Ženstvenost

woman-happy

Navdihnjena akcija je ključ.

Ko sem pred nekaj meseci, po letih govorjenja o razcvetu dojela, da je razcvet pravzaprav tisto, skozi kar vodim ženske, sem doživela enega tistih aha momentov v svojem življenju, ki me je dobesedno razsvetlil in vse kocke so padle na svoje mesto v mozaiku, ki ga sestavljam. Ob tem pa sem dojela ne le proces rojevanja skozi katerega ženske potujemo ne le na letni ravni, temveč na mesečni in celo dnevni ravni. Ženske smo namreč bitja ciklov in dokler ne dojamemo tega bistva smo pogosto ujete v trud, potiskanje, siljenje in delovanje z voljo.

V svojem več letnem delu z ženskami sem dojela, da poanta pravzaprav ni v tem ali si v moški ali v ženski energiji, ključ je v sodelovanju, soustvarjanju in povezovanju obeh sil v sebi, da uglašeno in z roko v roki soustvarjata. To je tisto po čemer resnično hrepenimo. In vendar se moramo najprej spoznati z vsako od njiju in predvsem začeti tam, kjer se vse začne … pri energiji. Dejstvo je, da se vsaka kreacija začne in se najprej zgodi na nefizičnem, energijskem nivoju. Čisto vsaka stvar, ki je bila kdaj koli ustvarjena, je bila najprej navdih. Če pogledate v svoje življenje lahko prepoznate, da je bila čisto vsaka stvar, ki ste jo ustvarili in nato rodili v svet najprej intuitivni namig, ki se je v domišljiji oblikoval v usmerjeno namero, ki je postala misel, ki ni in ni hotela iz glave, nato se je oglasilo še hrepenenje, ki je kot gorivo pomagalo stvar utelesiti, jo oblikovati v formo. In vsaka uresničitev navdiha, želje potrebuje na začetku tisto ognjeno energijo akcije, ki sproži kolesje vesolja v pogon.

Sam lahko nedvomno pritrdim zgoraj zapisanemu, kajti vse stvari, ki jih kreiram se najprej začnejo kot navdih, kot neoprijemljiva snov, ki me poriva in sili v točno določeni smeri. Šele nato, ko ozavestim, da se nekaj dogaja se navdih preoblikuje v misel, ki jo sčasoma razumem in jo s svojo strastjo aktiviram, ji dam gorivo, da se udejanji. In tudi FemmePreneur je bila taka nekaj mesecev kljuvajoča ideja, navdih, ki me je prej plašila in strašila kot navduševala.

In izjemno pomemben del Kreacije je strah. Kajti pogosto poslušam o tem, kako je strah »bad guy« . Vendar iz izkušenj vem, da je strah izjemno pomemben glasnik, ki ti pride povedati kdaj je nekaj zate resnično pomembno. In če smo v sporu s svojim notranjim saboterjem, če se z njim borimo ali se mu upiramo, ne bomo prepoznali informacije, ki nam je prišla potrditi, da je nekaj za nas resnično zelo dragoceno. Pogosto se piše o takoimenovanih negativnih čustvih in mislih kot ubijalcih naše namere. Sama bi prej rekla, da gre za tiste aspekte nas, ki nas pridejo preizkusiti ali smo resnično zavezani temu, da sledimo svojemu navdihu ne glede na vse ali nas lahko kaj spelje s poti. In pogosto dovolimo, da nas strahovi speljejo s poti. In vse kar s tem sporočamo vesolju je, da to za nas ni tako pomembna stvar, da bi ji bili voljni slediti. Zavezanost sebi in to, da dnevno sledimo svojim navdihom z odprtostjo in vero v to, da smo na pravi poti, je ključnega pomena za naš uspeh.

Poleg tega pa je ključno tudi to, da vedno znova delamo majhne korake na svoji poti, da vsak dan napredujmo v smeri svojega namena in izpolnitve želja. Morda se sprašujete, kako, ko pa se navidezno nič ne dogaja v tej smeri. Že prej sem omenila, da se vse stvari rojevajo iz energijskega nivoja na materialni nivo. In vse se najprej oblikuje na energijski ravni, čeprav na materialni ravni ni še nič videti. Zanimivo je v prispodobi, ki sem jo začela na začetku –rojstva- opazovati to utelešanje na materialni nivo. Kajti prvi korak v Razcvetu je vedno, da naredimo prostor. In ko na dušni ravni pride do medsebojnega dušnega pogovora med starši in otrokom 3 mesece pred fizičnim spočetjem, bodoča mati stopi v proces priprave prostora za novo bitje, ki se bo spočelo. Nivo energije v času spočetja je za novo bitje namreč ključnega pomena in na to vpliva tako zavest staršev kot okoliščine spočetja. Gre za energijsko doto, ki jo otrok prejme. In da oploditev uspe je ključnega pomena, da je mati oziroma njeno jajčece voljno sprejeti seme kreacije. In pri mnogih ženskah, ki imajo težave z neplodnostjo je težava ravno v tem, da se niso voljne odpreti in sprejeti. Sledi faza gnezdenja in negovanja, ki ji sledi rojstvo, ki je samo po sebi izziv. Kajti v fazi rojevanja je za žensko ključnega pomena, da se sprosti, popolnoma zaupa in neha s kontrolo. Rojstva ne moreš kontrolirati in nadzirati. Nikoli ne bo šlo tako, kot si je ženska zamislila. In to je svojevrsten izziv za mnoge ženske, kajti potrebno se je predati.

In vendar tovrstno rojevanje je del našega vsakodnevnega življenja. Dnevno smo soočene s tem, da moramo narediti prostor za svoje ideje in navdihe, da se moramo odpreti in dopustiti, da se ti navdihi oplodijo, da gredo ideje skozi proces inkubacije, gnezdenja, negovanja, ko je ključnega pomena, da jih s svojo energijo redno napajamo in ko pride do rojstva, da smo porodne babice novi kreaciji, da se sprostimo in se predamo procesu rojstva brez težnje po kontroli in nadzoru.

In v tem procesu utelešanja svojih želja je ključnega pomena, da jih hranimo in negujemo tudi, ko se »nič ne vidi ali ne dogaja«. In ženski način hranjenja je skozi navdihnjeno akcijo.

Poznamo dva načina, kako lahko stvari ustvarimo. Eden je povezan z moško energijo doseganja, ki ga podpira usmerjena, očitna akcija in trud v smeri namere. Za moške je to popolnoma merodajen način, kajti če npr. želijo nov avto, obiskujejo avto-salone, začnejo varčevati in spremljajo prodajne akcije. Gre za logične, predvidljive korake zavestnega uma, ki vodijo iz točke A v točko B po točno predvidenih in začrtanih korakih.

