Ženstvenost

passion

Ali res znaš uživati?

Z drugimi besedami… čas je za počitnice…

Pred nami so počitnice. Čas za počitek. Že zdaj je toooliko žensk, ki komaj čakajo na počitnice. Počitek, sprostitev. Kooončno.

Priznam, ne znam počivati. OK naj se popravim do pred nedavnim nisem znala počivati. Bila sem pridna mravljica, ki vedno nekaj počne. Na dopust sem nosila tone knjig in predavanj v upanju, da bom nadoknadila vse kar mi ni uspelo narediti doma. Vedno sem študirala, brala, skratka skozi mojo percepcijo – delala. Ko mi je moj dragi očital, da sem bila v Egiptu in v Indiji sem ga vedno popravljala, kajti tja nisem šla uživati, tam sem delala. In ko sem bila nazadnje v Kanadi, sem spet…delala. Skratka moj čas za užitek je bil omejen. Skrajno omejen. Pravzaprav je bil zreduciran na 0,1% mojega časa. Nisem znala uživati. In ja, priznam, tudi radost je bila moja šibka točka. Od majhnega sem poslušala, da je življenje resna stvar in se ne moreš zaje*****. Skratka, ne moreš uživati, ker je stvar preveč resna.

In potem sem bežala. Vsake toliko sem pobegnila od te realnosti, kjer je vse tako zelo resno. Vsake toliko sem si dopustila, da sem uživala in vendar nisem, ker sem čakala, kdaj bo padel drugi čevelj. Vedno, ko sem se ujela, da uživam, da mi pravzaprav čisto dobro gre, sem se zdrznila in se hitro spravila ven iz tega “filma”, da se mi slučajno ne bi zgodilo kaj groznega. Vedno, ko mi je šlo dobro, sem pričakovala, da se bo zgodilo nekaj groznega, da bo uravnovesilo ta občutek radosti, ki sem ga čutila.

Priznam, dobro so me strenirali. Moj obrambni ščit pred ranljivostjo, ki jo prinaša radost in užitek je bilo dušenje radosti, pričakovanje najhujšega. Nikoli si nisem v resnici dopustila, da bi bila radostna, ker to enostavno ni bilo dovoljeno. Živimo v družbi, kjer smo lačni užitka, lačni radosti, lačni ljubezni. Vadimo potrtost, se ne premaknemo iz razočaranja, ker če nam bo šlo preveč dobro, se bo sigurno zgodila katastrofa. In ko se zgodi, ko umre nekdo, ki ti je blizu, ko izgubiš nekaj ljubega, vedno obžaluješ ravno zaradi tega, ker nisi izkoristil vseh tistih skupnih trenutkov, ki bi jih lahko… zaradi strahu pred xyz.

Težava ni v izbiri, ki nam je na voljo temveč v tem, da izbire pravzaprav sploh nimamo. Ko se udomačiš v pesimizem in pričakuješ najslabše, je to tvoja notranja avtomatika. Tvoj živčni sistem je zvezan v tokokroge, ki se avtomatsko vklopijo in zaženejo v tvojem telesu hormonski koktajl, ki podpre točno tisto, kar se ti zdi najbolj normalna stvar na svetu… da ti bo vse šlo po zlu. Zato je ključnega pomena, da spremembo naredimo v svojih celicah, v svojem živčnem sistemu. Potrebno je preobraziti tokokroge bolečine v sebi.

In to ni stvar enega dne ali enega vikenda. Tudi počitnice, čeprav intuitivno vemo, da nam koristijo, običajno ne pomagajo na dolgi rok.

Sama sem dolgo časa pričakovala od okolice, ljudi, atmosfere zunaj mene, da bo naredila svoj trik. Iskala sem svete kraje, tišino, umirjene ljudi, mehkobo, da bi se lahko sprostila in se odprla izkušnji. Bila sem mnenja, da tega ne morem narediti v kaosu vsakdana. Potem sem dojela, da če tega ne znam narediti sama in čakam dopust, potovanja ali dobro razpoloženje ljudi okoli sebe, da nikoli ne bom zares srečna. Začela sem mojstriti umirjenost in držanje svoje energijske posode na sredi nakupovalnega centra, na koncertu, v množici ljudi. In dojela sem, da je vse odvisno zgolj od mene in moje sposobnosti, da držim svoj sveti prostor zase.

Užitek… ta prepovedani občutek prepuščanja toku, predajanja življenju sem si onemogočala doooolgo časa. Nisem si dopustila, da bi zares uživala, ker so bile druge stvari bolj pomembne in preveč resne. Nisem si dopustila, da se odprem in sprejmem, da sem to kar sem. Strah me je bilo, da bom kaznovana, če bom uživala. Strah me je bilo, da če mi bo res dobro šlo, da potem se mi bo sigurno zgodilo nekaj groznega. In zaradi tega si nisem dovolila, da bi zares uživala.

Še vedno se učim. Sicer rada povem, da po 40 letih udomačevanja v eni skrajnosti včasih še vedno zdrsnem. A zdaj se zavedam, kaj se dogaja. Znam upočasniti in znam si podariti to po čemer srčno hrepenim. In vedno boljša sem v tem. Vendar še vedno mislim, da ne bom uspela na morje brez svojih knjig in računalnika. Morda me bo Hetaira uspela prepričati, da naj se sprostim in samo sem, uživam v vetriču in soncu in si dopustim, da samo obstajam. Po tem srčno hrepenim in to si podarim v minutah, urah, vendar cel dan ali celo cel teden… Mmmmm.

V svojem življenju sem spoznala, da je ravnovesje med delom (Amazonka) in užitkom (Hetaira) za žensko ključnega pomena. Če si vedno v delu in si ne znaš podariti časa za užitek, boš nekega lepega dne ugotovila, da si prazna, izčrpana in nesrečna. In potem običajno ženske rečemo, da se ne gremo več in gremo na razvajanje… pa naj bo to teden dni dopusta, razvajanje v wellness centrih ali nakupovanje. Razvajanje je tisto, ki si ga vzamemo, ko smo popolnoma izčrpane in izsušene od znotraj in upamo, da bo to naredilo svojo čarovnijo in nas ponovno napolnilo ter uravnovesilo. Vendar smo v tem mehanizmu pogosto ujete tako globoko, da se hitro vklopi mehanizem občutkov krivde. Počutimo se krivo, ker si toliko privoščimo, ker smo tako “drage” in toliko zapravljamo zase. In se hitro vrnemo nazaj v pridno mravljico, dokazati, da me zmoremo, da smo resne in da bomo opravile svoje delo. Ob tem pogosto pozabljamo, da se zakrčimo in nismo odprte za pretok življenja.

Če čutiš notranji občutek krivde, ko uživaš ali če te je, tako kot je bilo mene sram, da sploh imaš potrebo po tem, da uživaš, potem je notranje ravnovesje med Amazonko in Hetairo porušeno. Pri meni je bila Hetaira leta skrita, nevidna, spregledana in to sem drago plačala, ko je bila moja notranja posoda tako prazna, da sem se sesula na vseh področjih mojega življenja. Vzela sem lekcijo in svoja spoznanja strnila v izobraževanja, ki jih vodim za ženske s tem namenom, da jih spomnim, kako pomembno je sebe dati na prvo mesto, uživati v življenju in si dopustiti, da te trenutek v katerem si, neguje.

V petek začenjam spletno druženje Nega ženske energije, ki je namenjeno ženski, ki se je izčrpala, ki čuti pomanjkanje vitalnosti, ima zmanjšan libido, ki je izsušena od vseh obveznosti in potrebuje nekaj, kar jo bo napolnilo, prenovilo, obnovilo sočnost v njeni notranjosti. Nega ženske energije je ključna, kajti zmotno mislimo, da naš avto (telo) ustvarja gorivo, če vozimo hitreje. Ko vozimo svoj avto, gorivo vedno porabljamo. Vprašanje je le, kje tankaš? Kako pogosto tankaš? Voziš na hlape energije? Ali se šlepaš z energijskimi nadomestki kot so sladkor, gluten, kofein, alkohol, nikotin?

Ali res znaš uživati? NE? Te zanima več? Pokukaj na povezavi tukaj…

Bodi Sijajno!

Taja Albolena

relaxed

Očarljivka

V slovarju slovenskega knjižnega jezika piše, da očarati pomeni; zbuditi pri kom zelo pozitiven čustveni odnos do sebe. Sopomenke so šarm, draž, dražest, mik, mikavnost, očarljivost, privlačnost.

