aktivno delam z ženskami je, da velika večina žensk meni, da si tega, da bi bila srečna in zadovoljna, ne zasluži. Seveda si nekje globoko v sebi to želimo, vendar v resnici ni veliko žensk, ki si to dovolijo živeti. Ko sem vabila na brezplačna druženja na temo najsrečnejše ženske, sem dobila celo povratna sporočila žensk, ki so mi pisale, da se nimajo časa ukvarjati s tem, da bi bile najsrečnejše ženske, ker imajo bolj pomembne stvari v svojem življenju, s katerimi se ukvarjajo.

Iskreno … kaj bi lahko bilo bolj pomembno od tega, da si srečna in zadovoljna?

Ženska je tista, ki obvlada energijsko-čustveno realnost, me ženske smo tiste, ki obvladamo čustva in če ima kdo vpliv na okolico je to ženska s svojim razpoloženjem. Če je ženska srečna in zadovoljna, so vsi okoli nje srečni in zadovoljni. In če je ženska sitna in nesrečna… no verjetno poznaš tovrstne situacije in ne potrebuješ nazornih opisov. Ženska določa kakšna bo klima doma, pa ne le doma. Si v zadnjem času prišla v trgovino ali v lokal, ali pa v zdravstveni dom in teje sprejela nasmejana, prijazna ženska, ki tije s svojim nalezljivim nasmehom in dobro voljo polepšala dan? Razvedrila te je in njena dobra volja te je dvignila iz tvojih skrbi. In ta občutek sreče in zadovoljstva te je spremljal še čez cel dan? Ali ni res, da se radi vračamo tja, kjer so, kot radi rečemo “ljudje” prijazni?

Ženska je tista, ki ustvarja prostor, ženska obvlada to, da naredi Dom. Ženska naredi prostor privlačen, topel, prijeten, domač. In to je energijsko-čustvena razsežnost, ki je za žensko nekaj popolnoma naravnega. O tem, da je ženska kot svetilka, ki razsvetli prostor sem že pisala in ravno njeno zadovoljstvo in sreča najsvetleje sijeta iz nje. In ko je ženska srečna, so vsi okoli nje srečni. Vsak, ki vstopi v njen prostor začuti ta vpliv, to energijo in to ga navdihne, da se v svojem razpoloženju dvigne in da prevzame to energijsko frekvenco, se naravna nanjo v sebi.

Včeraj sem bila v lokalu. Predstavljaj si z menoj… Vstopiš v lokal, kjer je ženska sitna, nerazpoložena in kljub temu, da je sama mnenja, da to uspešno skriva in da tega nihče ne vidi, je to očitno v njenih gibih, v energiji, kako se obrača do ljudi in govori z njimi. Izbira v tistem trenutku je vedno, ali to vpliva na tvojo energijo in pogosto se ljudje sploh ne zavedamo, kako nam lahko eno tako srečanje uniči dan. Če je ženska nesrečna je praktično nemogoče, da bi bil njen mož srečen, da ne govorim o otrocih. Zakaj? Ker ženska prostor, ki ga ustvarja, ustvarja iz te svoje frekvence, kjer se nahaja. in iz svoje nesrečnosti kreira energijo Doma. In temu ne moreš ubežati.

Si v zadnjem času srečala res zadovoljnega moškega? Stavim, da mu je ženska v njegovem življenju razsvetlila dan s svojo svetlobo. Najbolj žalostno je, da ni nujno, da je bila to njegova žena. Sama bi si resnično želela, da bi do spoznanj, ki jih imam zdaj prišla pred 20 leti, kajti moje zakonsko življenje bi bilo sila drugačno, če bi stvari, ki jih vem danes, vedela na začetku najine zveze.

Čustva so energija v gibanju. Ne moreš je uničiti, zatreti, ji ubežati, giblje se in v svoji notranjosti jo usmerjamo in ji določamo “okus”, kot temu pravim sama. Upravljanje s svojo energijo je ena bistvenih veščin, ki jo sodobna ženska enostavno mora usvojiti. Kajti če želimo spremeniti svet, ga lahko le od znotraj navzven. Me izbiramo.