Ženski način na drugi strani je manj linearen in včasih se zdi, da sploh ni povezan z izvorno željo. Ženske oplodimo svojo željo in uporabljamo dnevne rituale, vizualizacijo, dnevnik hvaležnosti za negovanje tega, kar rojevamo. Sledimo navdihom, svojim intuitivnim impulzom in spremljamo svoje sanje. Navdihnjena akcija je intuitivni namig, ki mu sledimo in naredimo akcije, ki so na videz nepovezane z našo željo in vendar nas vodijo v smeri rojstva tega čemur smo zavezane. Kar je ključnega pomena za navdihnjene akcije je naš notranji temelj samozaupanja, samozavedanja, samospoštovanja in samovrednotenja. Dokler si ne zaupaš, ne boš sledila temu, kar dobiš kot navdih. In tudi če si zaupaš in nisi voljna prisluhniti temu, kar vznika v tvoji notranjosti, boš zgrešila pomembne informacije in tukaj je samozavedanje ključnega pomena. In tudi če slišiš navdihe in si zaupaš, pa ne spoštuješ sebe, svoje energije in svojih osebnih meja, se bo našel kdo, ki te bo pregovoril ven iz vsega skupaj, da ne govorim o cenjenju sebe in vrednotenju svojega vložka v celoten proces. Vsi štirje aspekti so ključnega pomena, če želimo živeti po načelih navdihnjene akcije in udejanjati to, kar si želimo na ženski način. Potrebno je namreč prisluhniti sebi, zaupati, spoštovati sebe in ceniti svojo energijo, da slediš tej poti, saj gre za veliko manj otipljive korake kot pri očitni akciji.

In v tem je čarobnost ženskega načina Kreacije. Kajti na prvo žogo se bo zdelo, da so namigi skoraj neopazni in da sploh nimajo neposredne povezave z izpolnitvijo želje. Toda sledenje navdihom vodi v čarobno mističnost vašega življenje. Tako ženka stopi na pot razcveta, rasti in izpolnitve. Ključno je razumevanje, da je tovrstna pot lahko sprva videti povsem drugačna od tiste, ki ste si jo zamislile. In zato so štirje stebri notranjega temelja tako ključnega pomena. Da se naučite slediti namigom skozi samozavedanje, zaupati svojemu notranjemu bistvu, zaupati procesu, ki poteka, spoštovati sebe in svoje želje, ceniti in vrednotiti energijo vesolja in slediti sebi brez ustavljanja.

In ob vsem skupaj je zavezanost sami sebi ključna. Pomembno je, da se vsakič, ko si izzvana spomniš, čemu si zavezana in kaj si želiš. Da si zaupaš in se premikaš naprej, z vedenjem, da ko si nekaj resnično želimo, bo celotno Vesolje stremelo k temu, da se nam to tudi uresniči. In dnevni obredi so nekaj, kar je ključnega pomena za uresničitev tega, kar si želimo. In ženske smo bitja ritualov.

Zato je modro svoj dan začeti z ritualom, ki naznanja nov dan in ga zaključiti z ritualom, ki zaključuje dan. Vsak dan začnite z osredotočanjem na svoja hrepenenja in namere. Udobno se namestite, zaprite oči in si v svoji domišljiji predstavljajte svoje cilje, kot da so že uresničeni. Občutite čustva, ki vas prevevajo ob tem. Predstavljajte si, da vaš dan poteka natanko tako, kot si želite. In zaključite svoj dan s hvaležnostjo za vse, kar se vam je v tem dnevu zgodilo. Na tak način svoji Biti daste znamenje, kje se v ciklu dneva nahajate. In čeprav mnogi pomanjšujejo pomen in moč ritualov sama dnevno opažam, kako pomembni so za stik s svojo žensko dušo in za negovanje svojih želja, ki so v udejanjanju.

In če vas zanima več o ritualih in o tem, kako postaviti notranji temelj, vas vabim na vikend druženje Razcvet Boginje, ki bo junija. Želim vam veliko navdihnjenih akcij. In še droben namig, pri navdihnjeni akciji je ključnega pomena ravno zadnji korak, sproščenost, prepustitev toku življenja, da nas vodi.

Uživajte!

Taja Albolena

divinewoman_razcvet

Razcvet Ženske

Razcvet Ženske je proces skozi katerega potuje čisto vsaka ženska v svojem življenju. To česar se ne zavedamo je, da je Razcvet Ženske bistven za celotno življenje. Vsaka ženska je v svoji Biti čudovit cvet, ki se skriva v popku. Poznam to vznemirjenje, ko si kot popek in kar ne moreš dočakati svoje dozorelosti, da se razcvetiš v prelep cvet. In vem, da v tej neučakanosti nisem sama. Hitimo. Potiskamo. Se trudimo. Upiramo se naravnemu toku življenja. In počasi odkrivamo, da to upiranje in siljenje od nas zahteva ogromno energije. Utrujajoče je, izčrpava nas. Ženske se bojimo svoje lastne ranljivosti in hočemo imeti nadzor nad lastnim razcvetom. Hrepenimo po razcvetu in se hkrati skrivamo pred lastno lepoto in sijajem. Upiramo se temu, da bi razprle svoje cvetne lističe, saj nas straši veličastnost naše notranje svetlobe, ki se rojeva iz globin naše Biti. Vse dokler se nekaj v globinah ne premakne, dokler nas čaroben trenutek predaje ne blagoslovi z milino in ne moremo več ubežati svoji resnični, avtentični naravi.

In pride dan, ko tveganje, da bi ostala trdno v popku postane bolj boleče od tveganja, ki ga razcvet zahteva, pravi Anais Nin. In v tej bolečini najdemo načine, ki nam pomagajo v razcvet, da stopimo v tok življenja in se predamo moči življenja, da odpremo se globinam lastne Duše. Ženska Duša tako kot vsaka cvetlica na planetu ve, kako se razcveteti. Ve kako razpreti nežne cvetne lističe s silovitostjo, radovednostjo in odkritostjo. Izziv je v tem, da tega ne poskušamo narediti na silo.

Skozi svoje raziskovanje Ženske Duše sem prišla do spoznanja, da Razcvet Ženske vodi skozi štiri pomembne preizkušnje. Skozi svoje delo z maternico sem spoznala, da je rojstvo odlična metafora za principe, ki jih skriva Razcvet Ženske. Od nekdaj me zanimajo principi, ki se skrivajo v ozadju, kajti ko spoznaš principe, veš kako neko stvar vedno znova in znova ponoviti, namesto, da ostane le pri enem posrečenem na-ključ-ju. Ja, zadaj so ključi in moja specialnost je odkrivanje ključev, da lahko vedno znova zavestno ponovimo to, kar želimo.