Vedno znova se srečujem z ženskami, ki so prepričane, da je očarljivost manipulacija. Če bi bilo to res, potem bi vsi dojenčki na svetu manipulirali z ljudmi, ki so očarani nad njimi. Očarljivost je lastnost, ki nima čisto nič skupnega s spolnostjo in izkoriščanjem, vendar se je ženske bojimo. Očarljivost je v čisto vsaki ženski. Ne, ni nekaj, kar se naučiš, pravzaprav jo razkrivaš. Ko se osredotočiš nanjo v sebi, čutiš večjo samozavest in očarljivost je tisti manjkajoči košček, ki v moškem sproži potrebo po tem, da te zaščiti, neguje, poskrbi zate in osreči. Ko je ženska srečna in čuti močno povezanost s svojim moškim, njuni otroci čutijo varnost, ljubezen in bolj zaupajo vase. Ko je ženska srečna, so vsi okoli nje srečni.

Eno največjih presenečenj v razkrivanju razlik med moško in žensko naravo je brez dvoma prišlo v obliki spoznanja, koliko moči imamo ženske v svojih rokah. Če bi to resnično razumele, ne bi imele potrebe, da smo kralji svojega kraljestva. Dejstvo je, da v enem kraljestvu ne moreta vladati dva kralja, če ti zasedeš mesto kralja, ni prostora za moškega, ki je resnično kralj. Če bi slekla hlače v partnerstvu in dopustila svojemu moškemu, da vodi, bi po vsej verjetnosti izkusila darežljivost, pozornost in razvajanja, ki jih izkušajo očarljive ženske.

Priznam, ko sem začela s svojim izobraževanjem, kako biti očarljiva ženska v letu 2009 sem se upirala z vsemi štirimi. Takrat mi niti na kraj pameti ni padlo, da bi pogledala, kaj je knjižni izraz za očarljivost, verjetno bi bila zelo presenečena.

Borila sem se s tem, da bi svojemu moškemu pustila, da je v ospredju. Pravzaprav sem se borila s tem, da je pravzaprav ženska najpomembnejša podpora svojemu moškemu. Borila sem se s tem, da bi bila kraljica, hotela sem biti kralj. Ni se dobro končalo in vse moje sitnarjenje, pritoževanje in kritiziranje se mi je maščevalo. Dojela sem, da če pustim svojemu moškemu, da poskrbi zame, s tem osreči mene in s tem, ko sprejmem, jaz osrečim njega.

Po težki poti sem se naučila, da moški naredi čisto vse za žensko, ki je prijazna, ljubeča, skrbna in predvsem očarljiva. Ko si očarljiva, se moški v tvoji družbi počuti izjemno. Ko sem se končno odločila, da opustim svojo narejeno moškost in namesto tega stopim v svojo očarljivo ženstvenost sem bila pozitivno presenečena. Razlika v odnosu je bila brez primerjave.

Moški in ženske imamo različne potrebe. Ženske potrebujemo ljubečo pozornost in to, da moški poskrbi za nas. Moški na drugi strani potrebuje spoštovanje in občudovanje. Ženske znamo krmariti med dnevnimi obveznostmi; hkrati kuha, čisti in poskrbi za otroka. Moškim tovrstni multitasking povzroča stres in težko sledijo ženski, ker njihovi možgani enostavno niso zvezani na enak način. Nobene potrebe ni po tem, da spreminjamo svoje moške, pravzaprav je vse, kar moramo narediti ženske to, da jih sprejmemo take kot so in jih ljubimo točno take kot so.

Očarljivost ženske je nekaj, kar moški obožuje. Očarljivka je prijazna in govori z mehkim glasom, vendar jo moški sliši glasneje kot če bi kričala. Milina ženske se moškega dotakne in ženstvenost, njena čutnost ga čisto očara.

Očarljivost ženske v tvojem moškem prebudi igrivost, zabavnost, prijaznost, ljubečo podporo, razumevanje in ljubeznivost z njegove strani. Ne, to ni znanstvena fantastika ali kakšna huda znanost, pravzaprav gre za izgubljeno umetnost, ki ima lahko na tvoj odnos z moškim izjemen vpliv. Nega ženske energije je prvi korak s katerim začenjamo to osupljivo popotovanje v razkrivanje magnetne privlačnosti in skrivnosti očarljive ženske.

Dejstvo je, da ženska, ki je utrujena, sitna in brez energije ne bo očarljiva, v moškem bo prebudila prej slabe občutke, kot dobre, občutke krivde, ker je ne more osrečiti. Zato je ključnega pomena, da ženska zna in najprej poskrbi zase. Le tako bo lahko očarljiva in bo pustila sled v srcu svojega moškega.

Bodi Sijajno!

Taja Albolena

P.S.: Če te zanima kako bolje poskrbeti zase in negovati svojo žensko energijo se mi pridruži na 8-tedenskem spletnem druženju. Več informacij si preberi tukaj…

rose

Negovanje ženske esence

Če imaš kot jaz žensko esenco, kar velja za preko 80% vseh žensk, potem uživaš v povezovanju, soustvarjanju, ko čutiš globok stik z nekom in čutiš zadovoljstvo ob tem, ko ljubezen teče skozi tebe v tvoje življenje. Ti si ljubezen in živiš kot ljubezen. Odpiraš se kot ljubezen in se čutiš kot ljubezen.

Ženska esenca je v vsaki ženski. Je energična, močna, magnetna energija, ki te pritegne in nima nič opraviti z njenim zunanjim videzom. Veliko žensk zmotno misli, da  bodo poudarile svojo ženstvenost s popolnim make upom, izzivalnimi oblačili, visokimi petami, ali z brezhibno postavo. Vendar smo že vse doživele srečanje z žensko, ki niti približno ni imela popolnega videza, kaj šele postave in vendar so se za njo obračali tako moški kot tudi ženski pogledi. Kajti magnetizem ženskega izžarevanja je tisti, ki tako žensko postavi v center pozornosti. Ko ženska utelesi svojo ženstveno esenco, ji ni treba projicirati močne persone, da bi bila spoštovana ali da bi imela pozornost, ki si jo želi. Postane sijoča, privlačna, čutna in prizemljena ženska.

Ženstvena esenca je povezana s kreativno, intuitivno, ljubečo, negovalno energijo. In vendar ženske se v moškem svetu tekmovalnosti in dosežkov raje ločimo od svoje izvorne narave. Postanemo presušene, brez življenja, brez sočnosti in tiste notranje svetlobe. Pogosto se ženske posvetijo karieri ali pa skrbijo za toliko ljudi okoli sebe, da se odklopijo od svoje ženstvene esence, brez da bi se sploh zavedle, kaj se je zgodilo. Vendar to vpliva na vse stvari v njihovem življenju, od sposobnosti, da pritegnejo in ohranjajo strastno ljubezensko življenje do zdravja in izpolnjenosti v življenju, da ne govorimo o tem, kako ženske tekmujejo z ženskami, o zavisti in maščevalnosti, ki je le posledica pomanjkanja zavesti, da je utelešena ljubezen.

Ženske zato pogosto čutijo izčrpanost, če ne znajo obnoviti in kultivirati svoje ženstvenosti na dnevni bazi. In iščejo nadomestke za to sočnost v zunanjem svetu, poskušajo z razvajanjem, negovanjem sebe v masažnih salonih, s pedikuro, spaji, wellness centri. Ženske smo izvrstni potrošniki različnih wellness storitev ravno zaradi tega, ker iščemo v zunanjem svetu tisto, kar nam manjka navznoter. Moja izkušnja je, da ženske pogosto aktiviramo svojo telesno privlačnost s tem, ko poskrbimo za svoje telo. Povečamo vitalnost v svojem telesu, sočnost, živost in seveda s tem tudi dobro počutje. Izziv številnih žensk je v tem, da ko poskrbimo za svoje telo in povečamo vitalnost v telesu pritegnemo pozornost s strani moških, ki jo občutimo kot nezaželeno pozornost. Ženska, ki se osredotoča na fizično, telesno privlačnost, v moškem prebudi njegov fizični jaz, zato se moški odzove z občudovanjem fizičnih atributov ženske.

Pogosto si ženske s strani moškega želimo naklonjenost, ljubečo pozornost. To na kar pogosto pozabljamo je, da ženstvene ne moremo biti na nadomestkih energije kot so sladkor, gloten, kafein in ostale substance, ki ti dajo energijo. Rada rečem, da je to kot bi kupovala na kreditno kartico, vedno odplačaš z obrestmi. To, česar se ne zavedamo je, da smo lahko možate, osredotočene, v delovanju na nadomestkih energije ali na njenih hlapih, vendar ne moreš biti ženstvena brez energije. Če si utrujena, izčrpana, nezadovoljna, ne moreš biti ženstvena, to ve čisto vsaka mama. Ženstvenost zahteva resnično sočnost, vitalno življenjsko silo, ki teče skozi telo.