Če je moški aspekt tisti, ki si prizadeva za svobodo, je ženski aspekt v vsakem od nas tisti, ki si prizadeva za zadovoljstvo, radost in srečo. In ženske to radost in izpolnjenost pogosto najdemo v medsebojnih odnosih. Vendar te nihče zunaj tebe ne more osrečiti, osrečiš lahko le sama sebe, kajti dokler iščeš srečo v zunanjem svetu in pričakuješ, da ti jo bo nekdo dal, v resnici ne upravljaš s svojo energijo. Svojo moč daješ zunanjim stvarem in ljudem na voljo, da upravljajo s tabo. In skrajni čas je, da vzamemo to lekcijo in začnemo kreirati zavestno, izbirati zavestno, iz sebe.

Ko si najsrečnejša ženska v svojem svetu, so vsi okoli tebe srečni. Takrat imaš izjemen vpliv na ljudi okoli tebe, kajti vsi si prizadevajo za to, da so v tvoji družbi najboljša verzija samega sebe. Ko si ti najboljša Ti, si zgled ljudem okoli sebe.

In če imaš otroke, je tvoja sreča tvoja prva prioriteta, kajti ni je bolj dragocene stvari, ki jo lahko podariš svojim otrokom, kot je srečna mati. Joj, kako upam, da bi mamice to dojele, kajti svoje otroke vzgajamo s svojim zgledom in če se razdajamo in žrtvujemo za svoje otroke jih naučimo, kako se morajo žrtvovati in razdajati za druge in ne to, kako poskrbeti zase. Če hočemo ustvariti mir in srečo in ljubezen v zunanjem svetu, moramo začeti s seboj. In ženska, prosim, spomni se kako mogočen je tvoj vpliv. Srčno upam, da se ženske prebudimo in to zelo kmalu, v to razumevanje, da smo me tiste, ki ustvarjamo svet v katerem živimo.

In dokler je naša perspektiva, to kar vidimo in govorimo; da smo nemočne, nesrečne, pomanjšane, zlorabljene, je tak tudi svet v katerem živimo. Dokler smo ženske v sebi do sebe zaničevalne, se zasmehujemo, kritiziramo, ponižujemo, sodimo, razsojamo kje nismo dobre in kaj vse je narobe z nami, se kaznujemo, s tem vplivamo na globalno energijo tam zunaj.

Notranji svet v katerem živimo vedno vpliva na zunanji svet, ki ga soustvarjamo skupaj. Moška esenca obvlada fizično raven, tam so ponavadi moški najmočnejši. Moški lahko v fizičnem svetu dvignejo večjo težo, lahko se stepejo, lahko poškudujejo fizično, vendar v čustveno-energijski realnosti, ki je domena ženske esence, moški niso močni. Vsak moški ve povedati, da, ko pride njegova ženska domov, vsa sitna in našpičena, da je dejansko to zanj tako, kot bi imela bodice. In te bodice bolijo. Ne glede na to, kako si ženske takrat, ko smo slabe volje želimo, da bi nas moški objeli, je realnost taka, da jih naše bodice bolijo in zato se umaknejo in nočejo biti v naši družbi, ker to boli.

In ker ženske hitro zamerimo in ker pričakujemo, da bi nas moški morali osrečiti, moškim zamerimo, ker so tako “brezskrbni” in jim ni mar za nas in našo srečo. Nihče nam ni povedal, da smo za svojo srečo odgovorne same. In potem mi ženske na predavanjih rečejo:”Ja zakaj pa potem rabimo moške? Saj potem jih pa ne rabimo?” Hja no, ne glede na to, da sem bila pred leti tudi sama podobnega mnenja, danes zelo glasno povem, da so moški najboljša stvar, ki se nam je zgodila. Ker moški je tisti, ki zna žensko osrečiti še bolj. Ko je ženska srečna in zadovoljna in moški čuti to in ga to polni in osrečuje bo naredil vse, kar je v njegovi moči, da bi žensko osrečil še bolj. Ključen element je komunikacija, kajti to kar morate ženske narediti je, da kot prvo osrečite sebe, to je prvi pogoj, nato pa morate povedati kaj si želite, kaj potrebujete. Moški obožujejo ženske, ki vedo, kaj potrebujejo in to tudi povedo? Ne verjamete? Zakaj mislite, da je toliko ljubic v življenju uspešnih moških? Vprašajte se, kaj je arhetipsko ljubica? Ženska, ki ceni sebe, pozna lastno vrednost, je srečna in zadovoljna, kar imajo moški izjemno radi in vedno mu pove kaj potrebuje. In to tudi dobi.