Zavest družbe negujemo v maternici in maternica je center Kreacije, zato je izjemno pomembno, da za svoje maternice poskrbimo. Prvi korak v procesu rojstva je priprava prostora. Tri mesece pred spočetjem pride na dušnem nivoju do dogovora med starši in dušo, ki se uteleša o tem kako bo potekalo prvih 14 let otrokovega življenja. In v teh treh mesecih od dogovora do spočetja je naloga matere, da pripravi prostor za novo življenje. Pogosto se ženska tega sploh ne zaveda in vendar se v tem času pogosto selimo ali pa renoviramo stanovanje. Moje priporočilo pri novih projektih, pri vsem kar začenjate na novo je, da zavestno naredite prostor za novo. Narediti je potrebno prostor za novo popotovanje in v tem procesu priprave, se spravimo v najboljše možno fizično in mentalno stanje, da se podamo na valove procesa rojevanja sebe. Prisotnost tukaj in zdaj je ključ za prvi del procesa. In budnost je nujno potrebna, da smo v sprejemljivosti skozi celoten proces, točno tak, kot se razkriva za nas. Ključno je, da čutimo kar čutimo in opazujemo, kje smo v reakciji, zanikanju, nesprejemanju. Budna sprejemljivost je namerna, objema vsak trenutek, tak kot je, brez sojenja ali je trenutek tak, kot bi »moral« biti.

Drugi korak v procesu rojstva je povezan s spočetjem. In spočetje je povezano s sprejemanjem semena Kreacije. Sprejemljivost je povezana z odprtostjo. Ključno je, da opustimo potrebo po nadzoru, kako bi moralo biti in da sprejmemo realnost točno tako, kot je, vsak trenutek tak kot se razkriva. Ta sprejemljivost nam omogoča zaupanje, sproščanje in predajo. Ko se pogovarjam z ženskami, ki imajo težave z zanositvijo in se močno trudijo, pogosto prepoznavam, kako niso voljne, da se odprejo in sprejmejo. Kreirati hočejo pod svojimi pogoji na način kot so si ga one zamislile, zanositi želijo ob točno določenem času in na točno določen način in načeloma v tem ni težav. Težava se pojavi, ko ženske začnejo siliti in na silo hočejo doseči to, kar so si zamislile, ko se niso voljne odpreti in sprejeti ampak želijo delovati; »Nekaj je vendar treba narediti, da bi zanosila,« pogosto slišim iz ust žensk.

Ženske smo pogosto mnenja, da bomo do cilja prišle v ravni liniji. In ko pride do spočetja pogosto pozabimo na potrpežljivost in vztrajnost, ter dejstvo, da nosečnost traja 9 mesecev. Narava gnezdenja ni linearna. Zavita je. In krivulje so polne misterijev. Vedno dodajo element presenečenja naši razvijajoči se poti, kajti v resnici nikoli ne veš, kaj te čaka za vogalom. Zavita pot po kateri potujemo od nas zahteva budnost, polno pozornost, prisotnost in predanost. Morda hrepenimo po jasnosti in čistinah, kjer bi ugledale svoje vrhove, vendar se vedno znova znajdemo v notranjih zavojih življenja. Potrebno je objeti zavoje življenja v vsej njihovi negotovosti in se predati neznanem, da sledimo klicu duše k igri. Nedvomno to zahteva od nas veliko poguma, da negujemo radovednost in avanturo, na katero se podajamo, da smo voljne hoditi po robu in odkrivati nove svetove v sebi. Da smo voljne preseči znano in samo sebe. Proces od nas zahteva, da se prebijemo čez svojo lastno lupino in se osvobodimo. In to od nas zahteva zaupanje vase, da se odpremo in dopustimo sveti ženstvenosti, da se zlije skozi nas. Pogosto ženske v tej fazi izgubijo potrpežljivost, zbrskajo seme iz zemlje in preverjajo ali je že vzklilo ter s tem uničijo svojo Kreacijo. V procesu nosečnosti sem iz pogovorov z ženskami izluščila, da imajo pogosto težave s tem, da se oplojeno jajčece ne ugnezdi. In vedno znova ugotavljam, da je težava v negovanju sebe. Negovanje sebe, usmerjanje pozornosti in energije v to, kar kreiramo je v tretji fazi ključno.

In ko pridemo do trenutka, ko je potrebno svojo kreacijo roditi je pomembno, da smo se voljne predati toku življenja. Kajti v praksi se pokaže, da ima veliko žensk težave ravno v tem četrtem koraku. Rojstvo nikoli ni osamljen dogodek, je zaključek enega obdobja in začetek novega. In pogosto se zaradi strahu pred neznanih nočemo prepustiti toku, se sprostiti in iti s tokom življenja. Poskušamo nadzirati in kontrolirati in si prizadevamo za to, da bi predvidele vse stvari, ki bi utegnile iti narobe, da bi jih lahko preprečile.

Ta predaja v rojstvo same sebe je predaja strasti, je izguba sebe v ekstazi, ko te odnese val občutenja. Predaja od nas zahteva, da objamemo neznano, da odpremo svoje srce in sprejmemo ta dogodek rojstva, ne glede na to, na kakšen način se bo odvil. Da bi se lahko sprostile in se predale, se moramo ženske čutiti varne. Potrebujemo občutek svetosti, sprejetosti in ljubljenosti. Kajti le ko se počutimo varne, zaupamo svojemu telesu in procesu rojevanja. Predanost nas vodi v neznano, potrebno se je odzvati na tok življenja, ki teče skozi nas, slediti intuitivnim namigom skozi akcije, se premikati skozi upiranje in bolečino ter se odpirati v vedno večjo prostornost. Premik v širitev, v razcvet nima konca, vedno se lahko odpreš še malo bolj.

Razcvet je dejanje ljubezni, odpiranja, izražanja in povezanosti. Je utelešenje velikodušnosti, odpiranja v sladkobo predaje svetemu toku življenja. V živosti, širjenju, odpiranju, božansko izkuša svojo lastno božanskost.