Negovanje ženstvene esence je zbirka dnevnih praks, ki vam bodo pomagale, da ste osrediščene v svoji avtentični ženstveni ljubezni in svetlobi. Preproste aktivnosti, ki povzročijo veliko razliko v količini ljubezni in življenjske energije, ki se pretaka skozi žensko bom z vami delila v tedenskih srečanjih. Ključ je v utelešanju svoje mističnosti, poznavanju svoje ranljivosti in občutkov, da si dovoliš čutiti in čutiš zadovoljstvo v svoji koži.

Trije ključi za utelešenost ženstvene esence so:

  1. Da je ženska v svojem notranjem centru, v telesu, kjer je prizemljena, prisotna in utelešena v svojem telesu.
  2. Da je entuziastična in strastna. Si dovoli, da čuti. Ženska, ki želi začutiti svojo sočnost mora znati premikati svojo notranjo energijo, svojo svetlobo.
  3. Sprostitev je izjemno pomembna, kajti pogosto projiciramo svojo energijo ven iz sebe in se trudimo, da bi na silo dosegle, kar si želimo. Ženska energija je tok, pretok in ne sila. Ko se sprostimo, si dopustimo, da svetloba sije iz našega srca.

Ženska, ki je utelešena v svojem notranjem centru je neustavljivo privlačna in izžareva svojo ženstveno esenco. Ko je v svojem centru, ženska občuti izjemno zadovoljstvo, izpolnjenost in čuti entuziazem in strast do življenja. Ženska, ki je v svojem centru, je vir navdiha za vse, ki jo obdajajo. Ljudje začutijo njeno prisotnost, njeno utelešenost, njeno karizmo in želijo biti v njeni družbi. Resnično avtentična ženska v svoji avtentični esenci, je v svoji ženstvenosti.  Je kot svetilka, ki izžareva ljubezen iz sebe v svet.

Negovanje ženstvene esence te spomni, kako biti v svojem centru, čutiti samozavest v svojem telesu in biti prisotna v tem trenutku, zdaj. Negovanje ženstvene esence so vodene prakse, ki žensko utelesijo v njeno telo, da postane posoda za svetlobo, sveti gral.

Bodi Sijajno!

Taja Albolena

zasij

 

 

happy_face

Pazi, kaj si želiš…

….ker utegneš točno to tudi dobiti. Poznano? Ali pa tisto o zarečenem kruhu…

Vedno znova, ko si dopustim, da izrazim svoje srčno hrepenenje, bi se kasneje najraje ugriznila v jezik, ker je pogosto soočanje z vsem “sranjem”, ki mi leži na poti tako zelo naporno, da bi se kar dol ulegla in ne več vstala. In seveda je namera izrečena v ojačanem polju še toliko močnejša. Zato se sploh ne čudim sosledju dogodkov, ki so me po našem Razcvetu in Pomladnem prebujanju vodili do tega mesta, kjer se trenutno nahajam. Globoko diham…

Velika večina žensk, ki pridejo k meni, pove, da delajo na sebi že dlje časa, da so poizkusile številne tehnike in so še vedno zataknjene v mehanizmu Odprem se – Zaprem se. In ta mehanizem poznam zelo, zelo od blizu. Vedno, ko pokažem kdo sem, ko se razkrijem in zasijem, se mi začne dogajati serija dogodkov, ki me je v preteklosti vodila v to, da sem se kot mala siva miš skrila v svojo luknjo in čakala, da vihar mine. Seveda sem si ga vedno znova poustvarjala, dokler nisem lepega dne dojela, da je tovrstno odpiranje-zapiranje eden od mojih mehanizmov preživetja.

Ko si končno upaš, da se pokažeš, da zasiješ, da razkriješ svoje potenciale in želiš to v polnosti živeti, se tisto pravo “delo” čisto zares šele začne in to le stežka dopovem ženskam, ki začenjajo odpirati svoj popek v cvet. Ko ženska zasije, je zelo običajno, da naleti na neodobravanje ljudi, za katere bi si najbolj želela, da jo podprejo. Vedno znova poslušam zgodbe žensk, ki so se zavezale temu, da bodo poskrbele zase, ljubile sebe, si podarile čas, namenile točno tisto, kar si želijo že leta in ko se dobro počutijo, ko se jim zdi, da so na konju začnejo doživljati neodobravanje s strani partnerja, prijateljic, staršev, otrok,… Spisek je neskončen. Ravno, ko jim v življenju dobro gre, se najde nekdo, ki jih “izda”. Tovrstna izdaja zaupanja je pogosto tako boleča, da se ženske potegnejo nazaj vase, da nehajo obiskovati aktivnosti, ki so jim pravzaprav pomagale prebuditi njeno ženstvenost, njen sijaj, ki ji pomagajo v širjenju, odpiranju, v razcvetanju.

Nihče ni rekel, da je razcvet prijeten proces, običajno ni. Običajno je prvi del prebujanja ženstvenosti, ko prihajaš v stik s seboj, najlažji, ohranjanje te odprtosti pa je mesto, kjer se pravo “delo” šele začen. Delo v narekovajih, kajti v resnici gre za negovanje sebe. Običajno je izziv številnih žensk, ki pridejo do mene, v neodobravanju okolice, nezaželeni pozornosti, ki prihaja iz okolice pogosto v obliki posmehovanja (Kakšna pa si?) ali zasmehovanja ter poniževanja, ki si ga velika večina žensk sploh ne more zamisliti.

Ko sem sama začenjala svoje popotovanje v sijanje in ko sem si končno dopustila, da moja ženstvenost pride v ospredje, sem bila deležna posmeha s strani prijateljic, ki sem jim sveto zaupala, nato poniževanja s strani partnerja v stilu razvajene pičke, ki me je sesulo v prafaktorje, vendar sem zelo kmalu dojela, da so vse to le preizkušnje na poti, ali bom ostala zvesta sebi in temu kdo jaz sem.

Ob tovrstnih reakcijah ljudi okoli mene v stilu; Kdo pa misliš, da si… ali pa; A zdaj si pa kar strokovnjakinja za vse živo… sem se večkrat, kot bi si želela, potegnila nazaj v svojo luknjo in se spremenila v sivo miško. Pogosto sem mesece ždela v tej svoji temni luknji in čakala, da vse skupaj mine. Upala sem, da me bodo ljudje pustili pri miru, če ne bom nikogar drezala in se bom držala ob strani. Resnica je vse prej kot to, kajti bolj, ko siješ, bolj si moteča, bolj vzburkaš svet s svojo prisotnostjo in bolj se “spravljajo” nate, če ne zmoreš držati svoje posode, svojega prostora.

In to je bila ena najbolj bolečih lekcij rasti, razcveta… držati sebe takrat, ko imaš občutek, da je ves svet proti tebi. In takrat, ko imaš občutek, da si na pravi poti, se vedno najde kdo, ki te “preizkusi” ali boš držala sebe, ali boš ostala zvesta sama sebi.

In tako se ženske, ki so na poti Razcveta pogosto znajdejo v situaciji, kjer jih nadira in zasmehuje mož, kjer jih prijateljice opravljajo, kjer jih sodelavke tožarijo in starši kar naenkrat nočejo več govoriti z njimi. Takrat, ko bi si najbolj od vsega želela, da te vsi pustijo na miru, bo brez dvoma vzniknila nova “bojna” fronta, s katero se bo potrebno soočiti. Ja, res bi si želela, da bi bilo vedno lažje, vendar bi lagala, če bi to rekla. Bolj, ko siješ, večje izzive imaš, ker vedno bolj bodeš v oči in edina stvar, ki jo lahko rečem je, da se moraš naučiti držati svojo posodo.

Pogosto me obupane ženske sprašujejo kaj naj naredijo, ko se nahajajo v tovrstnem viharju, pritožujejo se nad tem, da so mislile, da jih bo do ljudje zdaj pustili pri miru, ker so ja neškodljive, vendar so ravno zdaj postale še bolj moteče. Verjemi, da ščitenje pred xyz ne pomaga, nobena vrsta zapiranja ali oklepov ne pomaga. Bistvo je, da zmoreš biti to kar si, držati samo sebe in stati v viharju, tudi takrat, ko imaš občutek, da si sama in da so vsi proti tebi.

Večina žensk se ne zaveda, da s tem, ko zasijejo, postanejo svetilniki, ki osvetlijo suho, neplodno pokrajino moškega sistema in vznemirijo puščavo. Tako kot dež vznemiri puščavo in se kapljice odbijajo od suhe zemlje, sočno žensko svet pogosto zavrne in ključnega pomena je, da zmore ostati zvesta sama sebi in svoji ženstvenosti. Ženske smo se naučile živeti v puščavi moškega sveta – linearnem, fokusiranem svetu, ki je usmerjen na rezultate, dosežke, službo 8-5 in številna opravila, ki jih imamo. Brez dvoma se velika večina žensk ne zaveda kako ogromno ceno plačujemo za to, da delujemo v tem svetu. Izsušile smo svojo sočnost, zastrle svoj sijaj, ukrotile svojo divjost, zanikale svoje srčne želje, udomačile smo se, zato da ustrezamo pravilom patriarhata, ki vodi ta svet. Sodobna ženska se pogosto počuti ujetnica svojega lastnega življenja in ko želi pobegniti rutini, vedno znova izkuša občutke krivde, ker si je privoščila xyz.