Aaahhh. Seveda slišim vse tiste ženske, ki imamo dom in otroke in službo in tisoč obveznosti na svojih seznamih, kako se pritožujemo, jaz vključena, da se razumemo, kako ne moremo igrati še ljubice? Res ne? Lahko. To je zgolj in samo stvar naše izbire. Stvar prioritet v našem življenju.

Ko enkrat izkusiš to opojnost in sladkost tega, kaj pomeni oboževanje moškega za žensko, je to kot droga, ki te vedno znova napolni, neguje te, izpolni te. Darilo, ki ga imamo v sebi, da ga delimo s svetom, čaka, da ga odkrijemo in delimo. Ura teče, čas hitro teče zadnja leta in še hitreje bo šlo. Kako želite preživeti preostanek svojega življenja? Kot najsrečnejša ženska na svetu? Ali kot nepomembna, nesrečna, zagrenjena mučenica, ki se žrtvuje za druge in je nihče ne upošteva? Kajti to je samo in izključno vaša izbira.

Me smo tiste, ki ustvarjamo srečno ali nesrečno žensko v sebi. Kaj izbiraš zase? In ko izbereš je ključ v tem, kakšne so tvoje dnevne akcije in izbire, da to svojo izbiro vedno znova potrjuješ, kajti izbira ni enkratna, izbiraš 24/7, vsak trenutek.

In nihče ni rekel, da je lahko. Vendar se izplača. Izjemno je, dragoceno je, neprecenljivo.

Bodi Sijajno!

Taja Albolena

Še en članek na to temo iz preteklosti …

 

hands-heart

Srčna komunikacija

Vedno znova poslušam, kako pomembno je povezati se s srcem in komunicirati iz srca. Vse prav. Vendar je dejstvo, da do srca ne moreš, če se nisi voljna odpreti in sprejeti.

Pot v srce vodi skozi medenico, skozi maternico. Odpiranje srca in srčna komunikacija je nekaj najbolj ranljivega, kar si sploh lahko zamisliš. In zadnje leto prakticiram srčno komunikacijo na tedenskih druženjih svetega kroga ženstvenosti. Vedno znova me presunejo globine, ki jih ženske dosegamo, ko se odpremo in druga z drugo delimo, kar opažamo, kar čutimo.

Srčna komunikacija od tebe zahteva ranljivost, resničnost, ko čutiš to, kar čuti oseba na drugi strani in jo vidiš točno tako kot je. To zahteva od tebe sprejemljivost. popolno sprejemanje celega paketa. In to je izjemno ranljivo. Zahteva pogum, drznost, srčnost.

Biti moraš drzna, da se pokažeš, da razkriješ sebe, to kdo ti resnično si in da pokažeš celo sebe. Gre za sprejemljivost in ustvarjanje globlje povezanosti. In da bi razumela, kako odpreti srce, moraš najprej razumeti, kako se odpreti in sprostiti, kako si dopustiti, da se sprostiš vase, da si to kar si in deliš celoto sebe z drugim. Zelo dobro se moraš poznati, da se lahko deliš in da lahko iskreno poveš, kaj potrebuješ.

Poznati moraš svoje mehanizme, kaj te zapre, česa se ustrašiš, čemu ne zaupaš v življenju, da lahko ostajaš odprta kljub temu, da je neudobno in da v sebi ustvariš občutek varnosti, ter ostajaš odprta vsemu navkljub. Ni enostavno, vendar je za srčno komunikacijo bistvenega pomena.

Ko se držiš nazaj, ko ostajaš zaprta zamujaš priložnosti za negovanje. Kajti negovanje ni povezano z dejavnostmi, negovanje je povezano s sprejemanjem izkušnje, ki ti je ponujena in dopuščanjem, da te ta izkušnja neguje, da izkušaš vrednost te izkušnje in da je to tisto, kar te okrepi.

To, kar je izjemno pomembno meni osebno, so globine, je povezanost. Površinskost, bežnost, znanstva, ki so zgolj na površini, me vedno znova pustijo prazno. Zato se spuščam v globine srca in vedno znova izzovem ženske, da si dopustijo srčno komunikacijo, da se izrazijo skozi svojo pristno, resnično, izvorno žensko dušo.