Razcvet je senzualen, sočen, slasten, bujen, ekstravaganten. Tvoj razcvet je popolnoma drugačen od mojega in zgodil se bo ob natanko pravem času. Vse kar moraš storiti je, da si greš s poti in dopustiš naravi, da opravi svojo sveto nalogo, da bi se lahko razcvetela. In ko je bolečina tveganja, da ostaneš tesno v popku večja od tveganja, da se razcvetiš, sem tukaj, da te vodim, da zaživiš kot najveličastnejša različica sebe in narediš pozitivno razliko v življenju ljudi in na svetu. ženske zahteva, da se odpreš in svoje Darilo deliš s svetom.

Razcvet te vodi v polnost, celostnost tvoje Biti. V razcvetu tvoja modrost postane tvoj parfum. Razcvet je popolna utelešenost v svojem telesu, ko čutiš svojo notranjo lepoto in svetost. Razcvet je občutenje radosti, je užitek v telesu. Razcvet je razvijanje tvojih potencialov, ko dopustiš svoji duši, da se dvigne na površje in zapoješ svojo pesem, ki si jo prišla zapeti na Zemljo.

Razcvet pomeni, da utelesiš in poosebiš svoje edinstven in unikaten cvet in deliš svojo zgodbo duše s svetom. Več informacij o Razcvetu najdeš tukaj …

Taja Albolena

razcvet

shakti_banner

Prebudi svojo Shakti

Zadnjih pet let mojega dela in učenja je posvečenih ženstvenosti. Temi, ki me nikoli ni zanimala in ki je, če se ne bi znašla v situaciji, kjer sem reševala svojo rit, nikoli ne bi izbrala za učenja. Moja osebnost ne bi izbrala umetnosti ženstvenosti, sploh pa ne za poučevanje, nikoli, ker mi je bilo to nekaj nepomembnega in ker sem se počutila bolj pomembna od tega, da bi se spustila na ta nivo. Prezirala sem moške in ženske, še posebej samo sebe. Intelektualizem je bil zakon. Ženstvenost …. pred sedmimi leti bi pihnila in se delala, da ta tema ne obstaja v mojem življenju. Pravzaprav sem točno to počela. In kmalu sem ugotovila, da je največja težava večine ljudi na svetu ravno ignoranca in nevednost.

Pred sedmimi leti sem spoznala svojega največjega učitelja, na tem področju, ki je vstopil v moje življenje za točno tri noči. NIč seksualnega ni bilo po sredi, čeprav je žal v svetu duhovnosti pogosto tako, da učitelj izkoristi naivnost svojih učenk. Vendar pravzaprav nisem bila deležna “učitelja” v duhovnih sferah, bil je poslovnež. In srečala sva se, ker je bil na konferenci poslovnežev, v hotelu, kjer smo bivali tri dni, v Egiptu. Zame je bil angel in tisti, ki me je spomnil na umetnost ženstvenosti. In ker sem trde buče, sem rabila še nadaljni dve leti in prebujenje v precej bolj boleči verziji, da sem se “spomnila” vsega, kar je delil z menoj. In svojo zgodbo sem zapisala v knjigi, ki je končno dočakala svoje rojstvo … Noura.

In vendar danes vem, da je znanje, ki je prišlo do mene kot posledica tega “prebujenja” nekaj, kar potrebuje vsaka ženska, če želi svoje odnose hraniti in negovati. To, na kar pogosto pozabljamo je, da je potrebno odnose negovati. Pogosto jih namreč vzamemo kot nekaj samo-po-sebi-umevnega in vendar niso. Odnose ustvarjamo, vsak dan znova. In ženske smo tiste, ki nas odnosi negujejo, za moške imajo odnosi drugačen pomen. Moški potrebuje razlog, da ostaja v odnosu, ženska potrebuje konkreten razlog, da iz njega odide. In to kar je za moškega razlog, da ostaja, je “čarobnost” ženstvenosti.

Ženska je čarobna. V svoji osnovi je izjemna, veličastna, mistična, skratka čarobna. In vendar tako pogosto vidim ženske, ki so na to svojo mističnost pozabile in ki so svojo ženstvenost označile kot nekaj manjvrednega, nepomembnega, ker je intelektualni svet bolj pomemben od neke “ženstvenosti”. Zaničujemo jo in ponižujemo in tudi, če se v tem trenutku ne strinjate z menoj, govorim iz lastne izkušnje. Vedno znova me fascinira, kako tvoji največji izzivi v življenju postanejo tista področja, ki jih izmojstriš in imaš na tem področju nato kar nekaj “modrosti”, ki jih lahko deliš s tistimi, ki želijo in so pripravljeni nanje. In moja velika ranjenost in mesto mojstrenja zadnjih sedem let je nedvomno ženstvenost.

Vse se začne v maternici, z razlogom, kajti iz nje ustvarjamo sveti prostor. In če me berete in spremljate že dlje časa, potem veste, da ženska iz svoje maternice ustvari prostor za svojega moškega. Kajti to, kar išče moški je prostor, prostor, kjer se lahko izrazi, maneverski prostor, kot se radi izrazijo moški. In ta prostor ustvari ženska. Če ženska ne zna ustvariti prostora za svojega moškega, le-ta ne bo prav dolgo ostal v njenem življenju. In to je eno tistih področij, kjer je večina žensk v popolni temi; Kako to zdaj mislim, da je potrebno ustvariti prostor?

Moj moški temu pravi “dom”, občutek domačnosti, občutek topline in mehkobe in negovanja. Občutek nežnosti in prijaznosti v katerem se lahko sprostiš in samo si. Moški? Se bo kakšen opogumil in kaj več povedal o tem? Kajti ženske pogosto gledajo kot da govorim v kitajščini, ko začnem razlagati o tem, kako pomembno je ustvariti prostor za moškega.

In samo prostor ne zadostuje, žal. Če ustvarjanje prostora predstavlja arhetipsko gledano skrbnico, arhetip matere, ki je varuhinja ognjišča in s tem notranjega ognja ali “doma”, je pomemben tudi arhetip ljubice, če želimo, da moški ostane v našem življenju. In ljubica je povezana z umetnostjo izžarevanja, z magnetizmom, s svetlobo, ki jo ženska sije iz sebe. To je tista svetloba, ki moškega v prvi fazi pritegne do ženske. In ta svetloba prihaja iz ženskih prsi. Ženska svojo svetlobo deli s svetom skozi svoje prsi. In seveda je v tem notranjem odnosu modra ženska tista, ki ti pove kdaj je modro sijati in dajati in kdaj je modro sprejemati in negovati.