Moja osebna izkušnja je, da ne glede na to, kako uspešno in kam pobegneš, nikoli ne moreš ubežati temu, da te okolica ne bi poskušala potegniti nazaj v povprečje, ko si enkrat drzneš, da pokukaš iz povprečja. Od vsake ženske je odvisno, kako uspešno zmore držati samo sebe in se soočati z vsemi ovirami, ki jih pravzaprav sama sebi postavlja na pot, da bi se preizkusila ali je resnično zavezana sebi in temu, da živi svoje sanje. In sama sem se pogosto razburjala, da je vse, kar si res želim, da me vsi pustijo pri miru, vendar me je moj navdih, želja, da delim stvari, želja po tem, da sem ta ženska, ki mi je namenjeno postati vodilo v to, da sem drezala v osja gnezda in bila tarča številnih napadov, posmeha, kritike. Življenje me je naučilo, da je umetnost življenja ravno v držanju svoje posode, v tem, da vse puščice, ki letijo proti tebi uporabiš v svojo korist. In to je del mojega učenja, znanja, ki ga delim z ženskami, ki si želijo resnično zasijati v svojem polnem potencialu in postati ta ženska, ki Ti je namenjeno postati.

Ja, strinjam se, biti moraš drzna. Pomembno je, da poznaš svojo dragocenost in se zavedaš, kakšno vrednost nosiš v sebi. Ključno je, da spoznaš svoje Darilo in si dopustiš, da svoj unikatni edinstveni Dragulj deliš z ljudmi in s svetom. Si drzneš pokukati vase? Si upaš objeti svojo dragocenost? Utelesiti svoj Sijaj? Na voljo je individualni mentorski program, kjer spoznaš kako držati sebe, se soočiti z izzivi na poti in se razcvetati v Žensko, ki ti je namenjeno postati. Več na povezavi tukaj…

Kaj je z zarečenim kruhom iz začetka tega zapisa? Moja namera na našem druženju Pomladno prebujanje je bila orgazmičnost. Nisem je izbrala zavestno, zletela mi je z jezika, ko smo izražale svojo namero za druženje. In oh my, če bi vedela, s čim me bo soočala in kaj vse bo potrebno pogledati zelo od blizu, bi si morda celo premislila. Moja velika sreča je v tem, da zmorem držati samo sebe in da imam take izjemne sestre, ki mi vsake toliko rečejo: “Taja, zmoreš, pojdi direktno noter!”  In grem … drzno – dragoceno – kot čisto prava diva.

Bodi Sijajno!

Taja Albolena

sisters

Sveti krog ženstvenosti

Sveti krog ženstvenosti je intimno druženje žensk, kjer izkušamo nov način komunikacije, poslušanja in povezovanja z drugim – srčno komunikacijo.

Sestrstvo je način povezovanja, soustvarjanja, druženja med ženskami, ki ustvarjajo sveto mesto, v katerem odkrivajo nove načine povezovanja, ki pomagajo čisto vsaki ženski v krogu, da postaja ženska, ki ji je namenjeno postati.
Ko vsaka ženska sede na svoje mesto v tem svetem krogu ženstvenosti, smo enake, podpiramo druga drugo z namenom, da vsaka postane ta ženska, za katero se je rodila, da postane. Izkušanje, čutenje skupaj z razumevanjem in zavedanjem vznikajo iz tega, kar v krogu podelimo.

Krog je posoda za izražanje Resnice, sveto pričevanje, zdravljenje in preobrazbo.

Dejstvo je, da so zahteve sodobnega sveta ogromne. Ženske smo vpete v nenehno delovanje, urejanje, reševanje, zaključevanje opravil na svojih neskončnih seznamih. V svetem krogu lahko vse to pustiš za sabo in si podariš priložnost za vpogled vase, v svoje potrebe. To je čas, ki ga podariš sebi, da napolniš svojo notranjo posodo z »zdravilom«, ki ga ponuja čisto vsaka ženska v krogu.

Sedemo skupaj in vsaka je vabljena, da deli sebe, točno taka, kot je. Vsaka, edinstvena in enkratna, prispeva dragocen košček v skupni mozaik. Vsaka je prepoznana, videna, slišana, vsaka dobi občutek, da druge čutijo, kar čuti sama. Vsaka pomembno obogati skupno tkanino celote, ki jo tkemo z vsakim srečanjem.

Skupaj objamemo trenutke tišine, pavzo, bolečino, izzive in skupaj opustimo potrebo po tem, da rešujemo druga drugo pred našimi izkušnjami in občutenji.

Druženje v krogu je dinamičen proces, v katerega vsaka vstopa s svojim ritmom in s svojim ciklom.

Skupaj se učimo predajati toku z zaupanjem, da bo vsaka dobila točno tisto, kar v tistem trenutku najbolj potrebuje. V duhu ženskih misterijev je proces neviden, vendar zato nič manj potenten. Vsaka ženska ima priložnost, da se potopi v kreativno silo namere in uporabi gorivo strasti za svoj namen.

In vse v krogu vemo, da je vse, kar izbiramo, da negujemo, ojačano s tem, ko delimo, ko soustvarjamo, kajti vse se potencira s prisotnostjo vsake ženske v krogu. Blagoslovi svetega kroga ženstvenosti nas spremljajo domov, podelimo jih v svoji skupnosti, v svoji družini in s tem jih vsak dan delimo z ljudmi in s svetom.

Naše prednice so se družile v svetih krogih. Vedele so, da je moč skupnosti v maternicah, ki se povežejo skupaj in skozi tovrstno druženje ustvarijo temelj, sveto posodo preobrazbe, v kateri se dogaja duhovna alkimija. Vsaka alkimija potrebuje posodo, energijo in svinec, ki ga preobražamo v zlato.

Krog je posoda za pripovedovanje zgodb, delitev izkušenj in za preseganje naših osebnih izzivov. V krogu nam božansko pride na pol poti, da se z nami poveže in soustvarja v spoštovanju, sprejemanju in hvaležnosti za vse izkušnje, ki so del našega življenja.

Vabim Te, da se pridružiš svetemu krogu ženstvenosti in izkusiš kako ustvarjamo novo skupnost na sijoče ženstveni način. Več na povezavi…

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

razcvet_ženske

O ženskem druženju…

Ko sem danes iskala čisto konkretni zapis na svojem blogu in sem potem vprašala strica Googla, če ga najde, je kot eden od zadetkov, padel ven zanimiv zapis s strani moškega na temo Ženske se razvajajo: “V zadnjih časih je postalo moderno, da se ženske razvajajo. Da si vzamejo čas zase, kot rečejo. Obiskujejo kozmetičarke, frizerke, pijejo martinije in v trgovinah z oblekami grupno zapravljajo ogromno denarja. Potem se jim zdi blazno fino, ko se s kar je mogoče velikimi vrečami z napisi prestižnih znamk napotijo čez celo mesto ali skozi BTC. To ne bi bilo moteče, če podobnih užitkov ne bi odrekale moškim. Tip se doma zavali v kavč, odpre pivo in hoče v miru pogledat dirko formule ena, ženska pa podivja, da je to neumnost, ugasni, ne prenašam Ališiča – kdo pa ga?. Podobno je, če fant kupi nov gadget, doma jih pa sliši, kaj mu je treba kupovat te bedarije. Bog ne daj, da bi v gatah ležal na kavču, ker je to ogabno in neolikano, med tem ko si sme ženska s smrdečim lakom barvat nohte kar sredi dnevne sobe.”