In ko srčno komunikacijo prakticiraš v skupini, je to resnično izjemno. Resnica je, da se sama ne moreš naučiti, kako odpreti srce in biti v srčni komunikaciji. Par oči na drugi strani, ko ti je nekdo priča, ko ti deliš sebe in oseba na drugi strani sprejme in deli sebe s tabo ustvari neskončni pretok o katerem govorim, ko pravim, da dve celoti ustvarita neskončnost.

Odpiranje srca je praksa, ki odpira tvojo horizontalno polje, kjer gre za izmenjavo. In za tovrstno izmenjavo potrebuješ osebo na drugi strani. Srčna komunikacija je povezana s tvojo kapaciteto, da se odpreš, se nehaš ščititi pred drugimi, da zaupaš sebi in si resnična z drugimi. Da si odprta, se razkriješ in si dopustiš, da si videna, da ti je nekdo priča, da si slišana, da te nekdo začuti, da si drzneš, stojiš razgaljena in svoji moči v samem dejanju.

Ja, tukaj ni prostora za blef, zato, da se delaš lepo, ni prostora za pretvarjanje. Je surovo, je ranljivo in je brezmejno lepo. Ta iskrenost je tisto, kar me vedno znova napolni. Ta razgaljenost me vedno znova gane. Presunjena sem vedno, ko sem priča srčni komunikaciji, ker te sleče, do golega in ko si kar si, je to tako mehko, nežno in neskončno lepo, da se temu nikoli ne morem načuditi.

In danes imam spet to priložnost, da z ženskami delim skrivnost sijoče ženstvenosti, skrivnost srčne komunikacije in veselim se, da imam to priložnost, da se vedno zbere skupina žensk, ki so voljne razgaliti svojo dušo in biti priča druga drugi.

In ob tem se zelo močno zavedam te resnice, kako pomembno je, da veš s kom deliš svoje bisere. In da svojih biserov ne mečeš svinjam. Da se ne razgaljaš in ne komuniciraš na tak način s tistimi, ki tovrstne srčne komunikacije niso voljni prakticirati. Pomembno je, da najdeš ljudi s katerimi si lahko odprta, ranljiva in razgališ svojo žensko dušo. Zato so ženski krogi ključni in zato je pomembno, da se družiš z ljudmi, ki so ti blizu in s katerimi lahko deliš iz srca in so to voljni sprejeti ter sebe deliti nazaj s teboj.

Ko pridemo do srca, je izbirčnost na mestu. Kajti ni vsakdo pripravljen na tak način sebe deliti s teboj in to je čisto ok. Pomembno je, da veš, kdo so osebe s katerimi to lahko narediš. In tukaj je zaupanje sebi bistvenega pomena. In tukaj sem brezmejno hvaležna ženskam, ki mi zaupajo in so voljne sebe deliti z menoj, ter na drugi strani sprejeti mene, tako kot sem.

Ženska, izjemna si! Razkrij se. Poveži se z ljudmi s katerimi lahko prakticiraš srčno komunikacijo. Toliko ti lahko da. Tako te obogati in oplemeniti. Dopusti si. Zaupaj si!

Hvala, da si.

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Taja Albolena že več kot dve desetletji raziskuje globine svoje Biti. Taja ženski, ki je izgubila stik z žensko v sebi, ki čuti, da ni dovolj, pomaga, da vzljubi sebe, da začuti zaupanja vase kot žensko ter sledi sebi. Vodi jo, da utelesi polno moč svoje Ženske Duše, zasije ter zaživi radostno in izpolnjeno življenje. Več najdeš na www.divine.si

passion

Ali res znaš uživati?

Z drugimi besedami… čas je za počitnice…

Pred nami so počitnice. Čas za počitek. Že zdaj je toooliko žensk, ki komaj čakajo na počitnice. Počitek, sprostitev. Kooončno.