To kar se večini sodobnih žensk dogaja je, da so tako nepovezane v svoji notranjosti, da se sploh ne zavedajo teh različnih aspektov, ki jih imajo v sebi. In dokler si v nevednosti in v ignoranci, ti energije niso na voljo, da bi z njimi lahko upravljala. Potrebno je negovati svojo maternico in dvigovati energijo skozi svoje prsi v izžarevanje, da si magnetno privlačna za svojega moškega, da se vedno znova “zaljubi” vate in te vedno znova osvoji.

Umetnost ženstvenosti, nedvomno. Tema, ki sem jo v zadnjih sedmih letih mojstrila in jo mojstrim še naprej. Skozi prakso in skozi komunikacijo s svojim moškim sem spoznala številne modrosti, ki jih nisem prebrala nikjer, ne glede na to, da sem knjižnji molj in preberem resnično ogromno knjig, kajti tisto kar zanima mene, je celota. Zanima me celostnost, povezanost vsega in ne zgolj eno področje. Kajti v praksi vidim, kako pomembno je čutiti sebe, celo sebe in sprejeti celo sebe. Z vsemi plusi in minusi, tako tiste lepe dele sebe kot tudi tiste malo manj lepe.

Skratka, to kar sem ugotovila v praksi je, da je notranji spor arhetipa mame in ljubice enako prisoten kot je bil v 60tih letih prejšnjega stoletja, le da se je takrat to odkrito kazalo v vlogah, ki so bile razdeljene v smislu ali si bila ljubica ali pa mama otrok svojega moškega, danes pa so te vloge še vedno prisotne in vendar skrite. Moški po svetlobo še vedno hodijo k ljubicam in “dom” jim ustvarjajo matere njihovih otrok. Ko je moj moški meni prvič rekel, da si želi, da bi bila mati njegovih otrok sem bila odkrito užaljena. “Halo, kaj si pa misli”, sem se kujala v sebi. Danes vem, kako velik kompliment mi je dal, ker bolje razumem naravo moškega. In hkrati sem vzela tudi drugo lekcijo, kajti z besedami mojega dragega; če moški ne dobi enega od teh dveh elementov v odnosu, bo to poiskal nekje drugje. In čas je, da ženske ne le razumemo, ampak tudi začutimo in utelesimo to, kako pomembno je biti doma in biti v izžarevanju hkrati. Kajti odprto srce brez odprte maternice ne vodi v celoto, tako kot odprta maternica brez povezave s srcem ne nudi izpolnjenosti, ki jo prineseta obe hkrati.

In če te umetnost ženstvenosti zanima, te vabim v DivineFeminine Akademijo, kjer se ženstvenosti lotimo na začetku, tako da najprej prebudimo svojo Shakti in jo nato utelesimo ter damo umetnost ženstvenosti v prakso. Vsi trije koraki so potrebni. Če pa meniš, da potrebuješ samo hitro varianto, pa je vikend druženje Neguj Žensko v Sebi kot nalašč zate. Sama rada rečem, da je za žensko pomemben čas in da smo ženske bitja procesov, kar pomeni, da se nič ne zgodi čez noč. Za vse potrebujemo čas in seveda tudi prostor. In zato je naše vprašanje “Ali sem Doma?” ključnega pomena za sodobno žensko.

Sem ti malo osvetlila zavedanje tega, kako pomembno je sprejeti sebe, ljubiti sebe in se objeti v celoti? Pridruži se mi v 10 dnevnem izzivu Negovanje Ženske Duše, ki gre sicer že h koncu in vendar razsvetljuje vsak dan znova, kako pomembno je Biti Ženska in ne Delovati Ženska. Želim ti krasen prehod v novo zvezdno znamenje. Moja notranja boginja je izbrala arhetip rib kot svoje mesto bivanja in zato rada rečem, da sem kot morska deklica, ne prenašam preveč dobro plitvin in uživam v globinah.

Uživajte v tem sončnem dnevu. In se beremo ;)

Taja Albolena

par2

Moški smo zelo podobni veščam… gremo na luč.

Razlika med moškim in ženskim svetom je od nekdaj nekaj, kar me navdihuje. In leto 2007 na Nilu je zapisalo velik premik v mojem notranjem svetu. Ko sem dobila enega svojih »navdihov« s strani svoje duše, v povezavi s smerjo mojega dela v prihodnosti, nisem bila čisto nič navdušena … povezovanje, soustvarjanje, ženski svet in odnosi z moškimi. Milijone svetlobnih let od tega, kar bi si želela delati in kar bi moja osebnost izbrala. In ko ne gre zlepa, gre zgrda in tako sem skozi lastno izkušnjo spuščanja v notranji svet teme začela spoznavati kaj ima duša v mislih zame.

Od leta 2009 aktivno delam z ženskami. Tako je izbrala moja duša in podala sem se v neznano. Dejansko v neznano, kajti o razliki med moškim in ženskim svetom je napisanih veliko knjig, ki razlike opisujejo zelo površinsko, mene pa od nekdaj zanimajo globine in tako sem začela pri sebi, v svojem partnerskem odnosu. Po dvajsetih letih, lahko z gotovostjo rečem, da je vsako leto lepše in boljše in svoje navdušenje nad mojo boljšo polovico nedvomno lahko pripišem neštetim uram kontempliranja, poslušanja, povezovanja in medsebojnega uglaševanja. In vse se začne pri razliki med moškim in ženskim svetom.

Ena mojih največjih ovir v odnosu je bil prepad med in nerazumevanje moškega sveta. Rada rečem, da ženske gledamo na moške kot na poraščene ženske, pač videti so drugače, vendar ni razlike. V svojem večletnem raziskovanju moškega sveta sem ugotovila, da ne bi mogle biti dlje od resnice. In v vseh teh letih raziskovanja sem zaslišala številne moške, kako gledajo na ženski svet in na razlike, največji vir navdiha pa so nedvomno moji pogovori z mojim najdražjim.

In tako sva nekaj noči nazaj imela eno tistih seans, v katerih pogosto svojo čeljust pobiram s tal, ker me preseneti z jasnostjo svojih razmišljanj in z izjavami, ki jih vsekakor ne bi pričakovala. Pogovor je tekel o varanju in o tem zakaj moški odidejo drugam. Ker je to pogosto tema mojih pogovorov z ženskami in najpogostejši razlog zakaj se oglasijo pri meni, me je resnično zanimalo njegovo mnenje. Na moje veliko presenečenje sem dobila odgovor; da moški ne rabi razloga, da bi odšel drugam. Moški so po naravi poligamni, in njihova zaveza eni ženski je zanje velik korak. In gre za zavezo.