Z zapisom se seveda čisto strinjam. Je pa več kot zanimivo ozadje tega, da se ženske želimo razvajati. Pravzaprav imamo potrebo po razvajanju, ki vznikne iz tega, ker toliko delamo. Pogosto me slišite govoriti o tem, da ženske zmoremo. Zmoremo vse. Vprašanje je za kakšno ceno. In ko je ženska v tistem delu v svoji notranjosti, ki vse zmore in tudi potisne, naredi stvari na silo, ker je treba, izčrpava svoje energijske rezerve. Pogosto sodobna ženska vozi na hlape in ne na gorivo ob tem, da ji na notranji armaturni plošči gorijo vse lučke…rdeče. In takrat se pogosto zgodi to, kar se je dogajalo tudi meni, da se ti v notranjosti vse upre in da zaključiš v sebi, da si moraš vzeti čas zase. Številne ženske, ki jih srečujem, si resnično vzamejo čas za razvajanje in gredo v pretirano, kompulzivno zapravljanje, kupovanje oblek, torbic, čevljev, zakupijo tretmaje v wellness centrih ali pa na stotine evrov dajo za razvade, zaradi katerih jih že v naslednjem trenutku ali naslednji dan, ko se vklopi razum, boli glava in čutijo izjemne občutke krivde. Da ne govorim o tem, kako te boli denarnica. Vse to v upanju, da se bomo napolnile v sebi in si podarile to, kar potrebujemo. Ob tem ustvarjamo začarani krog krivde in sramu. Sama sem v takih trenutkih notranjega zloma pod težo obveznosti in neprestanega dela odhajala po nakupih in potem doma skrivala novo kupljene stvari, da mi ne bi mož očital, kaj sem naredila. Izziv je v tem, ker nihče ne rabi vedeti, kaj si naredila, krivda in bes razžirata tebe.

Ženske si običajno vzamemo čas za to, kar smo mnenja, da smo si ga zaslužile, ker smo trdo delale. Ženske gremo na seminar, na druženje, ker smo si to zaslužile in nam pripada, ker smo poskrbele za vse, po tem, ko smo trdo delale v službi in potem še doma skuhale, pospravile, poskrbele za otroke in moža. Ženske gremo na dopust takrat, ko smo tako izčrpane, da ne moremo več živeti, ker smo naredile vse, kar je bilo treba. In vedno znova si moramo vzeti čas zase. Pravzaprav smo upravičene do tega, da si vzamemo čas zase.

Ko sem raziskovala ta fenomen pri sebi, sem odkrila, da izhaja iz naše potrebe po dokazovanju. Po dokazovanju, da smo pridne, produktivne, delovne in zato imamo vso pravico, upravičimo in dokažemo, da si zdaj pa lahko vzamemo čas zase. Ženske moramo dokazati drugim, da smo si zaslužile čas zase. Vedno znova si kupujemo čas, ki si ga vzamamo zase in upamo, da se bomo v tem času regenerirale, ker smo tako utrujene od življenja.

Lahko si predstavljate moje presenečenje, ko sem ugotovila, da si moški nikoli ne vzamejo časa zase. Moj mož pravi, da si ne moreš vzeti nekaj, kar itak imaš. No tukaj je prišlo razumevanje tega, zakaj si ženske rabimo vzeti čas. Ker smo v pomanjkanju. Ker smo mnenja, da časa itak nimamo, ker imamo svoje neskončno dolge sezname stvari, ki jih moramo nujno narediti.

In ko sem zelo od blizu pogledala v paradigmo pomanjkanja sem odkrila kakšna velikanska razlika je med tem, če si kar naprej jemljem čas, ki ga itak nimam ali pa, če si podarim čas. Podarim si čas. Ko si podarjam izhajam iz tega, da čas imam. Ko si ga moram vzeti, izhajam iz tega, da časa nimam. Velikanska razlika.

Zakaj si torej ženske ne podarimo čas, ki si ga tako želimo?

Ker ni produktivno. Ker če si podariš čas, ne moreš nikomur očitati, kako si ti pridna in koliko si naredila in ti zdaj zaradi tega pripada čas zate. Ne moreš upravičiti tega, da si zdaj pa lahko vzameš čas zase. Ko si podariš čas, prevzameš polno odgovornost za to, kaj boš z njim naredila in nihče ne more biti kriv. Ženske s tem, da si moramo vzeti čas zase, manipuliramo z ljudmi okoli sebe, ker jim hočemo na tak način dokazati in pokazati, si kupiti njihovo priznanje, da smo v njihovem življenju pomembne. Me rabimo potrditev, da smo pomembne. In da brez nas itak ne bi mogli preživeti.

Eden največjih izzivov sodobne ženske je v tem, da pravzaprav ne vidi vrednosti v tem, da se druži z drugimi ženskami. Zakaj? Ker to ni produktivno. Ker, ko samo si in se pogovarjaš in deliš sebe z drugimi, si priča temu, ko druge delijo sebe s tabo, v tem ni nobenega tekmovanja, nobena ni boljša ali slabša, ker vse samo smo. Ko smo ženske skupaj v krogu in držimo prostor druga za drugo, ko napolnimo svojo notranjo posodo, ko smo bolj zadovoljne, umirjene, bolj prijazne, tega ne moremo prijeti in upravičiti. Ne moremo dokazati, kaj nam je druženje dalo in vendar nas druženje v ženskem krogu napolni z vitalnostjo in dobro voljo, zaradi česar smo dobro razpoložene, bolj v toku in lažje naredimo vse kar je itak na našem neskončnem seznamu in je potrebno narediti.

Zase vem, da bomo v nedeljo zopet premikale gore, vem, da bo krog, ki ga pripravljamo zopet izjemen in da bo napolnil čisto vsako žensko v krogu. In vem, da bodo ženske v njem začutile sebe, svojo žensko dušo. Vem, da se bo spet veliko govorilo o njemu in vem, da spet ne bo kaj pokazati, ker ko se ženske družimo, lahko spreminjamo svet in vendar na koncu dneva ni dokazov o tem, ni rezultatov, ni doseženih ciljev, ni kljukic, potrditev kako dobre, da smo.

Ženske smo usvojile moško paradigmo delovanja za odlično oceno. Obvladamo jo v nulo. In vendar je vprašanje sleherne ženske ali je voljna spustiti to, kar je izmojstrila za sedi 5 zato, da sebi podari to, kar potrebuje? SI voljna podariti sebi en dan zato, da si s sabo in da si z drugimi ženskami v krogu? Da si priča razcvetu? Da so druge ženske priča tebi? Si voljna podariti sebi občutek, da zadoščaš, da tvoj obstoj zadošča, da si dovolj?

Biti. Dihati. Čutiti. Uživati. Doživljati. Izkušati. Negovati. Ljubiti.

NIhče ti ne da potrditve. Ničesar nisi dosegla. NIč novega se nisi naučila. In vendar čutiš polnost, zadovoljstvo, vitalnost, mehkobo, umirjenost in čutiš, čutiš sebe. Čutiš ljubezen do sebe. To je to. To je ženski način. In to nam dajo ženska druženja.

Moja brezmejna zahvala gre mojim sestram, ki z mano sedijo v krogu, srkajo čaj ali pa martini, poslušajo, slišijo, delijo, čutijo, so priče mojemu razcvetu, temu kako se jaz porajam v žensko, za katero sem se rodila, da postanem…

Drage ženske, vse, ki nam zaupate in ste izbrale, da se nam v nedeljo pridružite, iskrena, srčna hvala. Res je, ustvarjamo novo paradigmo, ki ni čisto nič glamurozna, brez pompa, brez fanfar … vsaka vanjo zdrsne, ko izbere, da si podari čas, da si podari negovanje, da se napolni in dovoli, da smo ji druge ženske priča. Da smo priča njeni veličastnosti, izjemnosti, neponovljivosti, enkratnosti njenega utelešanja, njene ženske duše.

Ker to potrebujemo… da imamo na drugi strani žensko, sestro, ki nas vidi, čuti, ki je priča mojemu razcvetu, mehko, nežno, srčno, ko samo je. In takrat vem, da moj obstoj popolnoma zadošča.

Samo Bodi. Samo Bodi.

Bodi Sijajno!

Taja Albolena

happy

Ti si ta Ženska!

Dejstvo je, da moraš ti postati ta Ženska, ki živi to življenje, ki si ga želiš živeti. Tiste, ki me spremljate, ste to že večkrat slišale; Ti si ta Ženska!

Pomembno je, da prepoznaš, kako si ti kreirala svoje življenje do zdaj, kakšni so izzivi iz katerih si kreirala. Ti rabiš postati ta ženska, ki živi to življenje, ki si ga želiš. Ti si postavljaš na pot ovire, s katerimi se soočaš v svojem življenju, da ne živiš tega potenciala, ki ga nosiš v sebi. Ti si postavljaš ovire na pot.

Vsi si mislimo, da se bodo stvari v naših življenjih že nekako uredile. Vendar vedno znova vstopamo v isto zgodbo, če ne spremenimo scenarija svoje zgodbe. Ti moraš postati ta ženska, da se zgodba v tvojem življenju odvije na način, kot si si zastavila. In to se ne zgodi samo od sebe. Potrebno je tvoje aktivno soustvarjanje.