Priznam, ne znam počivati. OK naj se popravim do pred nedavnim nisem znala počivati. Bila sem pridna mravljica, ki vedno nekaj počne. Na dopust sem nosila tone knjig in predavanj v upanju, da bom nadoknadila vse kar mi ni uspelo narediti doma. Vedno sem študirala, brala, skratka skozi mojo percepcijo – delala. Ko mi je moj dragi očital, da sem bila v Egiptu in v Indiji sem ga vedno popravljala, kajti tja nisem šla uživati, tam sem delala. In ko sem bila nazadnje v Kanadi, sem spet…delala. Skratka moj čas za užitek je bil omejen. Skrajno omejen. Pravzaprav je bil zreduciran na 0,1% mojega časa. Nisem znala uživati. In ja, priznam, tudi radost je bila moja šibka točka. Od majhnega sem poslušala, da je življenje resna stvar in se ne moreš zaje*****. Skratka, ne moreš uživati, ker je stvar preveč resna.

In potem sem bežala. Vsake toliko sem pobegnila od te realnosti, kjer je vse tako zelo resno. Vsake toliko sem si dopustila, da sem uživala in vendar nisem, ker sem čakala, kdaj bo padel drugi čevelj. Vedno, ko sem se ujela, da uživam, da mi pravzaprav čisto dobro gre, sem se zdrznila in se hitro spravila ven iz tega “filma”, da se mi slučajno ne bi zgodilo kaj groznega. Vedno, ko mi je šlo dobro, sem pričakovala, da se bo zgodilo nekaj groznega, da bo uravnovesilo ta občutek radosti, ki sem ga čutila.

Priznam, dobro so me strenirali. Moj obrambni ščit pred ranljivostjo, ki jo prinaša radost in užitek je bilo dušenje radosti, pričakovanje najhujšega. Nikoli si nisem v resnici dopustila, da bi bila radostna, ker to enostavno ni bilo dovoljeno. Živimo v družbi, kjer smo lačni užitka, lačni radosti, lačni ljubezni. Vadimo potrtost, se ne premaknemo iz razočaranja, ker če nam bo šlo preveč dobro, se bo sigurno zgodila katastrofa. In ko se zgodi, ko umre nekdo, ki ti je blizu, ko izgubiš nekaj ljubega, vedno obžaluješ ravno zaradi tega, ker nisi izkoristil vseh tistih skupnih trenutkov, ki bi jih lahko… zaradi strahu pred xyz.

Težava ni v izbiri, ki nam je na voljo temveč v tem, da izbire pravzaprav sploh nimamo. Ko se udomačiš v pesimizem in pričakuješ najslabše, je to tvoja notranja avtomatika. Tvoj živčni sistem je zvezan v tokokroge, ki se avtomatsko vklopijo in zaženejo v tvojem telesu hormonski koktajl, ki podpre točno tisto, kar se ti zdi najbolj normalna stvar na svetu… da ti bo vse šlo po zlu. Zato je ključnega pomena, da spremembo naredimo v svojih celicah, v svojem živčnem sistemu. Potrebno je preobraziti tokokroge bolečine v sebi.

In to ni stvar enega dne ali enega vikenda. Tudi počitnice, čeprav intuitivno vemo, da nam koristijo, običajno ne pomagajo na dolgi rok.

Sama sem dolgo časa pričakovala od okolice, ljudi, atmosfere zunaj mene, da bo naredila svoj trik. Iskala sem svete kraje, tišino, umirjene ljudi, mehkobo, da bi se lahko sprostila in se odprla izkušnji. Bila sem mnenja, da tega ne morem narediti v kaosu vsakdana. Potem sem dojela, da če tega ne znam narediti sama in čakam dopust, potovanja ali dobro razpoloženje ljudi okoli sebe, da nikoli ne bom zares srečna. Začela sem mojstriti umirjenost in držanje svoje energijske posode na sredi nakupovalnega centra, na koncertu, v množici ljudi. In dojela sem, da je vse odvisno zgolj od mene in moje sposobnosti, da držim svoj sveti prostor zase.

Užitek… ta prepovedani občutek prepuščanja toku, predajanja življenju sem si onemogočala doooolgo časa. Nisem si dopustila, da bi zares uživala, ker so bile druge stvari bolj pomembne in preveč resne. Nisem si dopustila, da se odprem in sprejmem, da sem to kar sem. Strah me je bilo, da bom kaznovana, če bom uživala. Strah me je bilo, da če mi bo res dobro šlo, da potem se mi bo sigurno zgodilo nekaj groznega. In zaradi tega si nisem dovolila, da bi zares uživala.