»Moški potrebuje razlog, da ostaja v zvezi in ne da odide,« mi je razlagal. »Ženska je tista, ki potrebuje razlog, da odide iz odnosa. Ženske rade rečete, da so vam odnosi pomembni, moškim pa ne. To ne drži. Res pa je, da na odnose gledamo popolnoma drugače. Moški potrebuje podporo ženske in njeno svetlobo, njeno izžarevanje zato, da ostaja v odnosu. Ker, če ženska svojo luč ugasne, in je ne prižge nazaj, se pri moškemu čez nekaj časa vklopi njegov nagon in gre po svetlobo drugam.«

Seveda sem o tem že slišala govoriti Deido in druge strokovnjake s tega področja, vendar je vseeno nekaj popolnoma drugega, ko ti o tem več pove tvoj dragi. Večina žensk začenja partnerstvo z moškim, ki dela stvari, zaradi katerih ga ženske vidimo kot čudovitega. In vendar se pogosto to začetno navdušenje, ko se partnerstvo razvija, spremeni. In ženske rade rečemo, da se je moški spremenil. In vse prevečkrat ženske poskušamo spremeniti svojega moškega, da bi nam ustrezal, in to na ženski način. Zaradi nerazumevanja moške narave ustvarjamo velika nesoglasja in še povečujemo prepad, ki zeva med moškim in ženskim svetom.

Eno največjih nerazumevanj, na katere hitro naletimo je dejstvo, da ženske motivira zunanje okolje in moškega notranje okolje. Kar v praksi pomeni, da se moški ne bo spremenil, če ga boste kritizirale. Kritika je ženski način, kako vplivamo druga na drugo in s tem dosežemo spremembo, pri moških pa kritika ne deluje na tak način. Moški, ki je kritiziran, se bo umaknil in ne bo spremenil tega, kamor je letela kritika ženske. Ženska, ki se pritožuje nad moškim, da ji ne prinese cvetja, da je nikamor ne pelje, ne bo dosegla s tem, da bi jo moški bolj crkljal, kar si želi, pravzaprav bo dosegla ravno to, česar si ne želi … razdalja med njima se bo povečala in prepad se bo poglobil.

Ker je moški notranje motiviran, bo vedno preveril vir iz katerega kritika prihaja. Če spoštuje vir, potem bo kritiko, ki prihaja od zunaj vedno primerjal s svojimi notranjimi parametri in pogledal, ali to zanj drži. In tudi če oceni, da kritika zanj velja, se ponavadi odloči, da se oddalji in stvar predela po svoje. Kajti pri moškem je odločitev, da nekaj naredi v zvezi s stvarjo vedno povezana s to odločitvijo, ali je vredno truda. In če moški vira kritike ne spoštuje, se ga sploh ne bo dotaknilo, kar odpadlo bo z njega.

Ženske smo tukaj popolnoma drugačne, kajti že po naravi smo izjemno prilagodljive, kar v praksi pomeni, da tudi, če bo moški z nami delil zgolj opazko, da nam tale modra obleka ne paše preveč, bomo to vzele dobesedno in je nikoli več ne bomo oblekle ali pa jo bomo iz trme vedno znova in znova, vendar v vsakem primeru opazka vpliva na naše počutje in obnašanje. Ker smo po naravi prilagodljive, to, da se ne prilagodimo od nas zahteva ogromne količine energije in napora. Ker smo ženske izjemno občutljive za okolico lahko nekaj, kar moški izreče zgolj kot opazko, vzamemo za kritiko. To, kjer ženska sliši kritiko, za moškega sploh ni kritika in obratno. In tukaj smo si hitro v laseh, če stvari ne skomuniciramo.

Kritika v vsakem primeru razjeda odnos. In ženske se pogosto sploh ne zavedamo, da nas moški ne kritizira, ko z nami deli to, o čemer razmišlja. In na drugi strani se ženske sploh ne zavedamo, da kritiziramo moškega, ko se pritožujemo in dajemo predloge, kako bi odnos lahko spremenili na bolje.

Eden od načinov, ki ga moramo usvojiti, če želimo izboljšati svoje medsebojne odnose je, da znamo na moško stran skomunicirati kaj potrebujemo. Ženske smo izjemno zanimiva bitja. In ena od stvari, ki me v ženskem svetu vedno znova osupne, je naše pričakovanje, da bodo moški vedeli kaj si želimo in nam to dali brez, da me karkoli skomuniciramo. Nekako bi moral vedeti, kaj mi je všeč, saj me ljubi, ne!?

Kritika je pogosto eden tistih prihuljenih načinov, kako ženske sporočamo moškim, kaj potrebujemo v upanju, da bomo to tudi dobile. Kritika s strani ženske sporoča: »Ne dobivam tega, kar potrebujem…« in to bi mi moral dati. In ker mislimo, da so moški kot ženske in da bodo znali prebrati med vrsticami, kaj potrebujemo, jih pogosto kritiziramo v upanju, da bomo dobile, kar potrebujemo. Vendar smo ženske tiste, ki znamo prebrati med vrsticami ranjenost ob tem, da nismo dobile to, kar potrebujemo in pričakujemo. In ženske to nesposobnost moškega, da nam bere misli, kot se rade izrazimo, vidimo kot njegov izraz, da nas ne ljubi. Ker če bi nas resnično ljubil, potem mu ne bi bilo vseeno, potem bi vedel, kaj potrebujem in bi mi to tudi dal, preden bi jaz povedala, da to potrebujem.

Vendar so ravno zaradi razlike med moškim in ženskim svetom, pričakovanja, ki jih ne izrazimo eden največjih uničevalcev odnosov. Kajti ženske smo prepričane, da moški ve, kaj si želimo in potrebujemo in nam nalašč ne da tega, kar potrebujemo in to zadržuje. In tukaj vstopamo v bitko za moč in nadzor. V resnici pa moški ne ve, kaj potrebujemo, ker mu tega nismo jasno povedale, ker ne govori našega jezika in ne zna brati med vrsticami. Ne uporablja besed na enak način kot ženske in ne sliši stvari na enak način kot ženske. In ne, ni tak kot ženske, ne le da je videti drugačen, dejansko je drugačen.

Naučiti se moramo prisluhniti sebi in svoje potrebe, ki jih imamo skomunicirati na drugo stran na način, ki bo sprejet v moškem svetu. In tukaj je nasvet, da svoje želje izražamo z nasmehom na obrazu in smo v svoji svetlobi in izžarevanju nedvomno na mestu. Ženske smo pozabile na svojo sposobnost, da smo luč, da sijemo in preobražamo svet okoli sebe s svetlobo. In to je nekaj, kar se moramo ponovno spomniti, kar moramo usvojiti in uporabljati. Kajti glede na ugotovitev iz začetka tega pisanja je jasno, da je naše izžarevanje in svetloba, ki jo sijemo iz sebe tisto, kar ohranja naše partnerstvo.