Dejstvo je, da v svoji notranjosti, v svojem živčnem sistemu nosiš zapise delovanja iz svojega otroštva. To so scenariji po katerih kreiraš svoje življenje. In dokler ne prepoznaš kakšen je ta scenarij po katerem trenutno igraš igro svojega življenja, tega ne moreš spremeniti. Dejstvo je, da v svoje življenje vedno pritegneš ljudi, s katerimi imaš dušni dogovor, da ti pomagajo razkriti te vzorce, ki ležijo v tvoji notranjosti. In vsi izzivi ti pravzaprav služijo, ker ti omogočajo, da rasteš.

Tudi sama sem naivno mislila, da se bodo stvari rešile same od sebe, vendar mi je življenje vedno znova soočalo s situacijami, ki so odpirale stare rane. Po definiciji norosti Alberta Einsteina, sem vedno znova delala iste stvari in pričakovala drugačne rezultate. Dokler nisem dojela, da rabim spremeniti scenarij. In to v svojem celičnem spominu.

Kaj je tisto, kar je igra, ki si jo igrala s svojimi starši in si jo v partnerstvu samo poustvarjala? Smisel partnerstva je v tem, da spoznaš sebe in pozdraviš sebe. V prvi fazi ti partner ustvari vse situacije, vloge, to igro, ki si jo preigravala s svojimi starši, ki so s teboj že iz otroštva, kar ti je tako boleče, da si to potisnila v svojo podzavest in se s tem pravzaprav nočeš ukvarjati. Vendar je dejstvo, da dokler se s tem nisi voljna soočiti, to prepoznati, si priznati in si povedati resnice v povezavi s tem, si na notranji avtomatiki in to vedno znova poustvarjaš v svojem življenju. Tudi če si nekaj časa samska in imaš občutek, da je to zdaj za tabo, se pogosto razkrije takoj, ko vstopiš v partnerski odnos (ok, res je, običajno traja 6 mesecev do leto), da se začnejo pojavljati stari izzivi, stare zgodbe. Vedno znova vidim pri ženskah s katerimi delam, kako tudi, če gredo iz enega odnosa, v naslednjem odnosu ponavljajo zgodbo. Ti ne moreš preseči nečesa, česar ne poznaš. TI lahko presežeš samo nekaj, kar si prepoznala in si si v zvezi s tem povedala resnico.

Pomembno je, da se soočiš s tem, kako si to zgodbo ustvarila in kaj so stvari, ki so boleče, moteče, da se soočiš z ranjenostmi, ki si jih v otroštvu že doživela.

Ženske zelo rade delamo na sebi. Rade imamo ta občutek, da se z nečim ukvarjamo, da delamo na sebi, da je to pa to. Občutek imamo, da je že to, da delamo na sebi, da se s tem ukvarjamo dovolj, da zadostuje to, da delamo afirmacije, da delamo prakse, da nekaj počnemo in se pravzaprav s tem zamotimo. Pogosto imamo občutek, da pa toliko delamo na sebi, da bi se pa to res moralo nekje poznati in si nismo voljne povedati resnice, da pogosto zamotimo sebe, da se ne bi soočile s tem, kar je resnično boleče in kar je resnično naša ranjenost. In to poznam iz lastne izkušnje. Sama sem se zavezala sebi, ko sem bila prvič noseča in sem prepoznala, da zdaj pa moram nehati z blefiranjem kako jaz delam na sebi, ker drugače bom to, česar nisem razrešila pri sebi, samo predala naprej.

Ženske smo bitja procesov in v svojem procesiranju pogosto ne prepoznamo, da dejansko delamo to, kar nam pogosto očitajo moški – mešamo zrak. Da same sebi mečemo pesek v oči in se prepričujemo, da kako me delamo na sebi, ko v resnici uporabljamo tabletke, da si lajšamo bolečino in ne gremo do vira bolečine, da bi odstranile tisto, kar povzroča bolečino.

To kar je moje delo z ženskami (in ja, dejstvo je, da sem tja najprej morala peljati samo sebe), je povezano s tem, da se soočimo s tem, kar si skrivamo, da si priznamo, kaj je bolečina, da si povemo resnico in se premaknemo naprej. Ženskam pomagam, da resnično zaprejo vrata svoji preteklosti in odprejo vrata na nov nivo v tej spirali, ki ji pravimo življenje. Vodim jih, da se premaknejo na nov nivo v svojem življenju. Ampak ti ne moreš zapreti vrat, dokler ne prepoznaš in si priznaš kje se trenutno nahajaš. Ne moreš iti na nov nivo, dokler ne zaključiš tega, kjer se nahajaš sedaj. Pogosto poskusimo, tudi sama sem poskušala na silo zapreti vrata. Vendar dokler ti ne prepoznaš, kje se nahajaš in si poveš resnico v povezavi s tem kje si, ne moreš zapreti vrat. Ne gre. Moraš biti iskrena s sabo, moraš si povedati resnico.

Vendar, če hočeš ti to preseči in začeti ustvarjati na novem nivoju, moraš to narediti zavestno. Drugače si na notranji avtomatiki, ki ti samo da občutek, da si nekaj naredila, vendar se vedno znova vračaš nazaj na začetek.In to kar prepoznavam jaz v svojem življenju je, da ta premik težko narediš sama. Zakaj? Ker smo umetnice v tem, da si skrivamo stvari. Če ti nekaj desetletij delaš na temu, da skrivaš stvari sama pred seboj, lahko stojiš direktno pred stvarjo, pa je ne vidiš. Ker si tako izmojstrila to, da enostavno ne prepoznaš tega, kar ti je boleče, ker imaš v sebi mehanizme kako sabotiraš samo sebe, zanikaš stvari, si skriješ to, kar ti je boleče in potem čakaš na ljudi okoli tebe, da te bodo rešili. Umetnice smo v zanikanju in skrivanju. Se ti začne nekaj kazati in si ustvariš dogodek, nekaj te zmoti in pozabiš to, zgubiš nit. Sabotiraš sebe.

In za premik na nov nivo potrebuješ nekoga, ki ve, kako iz enega nadstropja v drugega, kje so vrata. Ključavničarja! Se spomniš iz filma Matrica?

V svojem življenju sem prepoznala tudi to, da tvoje rane nikoli ne izginejo. Brazgotina ostane, tudi ko se zaceli. So del tvojega življenja. Vedno. Ja, ti lahko ozavestiš to, kako si igrala žrtev, kako si bila ranjena v občutku nesprejetosti vedno znova in znova, vendar ta arhetip v tebi, ki je povezan s to ranljenostjo, nikoli ne izgine. Tudi po tem, ko že poznaš te dele sebe, vsake toliko pridejo in te preizkusijo. Nikoli nimaš miru pred njimi, kar si pogosto želimo, da bi nas preteklost pustila pri miru. Žrtev je arhetipska vloga, ki je vedno v tebi. Sama rada rečem, da je tvoj timski igralec na rezervni klopi in nujno potrebno je, da se zavedaš, da nikoli nikamor ne bo šla. Vedno je del tebe, razlika je samo v temu ali si na notranji avtomatiki in je nočeš videti in se vklaplja in izklaplja glede na zunanje okoliščine ali pa jo ti zavestno izbereš oziroma ne izbereš v svojem življenju.

To je mojstrenje sebe. To je upravljanje s svojo energijo o kateri tako rada govorim. Ti izbiraš! In dajmo izbirati modro. In prijazno do sebe!

Kaj je ključnega pomena v tem procesu?

Prvič, da prepoznaš kje se nahajaš.
Drugič, da si poveš resnico v povezavi s tem, kdo ti si.
Tretjič, da neguješ sebe zato, da te tvoja posoda sploh lahko drži, da zmoreš sprejeti to, kar si prepoznala in si priznala.
Četrtič, da ostajaš zvesta sama sebi, da se zavežeš sebi, svoji resnici in izbiraš v svojem življenju v skladu z njo.

Vsaka ženska sama drži svojo posodo. Vsaka sama upravlja s svojo energijo. To lahko delaš nezavedno. Ali pa zavestno. Izbira je vedno in samo tvoja. In to kamor sama vodim ženske je v spoznavanje sebe, da se zavedaš, kje se nahajaš, kakšna ženska si v tem trenutku, da bi lahko postala ta ženska, ki živi to življenje, ki si ga želiš.

Ker ti ustvarjaš svoje življenje! In nihče tega ne more narediti namesto tebe.

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

 

 

couple-holding-hands

Srečna in zadovoljna…

V svojem vsakodnevnem druženju z ženskami pogosto ugotavljam, da ženske rade “kupujemo” občutek lastne vrednosti s tem, da se v odnosu razdajamo čez vse meje. Pogosto se razdajamo takat, ko čutimo dolžnost, obvezo, da to moramo narediti. In po mojem opažanju takrat, ko delamo iz dolžnosti, pogosto stvari delamo na silo, enostavno zato, ker je treba.