Še vedno se učim. Sicer rada povem, da po 40 letih udomačevanja v eni skrajnosti včasih še vedno zdrsnem. A zdaj se zavedam, kaj se dogaja. Znam upočasniti in znam si podariti to po čemer srčno hrepenim. In vedno boljša sem v tem. Vendar še vedno mislim, da ne bom uspela na morje brez svojih knjig in računalnika. Morda me bo Hetaira uspela prepričati, da naj se sprostim in samo sem, uživam v vetriču in soncu in si dopustim, da samo obstajam. Po tem srčno hrepenim in to si podarim v minutah, urah, vendar cel dan ali celo cel teden… Mmmmm.

V svojem življenju sem spoznala, da je ravnovesje med delom (Amazonka) in užitkom (Hetaira) za žensko ključnega pomena. Če si vedno v delu in si ne znaš podariti časa za užitek, boš nekega lepega dne ugotovila, da si prazna, izčrpana in nesrečna. In potem običajno ženske rečemo, da se ne gremo več in gremo na razvajanje… pa naj bo to teden dni dopusta, razvajanje v wellness centrih ali nakupovanje. Razvajanje je tisto, ki si ga vzamemo, ko smo popolnoma izčrpane in izsušene od znotraj in upamo, da bo to naredilo svojo čarovnijo in nas ponovno napolnilo ter uravnovesilo. Vendar smo v tem mehanizmu pogosto ujete tako globoko, da se hitro vklopi mehanizem občutkov krivde. Počutimo se krivo, ker si toliko privoščimo, ker smo tako “drage” in toliko zapravljamo zase. In se hitro vrnemo nazaj v pridno mravljico, dokazati, da me zmoremo, da smo resne in da bomo opravile svoje delo. Ob tem pogosto pozabljamo, da se zakrčimo in nismo odprte za pretok življenja.

Če čutiš notranji občutek krivde, ko uživaš ali če te je, tako kot je bilo mene sram, da sploh imaš potrebo po tem, da uživaš, potem je notranje ravnovesje med Amazonko in Hetairo porušeno. Pri meni je bila Hetaira leta skrita, nevidna, spregledana in to sem drago plačala, ko je bila moja notranja posoda tako prazna, da sem se sesula na vseh področjih mojega življenja. Vzela sem lekcijo in svoja spoznanja strnila v izobraževanja, ki jih vodim za ženske s tem namenom, da jih spomnim, kako pomembno je sebe dati na prvo mesto, uživati v življenju in si dopustiti, da te trenutek v katerem si, neguje.

V petek začenjam spletno druženje Nega ženske energije, ki je namenjeno ženski, ki se je izčrpala, ki čuti pomanjkanje vitalnosti, ima zmanjšan libido, ki je izsušena od vseh obveznosti in potrebuje nekaj, kar jo bo napolnilo, prenovilo, obnovilo sočnost v njeni notranjosti. Nega ženske energije je ključna, kajti zmotno mislimo, da naš avto (telo) ustvarja gorivo, če vozimo hitreje. Ko vozimo svoj avto, gorivo vedno porabljamo. Vprašanje je le, kje tankaš? Kako pogosto tankaš? Voziš na hlape energije? Ali se šlepaš z energijskimi nadomestki kot so sladkor, gluten, kofein, alkohol, nikotin?

Ali res znaš uživati? NE? Te zanima več? Pokukaj na povezavi tukaj…

Bodi Sijajno!

Taja Albolena

relaxed

Očarljivka

V slovarju slovenskega knjižnega jezika piše, da očarati pomeni; zbuditi pri kom zelo pozitiven čustveni odnos do sebe. Sopomenke so šarm, draž, dražest, mik, mikavnost, očarljivost, privlačnost.

Vedno znova se srečujem z ženskami, ki so prepričane, da je očarljivost manipulacija. Če bi bilo to res, potem bi vsi dojenčki na svetu manipulirali z ljudmi, ki so očarani nad njimi. Očarljivost je lastnost, ki nima čisto nič skupnega s spolnostjo in izkoriščanjem, vendar se je ženske bojimo. Očarljivost je v čisto vsaki ženski. Ne, ni nekaj, kar se naučiš, pravzaprav jo razkrivaš. Ko se osredotočiš nanjo v sebi, čutiš večjo samozavest in očarljivost je tisti manjkajoči košček, ki v moškem sproži potrebo po tem, da te zaščiti, neguje, poskrbi zate in osreči. Ko je ženska srečna in čuti močno povezanost s svojim moškim, njuni otroci čutijo varnost, ljubezen in bolj zaupajo vase. Ko je ženska srečna, so vsi okoli nje srečni.