Z besedami mojega dragega: »Veš moški smo zelo podobni veščam. Dokler je luč prižgana letamo okoli nje. Ko se ugasne, še vedno vztrajamo. Vendar je od vešče odvisno kako dolgo. Ene vešče gredo drugam po 20 minutah, ene vztrajajo nekaj ur, ene do jutra. Vendar v odnosu potrebujemo podporo ženske, da vztrajamo.«

Zato drage dame, prižgite svoje svetilke. Bodite to, kar ste.

Namaste

Taja Albolena

P.S. In te zanima več na temo razlik med moško in žensko naravo Te vabim na spletno druženje. Več na povezavi tukaj…

goddess

Podarite si darilo Lepote!

Po 14 dneh novega leta lahko rečem le, da bo naporno. Soočamo se s temami, o katerih se do zdaj nismo želeli pogovarjati na glas in teme so srce parajoče. V zadnjih dneh sem gledala pretresljive posnetke mladih punc, ki so po cepljenju HPV izgubile svoje življenje. Jokala sem kot dež, ko sem poslušala pretresljive zgodbe mamic, ki so zaupale sistemu in se počutijo izdane.

Izdaja zdravstvene avtoritete postaja vedno bolj pogosta tema, ki zmanjšuje zaupanje v ta sistem in na drugi strani imamo avtoriteto lepotne in modne industrije, ki nam dnevno zapoveduje kaj moramo obleči in kako izgledati. In ko gledaš mlade punce, ki hujšajo in se sprašuješ, kam, da ne govorim o tem, da po novem letu vsi govorijo samo še o hujšanju, ker smo baje čez praznike toliko pojedli, da moramo zdaj to izgubiti, se sprašujem v kakšnem svetu živimo!?

Včasih bi res najraje zapustila planet, ker se mi zdi vse tako zlagano, tako skorumpirano, tako nagravžno in potem se ustavim in se opomnim, da sem morda tukaj ravno zaradi tega, da naredimo spremembo, kajti delamo jo od znotraj navzven. Opomnim se, da je moj obstoj pomemben in da moram najti upanje … nekje. Zase in za svoje otroke, če nič drugega. In vendar se vsak dan znova sprašujem, v kak svet sem jih rodila!?

V svet, kjer je novica o pijanosti nekega direktorja bolj pomembna od vseh drobnih lepih stvari, ki se dogajajo. V svet, kjer se vedno več mladih deklet prostituira, ker je pač povpraševanje veliko. In kjer mame ne znamo in ne cenimo ženske v sebi, niti v njih in smo razprodale ženstvenost. V svet, kjer se vsi pogovarjajo o tem kako niso dovolj dobri, dovolj suhi, dovolj mladi, dovolj lepi, enostavno niso dovolj. V svet, kjer se prodaja in kupuje iluzija večne mladosti in lepote, ob tem da smo popolnoma pozabili kaj lepota je in jo enačimo z glamurjem.

Ljudje hrepenimo po lepoti. Lepota je namreč tista, ki razkriva našo dušo.

Iščemo jo zunaj sebe, v stvareh in ljudeh, povsod. In ob tem  vedno znova najdemo grdoto, surovost, cenenost, ki nas obdajajo. Sem človek, ki obožuje lepoto, sem estet po duši in ko gledam neokusen lišp, ki nas preplavlja kot plastika, ki se kopiči na planetu, me vedno znova boli srce. Včasih imam občutek, da mi bo počilo srce, če si bom dovolila, da z odprtim srcem hodim po svetu, ker je toliko zgodb, toliko stvari, ki ujamejo tvojo pozornost in te potopijo s seboj na dno.

Sploh se ne zavedamo tega, v kako »nevarnem« svetu pravzaprav v resnici živimo. Nevarnem v tem smislu, da lahko ob vsakem kliku na internetu, vsaki zgodbi po televiziji, ob vsakem članku, ki ga preberemo v reviji … izgubimo sebe.

Lepota je kot krhka ptica, ki potrebuje notranji prostor za svoj polet. Potrebuje notranjo nego in dnevno prakso, da bi lahko preživela močan vpliv iluzije, ki jo dnevno lovi v zunanjem svetu.

O tem sem že govorila, kako so napovedali, da bo leto 1998 ključno za ustvarjanje novega sveta, za prihod Boginje na planet. V tretjem poskusu, da jo objamemo in prepoznamo svojo božanskost smo ponovno izzvani in tokratno zanikanje te božanske svetlobe, ki jo Boginja predstavlja, se v tretjem krogu odigrava skozi virtualno realnost. Ali se bomo popolnoma izgubili v virtualni realnosti, ki predstavlja imitacijo duše? Virtualna realnost imitira domišljijo, sanje, kreativnost in hkrati ljudi oddaljuje od resničnega sveta. Ko gledaš stvari na televiziji, se ti ne zdijo tako grozne, ker se dogajajo nekomu drugemu, tam nekje, daleč stran. Virtualna realnost ljudi zasvoji, saj v njej ni težav, izzivov, dušo spremeni v zabavo in zunanji svet je razgaljen in na voljo za izrabo.

V virtualnem svetu ni odnosov, ni stika duše z duše, ni topline in ni lepote. Otopelost je glavni sindrom družbe, ki je ujeta v virtualni realnosti, kajti v virtualnem svetu čutenje ni potrebno.

In, ko takole opazujem družbo, ljudi, se mi zdi, da bo tokratni izziv trd oreh za veliko večino. Obrnili smo hrbet lepoti, in s tem smo obrnili hrbet celostnosti in resnici. Šli smo v izgnanstvo, v svet, kjer je norma vulgarnost, zdolgočasenost, otopelost, ki izčrpava človeškega duha. In k temu pripomore tudi glamur.

Veliko preveč časa in energije namenjamo svojemu videzu, podobi in modi. In veliko premalo pozornosti posvečamo dostojanstvu, samospoštovanju lastne veličastnosti in plemenitosti človeškega duša. V svojem sklopu druženj DivineFemme Akademije eno celo srečanje posvetimo lepoti in privlačnosti, kajti privlačnost ima za namen, da iščemo potrditev sebe zunaj sebe. In to kar opažam v zadnjih letih je epidemija iskanja pozornosti zunaj sebe.

Ženske se desetletja borimo z negativno samopodobo, predvsem negativno telesno podobo. Od svojih mam smo se naučile, kako biti pozorne na telo skozi njihovo negativno samopodobo in temu zvesto sledimo.