Pogosto vzamemo sebi, da bi dale drugim. Vzamemo si čas, denar ali energijo, da to damo nekomu, za katerega menimo, da to bolj potrebuje od mene. Pravzaprav vzamem sebi, da dam drugemu. In to nas vedno znova pušča prazne, v pomanjkanju.

Opazila sem, da ko sem razdajala sebe, da bi pomagala drugim, da sem vedno znova sama postajala tista, ki je kmalu potrebovala pomoč s strani drugih, ker sem vedno znova izčrpala sebe. In verjetno si že opazila v svojem življenju, da, ko si v tej energiji razdajanja, da tudi, če daš 150%, bo oseba na drugi strani pričakovala 200%. Skratka nikoli ni dovolj, ne glede na to, kako se potrudiš, nikoli ni dovolj.

To kar je izziv pri ženski je, da ko se izprazniš, pričakuješ od moškega, da bo poskrbel zate.
Ker pozabimo na to, da smo čustvena bitja in na svoje čustvene potrebe, pogosto ne znamo skomunicirati na moško stran tega, kar pravzaprav potrebujemo.

Skrito pričakovanje mnogih žensk, ki se na tak ali drugačen način razdajajo, je pogosto, da bo moški tisti, ki naj bi žensko osrečil. Žal v realnem svetu temu ni tako, kajti moški v resnici ne more osrečiti ženske. Moški prispeva k sreči ženske, če grobo ocenim, kakšnih 10%. In če ženska ne poskrbi za svojih 40-50% se njegovih 10%, tudi, če se močno potrudi, ne bo čisto zares poznalo. To me vedno znova osupne, ko opazujem svoje življenje in svoja nerealna pričakovanja, pa tudi življenja drugih žensk. Moški ne more osrečiti ženske, lahko pa jo naredi bolj srečno.

Seveda je to pogosto zelo prikladen izgovor, vendar je dejstvo, da če ženska ni zadovoljna in srečna, nihče okoli nje ne more biti srečen in zadovoljen. In vsaj v začetku je moškim v interesu, da prispevajo k temu, da se potem tudi sami počutijo, da ima njihovo življenje smisel.

Izziv nastane vedno na zelo pomembni točki… kritiki.
To česar ženske ne razumemo je, da se moški ne bo spremenil, če ga kritiziramo. Kritika je nekaj, kar moški ne prenašajo preveč dobro. Ker ženske na svoje moške pogosto gledamo kot na neotesane poraščene ženske, kar v naših možganih interpretiramo, kot da so isti kot me, samo da drugače izgledajo, smo mnenja, da jih bomo spremenile, če jih bomo kritizirale.
Konec koncev je to nekaj, kar ima na žensko velik vpliv. Ker smo tako zelo prilagodljive, se kritiki vedno poskusimo prilagoditi in nekaj naredimo v zvezi s tem, da bi se ji v prihodnje izognile. Moški pa se na kritiko odzovejo tako, da zapustijo prostor. In tako pogosto ne le, da ne dosežemo želenega učinka, pravzaprav moške odganjamo od sebe, brez da bi zares vedele, zakaj gre.

Samo ženska, ki je zadovoljna in srečna bo prepoznala dragocenost, ki jo prispeva moški. Ženska opazi to, kar je moški naredil zanjo takrat, ko je zadovoljna in srečna, ko je njena notranja posoda polna. Takrat jo lahko to, kar moški naredi zanjo, napolni še bolj.

Takrat, ko je tvoja notranja posoda polna, deliš sebe, deliš tisto smetano na vrhu, deliš to, kar se zliva iz tvoje polne posode. Enostavno nisi v razdajanju, temveč si v tej paradigmi, kjer je tvoja notranja posoda tako polna, da deliš sebe z drugimi. Ti deliš sebe iz polnosti. Čutiš, da imaš dovolj zase in lahko to deliš. Veš, da podarjaš svoj čas, energijo in denar in ob tem čutiš hvaležnost. To, kar te napaja je strast in uživaš v tem, kar počneš. Brez truda, brez sile, si v ljubezni do ljudi okoli sebe in ne glede na to, koliko sebe deliš z drugimi imaš vedno dovolj.

Če pa je tvoja notranja posoda prazna, če imaš v sebi občutek praznine, boš želela čutiti povezanost in boš pričakovala od svojega moškega, da bo naredil nekaj zate, da te bo rešil.

Zato rada rečem, da so pričakovanja največji ubijalec odnosa. Še posebej tista pričakovanja, ki jih nikoli ne izrazimo in samo tiho visijo nekje v medprostoru odnosa.

Uspešna sodobna ženska, ki je finančno skrbnica družine, se pogosto ne zaveda, da podzavestno pričakuje podporo s strani svojega partnerja, skupaj z negovanjem in razbremenitvijo. Vendar, ker moški ne more osrečiti ženske, dokler sama ne poskrbi za svojih 50% nege, vedno bolj pogosto vozimo svoj avto s prazno posodo goriva. In v tem začaranem krogu sem se pogosto znašla tudi sama, ko sem pričakovala od moškega, da me bo negoval in mi pomagal, da se regeneriram, pa nič, kar je naredil, ni bilo dovolj dobro.

Lekcija, ki sem jo vzela precej na “trdo” je vsebovala zavedanje in razumevanje, da moram zase poskrbeti v prvi vrsti sama. Ko sem bila zadovoljna, me je moj moški vedno osrečil še bolj. In da sem prišla do svojih 50% je to pogosto pomenilo, da sem morala na glas izraziti svoje želje in povedati direktno, kaj potrebujem, brez pričakovanj in tihega upanja, da bo uganil kaj rabim in mi to dal.

Velika lekcija mnogih žensk v sodobnem svetu je, da se naučimo, kako moškim povedati, kaj potrebujemo, na način, da bo razumel, kaj hočemo od njega.

Zame osebno je bilo izjemno pomembno prepoznanje, kako ključnega pomena je, da najprej poskrbim zase, da jaz čutim polnost v sebi. In ta polnost, to, da je dovolj, delim s svojim partnerjem, s svojimi otroci, z ljudmi in s svetom.

In če želiš resnično pustiti sled, narediti resnično pozitivno razliko v življenju ljudi in na svetu, je ključnega pomena to, da čutiš v sebi polnost. Kajti, ko čutiš to polnost v sebi, lahko iz tega, ker čutiš, da imaš dovolj deliš, neguješ ljudi okoli sebe, poskrbiš za to, da razvijaš in izboljšuješ svet, na katerem živiš.

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

passion

Nega ženske energije

V svojem večletnem raziskovanju sem dojela, da se pri ženski vse začne v maternici. Maternica je mesto iz katerega ženske rojevamo vse svoje kreacije. Iz svoje maternice ustvarjamo sveti prostor zdravljenja. In če me berete in spremljate že dlje časa, potem veste, da ženska iz svoje maternice ustvari prostor za svojega moškega. Kajti to, kar išče moški je prostor. Prostor, kjer se lahko izrazi, manevrski prostor, kot se radi izrazijo moški. In ta prostor ustvari ženska. Če ženska ne zna ustvariti prostora za svojega moškega, le-ta ne bo prav dolgo ostal v njenem življenju.

In to je eno tistih področij, kjer je večina žensk v popolni temi; Kaj imam v mislih s tem, da je potrebno ustvariti prostor? Moj moški temu pravi “dom”, občutek domačnosti, občutek topline in mehkobe in negovanja. Občutek nežnosti in prijaznosti v katerem se lahko sprostiš in samo si.

Moški!? Se bo kakšen opogumil in kaj več povedal o tem? Kajti ženske pogosto gledajo, kot da govorim v kitajščini, ko začnem razlagati o tem, kako pomembno je ustvariti prostor za moškega. Vendar je resnica tudi, da iz svoje maternice držimo same sebe. Takrat, ko se v svojem vsakodnevnem življenju znajdemo v stresu, v stiski, časovni ali stiski v medsebojnih odnosih je ravno stik s tem notranjim prostorom negovanja tisti, ki ti da podporo in energijo, ki te pelje čez vse tvoje izzive.

Arhetipsko gledano je ustvarjanje prostora povezano s skrbnico, arhetipom matere, ki je varuhinja ognjišča in s tem notranjega ognja ali “doma”. Pomembno je, da imaš stik s svojo notranjo podporo, s tem notranjim svetiščem, kjer se odvija zdravljenje tebe in porajanje tebe v svet. Poleg arhetipa matere je pomemben tudi arhetip ljubice, če želimo, da moški ostane v našem življenju. In ljubica je povezana z umetnostjo izžarevanja, z magnetizmom, s svetlobo, ki jo ženska sije iz sebe. To je tista svetloba, ki moškega v prvi fazi pritegne do ženske. In ta svetloba sije iz ženskih prsi. Ženska svojo svetlobo deli s svetom skozi svoje prsi. In seveda je v tem notranjem odnosu modra ženska tista, ki ti pove kdaj je modro sijati in deliti sebe in kdaj je modro sprejemati in negovati. Vse štiri notranje zaveznice tvojega notranjega Dragulja igrajo pomembno vlogo v tem, da živiš celoto sebe.