Eno največjih presenečenj v razkrivanju razlik med moško in žensko naravo je brez dvoma prišlo v obliki spoznanja, koliko moči imamo ženske v svojih rokah. Če bi to resnično razumele, ne bi imele potrebe, da smo kralji svojega kraljestva. Dejstvo je, da v enem kraljestvu ne moreta vladati dva kralja, če ti zasedeš mesto kralja, ni prostora za moškega, ki je resnično kralj. Če bi slekla hlače v partnerstvu in dopustila svojemu moškemu, da vodi, bi po vsej verjetnosti izkusila darežljivost, pozornost in razvajanja, ki jih izkušajo očarljive ženske.

Priznam, ko sem začela s svojim izobraževanjem, kako biti očarljiva ženska v letu 2009 sem se upirala z vsemi štirimi. Takrat mi niti na kraj pameti ni padlo, da bi pogledala, kaj je knjižni izraz za očarljivost, verjetno bi bila zelo presenečena.

Borila sem se s tem, da bi svojemu moškemu pustila, da je v ospredju. Pravzaprav sem se borila s tem, da je pravzaprav ženska najpomembnejša podpora svojemu moškemu. Borila sem se s tem, da bi bila kraljica, hotela sem biti kralj. Ni se dobro končalo in vse moje sitnarjenje, pritoževanje in kritiziranje se mi je maščevalo. Dojela sem, da če pustim svojemu moškemu, da poskrbi zame, s tem osreči mene in s tem, ko sprejmem, jaz osrečim njega.

Po težki poti sem se naučila, da moški naredi čisto vse za žensko, ki je prijazna, ljubeča, skrbna in predvsem očarljiva. Ko si očarljiva, se moški v tvoji družbi počuti izjemno. Ko sem se končno odločila, da opustim svojo narejeno moškost in namesto tega stopim v svojo očarljivo ženstvenost sem bila pozitivno presenečena. Razlika v odnosu je bila brez primerjave.

Moški in ženske imamo različne potrebe. Ženske potrebujemo ljubečo pozornost in to, da moški poskrbi za nas. Moški na drugi strani potrebuje spoštovanje in občudovanje. Ženske znamo krmariti med dnevnimi obveznostmi; hkrati kuha, čisti in poskrbi za otroka. Moškim tovrstni multitasking povzroča stres in težko sledijo ženski, ker njihovi možgani enostavno niso zvezani na enak način. Nobene potrebe ni po tem, da spreminjamo svoje moške, pravzaprav je vse, kar moramo narediti ženske to, da jih sprejmemo take kot so in jih ljubimo točno take kot so.

Očarljivost ženske je nekaj, kar moški obožuje. Očarljivka je prijazna in govori z mehkim glasom, vendar jo moški sliši glasneje kot če bi kričala. Milina ženske se moškega dotakne in ženstvenost, njena čutnost ga čisto očara.

Očarljivost ženske v tvojem moškem prebudi igrivost, zabavnost, prijaznost, ljubečo podporo, razumevanje in ljubeznivost z njegove strani. Ne, to ni znanstvena fantastika ali kakšna huda znanost, pravzaprav gre za izgubljeno umetnost, ki ima lahko na tvoj odnos z moškim izjemen vpliv. Nega ženske energije je prvi korak s katerim začenjamo to osupljivo popotovanje v razkrivanje magnetne privlačnosti in skrivnosti očarljive ženske.

Dejstvo je, da ženska, ki je utrujena, sitna in brez energije ne bo očarljiva, v moškem bo prebudila prej slabe občutke, kot dobre, občutke krivde, ker je ne more osrečiti. Zato je ključnega pomena, da ženska zna in najprej poskrbi zase. Le tako bo lahko očarljiva in bo pustila sled v srcu svojega moškega.

Bodi Sijajno!

Taja Albolena

P.S.: Če te zanima kako bolje poskrbeti zase in negovati svojo žensko energijo se mi pridruži na 8-tedenskem spletnem druženju. Več informacij si preberi tukaj…