To kar se večini sodobnih žensk dogaja je, da so tako nepovezane v svoji notranjosti, da se sploh ne zavedajo teh različnih arhetipskih energij, svojih zaveznic, ki jih imajo v sebi. In dokler si v nevednosti in v ignoranci, ti energije niso na voljo, da bi z njimi lahko upravljala. Potrebno je negovati svojo maternico in dvigovati energijo skozi svoje prsi v izžarevanje, da si magnetno privlačna za svojega moškega, da se vedno znova “zaljubi” vate in te vedno znova osvoji.

Maternica pri ženskah in Dan Tien pri moških (pri obeh gre za isti center moči, le da je pri ženskah ta center v maternici) je varuh povezave z višjimi – transpersonalnimi čakrami. Dejstvo je, da je to mesto moči v samem centru našega fizičnega telesa in je center za ravnovesje v našem življenju. Sama rada rečem, da je to naš prvi Dom.

V maternici je eden pomembnih ključev za negovanje telesa s svetlobo. Utelešanje pomeni, da spustimo več svetlobe skozi svoje telo in utelešanje je pravzaprav to, kar imenujejo vstajenje ali razsvetljenje. Ključ je v izkušanju svetlobe skozi svoje fizično telo – v utelešanju. Da postaneš svetloba. Tako kot Reconnection – Ponovna povezava poveže svetlobna telesa s fizičnim telesom in odpre kanale po katerih svetloba teče skozi telo, je potrebno odpreti tudi zapahe, ki zadržujejo pretok v telesu.

Za ženske je eden ključnih zapahov ravno v maternici. Stari odnosi, nesnaga, splavi (ne le otroka, tudi projektov, idej), carski rezi, nezdravi odnosi, puščajo svoje energijske vtise v telesu in vplivajo na zdravje maternice, kot tudi na energijske pretoke skozi telo. Energijsko čiščenje maternice je pravzaprav čiščenje vtisov, ki so shranjeni v energijski matrici maternice. Gre za obremenjujoče energetske vibracije, ki so jih v njej pustili vsi ljudje, ki so tja na energijskem in fizičnem nivoju vstopili. Za vsako osebo, ki stopi v nek prostor, ostane določena energetska sled, podobno, kot ostane navidezno “nevidna” fizična sled. Vzrok vsakega energetskega zapisa je magnetni zapis, ki ostane. Jeza, žalost, zamera, strah, nevoščljivost in občutki izdaje, zanikanja, zapuščenosti in podobne negativne čustvene oblike vseh »obiskovalcev« prostora, vključno z vsemi vašimi stanji, vašo maternico obremenijo s težkimi energijami, ki vas dobesedno ”tlačijo k tlom”.

Energijska nesnaga se pogosto zbere ravno v maternici, ki predstavlja magnetni center telesa. In prisotnost te nesnage je lahko vzrok slabemu počutju, utrujenosti, nerazpoloženosti, nezadovoljstvu in sitnosti. Pogosto pridem v stik z ženskami, pri katerih je bilo fizično čiščenje maternice opravljeno, vendar ostaja subtilnejša energijska bremenitev nedotaknjena, kar je pogosto prisotno po splavih ali carskih rezih. To kar pogosto pozabljamo je, da je maternica mesto, iz katerega ženske rojevamo sebe in smo v služenju pri rojevanju drugih. Ženske smo duhovne babice, doule, ki smo priča rojstvu nove dobe. In da bi se lahko povezali v Eno, da bi lahko prepoznali milino, radost in blaginjo sveta, moramo odpreti ta zapah. Sprejeti in negovati je potrebno svoje fizično telo. In sploh ženske moramo prenehati z nasiljem nad svojim telesom in sprejeti telo, ga objeti in negovati s tem, da spustimo energijo, svetlobo, ljubezen in življenjsko silo, kar ženska je, skozi sebe.

Ko enkrat očistimo maternico in je njena moč ponovno aktivirana, energija kreativne energije življenja poskrbi za kreacijo vsega, kar je za nas pomembno in potrebno. Ženske čutijo večjo samozavest, bolj zaupajo sebi in so bolj v stiku s svojimi željami in potrebami. Čiščenje omogoči fizičnemu telesu in energijskim telesom, da utelešajo več svetlobe in višje frekvence svetlobe in ljubezni, ki predstavljajo Božansko ženstvenost. Ko smo popolnoma očistili povezavo s to frekvenco, jo utelesimo, smo del nje in ona je del nas, popolnoma.

In za žensko je to, da je utelešenje Božanske ženstvenosti, njene svetlobe, ljubezni in življenja, njena rojstna pravica.

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

www.divine.si

 

 

razcvet_ženske

Zahvalni dan je priložnost za praznovanje…

V ZDA praznujejo danes zahvalni dan, ki ga obeležujejo z obilno večerjo z družino in prijatelji, na kateri izrazijo hvaležnost za življenjske darove. Praznik izhaja iz tradicije pojedine v času žetve v kolonialnem Massachussettsu v 17. stoletju. Izvira iz tradicije zahvaljevanja bogu za dobro letino.

Zahvaljevanje za darove je ključnega pomena in v tem duhu hvaležnosti se želim danes zahvaliti vsem ženskam, ki mi zaupate. Vsem, ki vam je pomembno, da podpirate druge ženske v tem, da realizirajo svoje darilo, ki ga imajo, da ga delijo s svetom.

Počaščena sem in brezmejno hvaležna, da lahko stojim s tabo in za tabo, da te podpiram na tvoji poti razcveta. Hvala, da si!

Ženske potrebujemo povezanost. Nekaj najbolj naravnega nam je, da smo v medsebojnih odnosih, kajti odnosi so tisti, ki nas hranijo in negujejo. Zato ženske cvetimo, ko imamo podporo sestre, ki me vidi pristno, avtentično, tako kot sem. Dušna sestra je ženska, ki pomaga prebuditi mojo žensko dušo, da jo lahko vtkem v mrežo svojega življenja. Dušna sestra je ženska, danes ali v preteklosti, ki je naredila vse za služenje s prijaznostjo in sočutjem v skladu s platinastim pravilom, ki pravi; naredi drugim tisto, kar si želijo. Brez mučeništva in brez žrtvovanja.

Sestrstvo je bilo tradicionalno mesto posvečenosti, povezanosti, služenja, medsebojne podpore in sočutja, ki je spodbujalo mir, radost, enakost. In na Facebooku se je na mojem zidu znašla zgodba Elle Fitzgerald, ki zasluge za svoj uspeh pripisuje Marilyn Monroe. Marilyn je poklicala lastnika najelitnejšega kluba v Hollywoodu Mocambo in ji priskrbela nastop v klubu. Zvesto jo je spremljala na vsakem njenem nastopu v prvih mizah kluba. Marilyn je vedela, da bo njena prisotnost v klubu ustvarila veliko publicitete. Mediji so naredili svoje in Ella je postala kraljica jazza. Posnela je več kot 70 albumov in za vedno spremenila glasbeno industrijo.

Toliko žensk skrbi tekmovalnost in skušajo zavarovati sebe, da jim katera ženska ne bi »ukradla« idej. Toliko žensk verjame, da lahko uspejo samo na račun drugih žensk in dejansko kradejo ideje drugim. Vendar je resnica, ki sem jo spoznala, ko sem začela s spominjanjem žensk, kako pomembno je, da postanemo najsrečnejše ženske na svetu, da ne moremo postati svoja najveličastnejša verzija same. Enostavno ni mogoče.

Ženske potrebujemo sestrstvo. Ženske potrebujemo sestro, ki nas odslika, nas podpre, izzove, praznuje naše uspehe, da bi lahko vstopile v svojo polno moč svoje duše in razkrile svoj polni sijaj.

Moč, ki jo ženske nosimo v sebi je moč svetlobe, svetlobe, ki ne izgubi čisto ničesar, če jo delimo. Svetloba sije še močneje, če jo prepoznamo in negujemo. To kar je delo ženske je, da navdihne, da pokaže pot, je zgled in daje upanje drugim ženskam.

Pomembno je, da znamo praznovati moč preobrazbe, ki jo s seboj nosi sestrstvo. V duhu zgodbe Elle Fitzgerald in Marilyn Monroe te danes sprašujem;

Kdo so ženske, ki so naredile razliko v tvojem življenju?

101 stvari, za katere si hvaležna danes…

Deli z menoj!

Bodi Sijajno!
Taja Albolena