Sodobna ženska je obsedena z vprašanjem; ali sem predebela? In ženska danes zasramuje samo sebe, se ponižuje, ker ne ustreza telesni konstituciji manekenk, ki nosijo konfekcijsko številko 34. Negativna telesna podoba je kroničen problem v umu sodobne ženske. In ko sem po novem letu poslušala številne pripombe o hujšanju in o tem, kako moram shujšati, da bi bila lahko lepa sem dojela, da je poleg tega, da smo nesrečne in depresivne eden največjih težav, ki jih imamo ta, da sebe ne vidimo kot lepe. Sploh se ne vidimo kot lepe in posebne ženske. In ker tega ne prepoznamo v sebi, iščemo potrditev zunaj sebe. In smo ujete v dirko glamurja, privlačnosti, večne mladosti in iskanja pozornosti pri nasprotnem spolu.

Shujševalne diete so danes trend in to kar me vedno znova osupne je boj, ki ga ženske bijejo s svojimi telesi v upanju, da bodo v tej vojni same s seboj zmagale. In potem se sprašujemo od kje prihaja vse to nasilje, ki ga gledamo v zunanjem svetu? Samo poglejte nasilje, ki ga dnevno zganjamo nad svojimi telesi.

In vendar velika večina tega noče videti, seveda so krivi drugi in ne jaz …

Če želimo najti pot ven iz teme, v katero se poglabljamo, se bomo morali obrniti nazaj k lepoti, v vseh njenih aspektih. Ranljivost, o kateri sem govorila v začetku prispevka, je ena najtežjih poti in vendar bomo vsi morali po njej, če hočemo spremeniti svet.

Ranljivost zahteva veliko poguma, kajti dnevno si izzvana, ko gledaš zgodbe okoli sebe, ko vidiš, kako se uničujemo, da ostajaš na svoji poti in verjameš, upaš, moliš, da se bo našel še kdo, ki čuti kot čutiš ti, ki se ti bo pridružil, ki bo objel sebe, kajti dva sta vedno močnejša kot en sam.

Lepota me rešuje že desetletja. Vsakič, ko bi obupala in vrgla puško v koruzo, se je razkrila v vedno novi in močnejši svetlobi. Vsakič znova me navdihne, da vztrajam in rinem, upam, da nam bo uspelo, da bomo presegli sami sebe in svojo povprečnost in stopili v svojo veličastnost. Lepota v poeziji, umetnosti, v glasbi in plesu, v barvah in v naravi, v obrazu in v ljubezni, kot tudi v bolečini in obupu, me vedno znova prebuja iz otopelosti v katero je tako zlahka zdrsniti, kjer je vse kul, kjer ni težav in kjer si »super«.

Umetna evforija »super in fajn« pozitivnega razmišljanja se mi zdi ob vsej bolečini, ki jo svet doživlja tako zlagana, da je boleče. In vendar se zavedam, da vsak hodi po svoji poti. John O’Donohue mi je v teh prazničnih dneh prinesel veliko darilo Lepote, ki me vsak dan na novo opominja, da so največje sanje naše duše, da je intimno povezana z božansko Lepoto. Intimnost pomeni, da si v dušnem stiku, duša z dušo in da vidiš Lepoto, da čutiš, da oseba čuti tvojo Lepoto, da sliši Lepoto in jo deli s teboj. Da čutiš toplino Doma in da se zavedaš, da je ta Dom v tebi!

Podari si danes darilo Lepote!

Taja Albolena

 

beautiful-woman-296319

Lepota je jedro ženstvenosti

Ko sem začela razvijati paradigmo Najsrečnejše Ženske na svetu nisem imela pojma kam me bo pripeljala. Imela sem vizijo, da lahko spremenimo svet s tem, ko postanemo najsrečnejše ženske na svetu in s tem sem začela. To kamor me najsrečnejša ženska vodi je v svet lepote.
Ženske vsako leto največ denarja zapravimo za izdelke lepotne in modne industrije. In kljub temu je samopodoba sodobne ženske porazna.

Ženske namreč iščemo lepotni ideal zunaj sebe. Ne zaupamo vase, temveč iščemo potrditev svoje vrednosti v zunanjem svetu. In ponavadi se po to potrditev obrnemo na lepotno in modno industrijo. Kajti priznajmo si, globoko v sebi si vse želimo biti lepe. In SMO.

Na žalost pa smo pozabile, ali bolje rečeno bolj verjamemo medijem in revijam, oglasom in glamurju, kot sebi.

Iščemo ideal, želimo biti popolne in to kar večina žensk čuti ob teh sporočilih, ki nas obdajajo je; da nisem dovolj, sram, krivdo, občutek da smo polomija, neuspeh, razočaranje. In to zaradi tega, ker je ideal, ki se nam ponuja osnovan na popolnosti, ki v naravi ne obstaja.

In zato sem se odločila, da delim z ženskami kako najti svojo notranjo Lepoto in kako jo poudariti, zažareti v svoji pristnosti, avtentičnosti in biti samozavestna sama s seboj, taka kot si.

Lepota je beseda, ki je z velikimi črkami zapisana v globinah našega srca. Lepota je tista, ki nas navdušuje in ki prebuja našo dušo, v nas prebuja to, kar najbolj ljubimo, po čemer hrepenimo in kaj nas naredi žive. Lepota nas spomni na to kdo v resnici smo. Pokliče nas nazaj Domov, v mističnost naše notranjosti.

In lepota je tudi eden najbolj subtilnih načinov modrosti božanske ženstvenosti. Rojeva se v globinah prisotnosti, v samem jedru svetlobe, te mistične magnetne privlačnosti, ki jo izžarevamo iz svoje ženske Duše navzven.

Zakaj Osebni podpis Lepote? Zakaj izobraževanja na temo Lepote? Ker želim vsaki ženski povedati, da bo resnično doumela in našla lepoto v sebi. Ker si želim ne le, da si najsrečnejša ženska na svetu ampak tudi, da veš, se zavedaš in utelesiš to resnico, da si Lepa. Lepa si!

Moja namera je, da spremenimo družbeno sprejeto definicijo lepote. Kajti lepota ni definirana s strani medijev in tega kar vidimo v revijah. Lepota je notranja izkušnja sreče, modrosti, življenja, živosti in ljubezni. In vsaka ženska je lepa.

Ženske pa smo na žalost postale sužnje modne industrije, ki nam vedno znova vsiljuje občutek, da če se ne moreš stlačiti v mini oblekco XS, da je potem s teboj nekaj narobe.

Osebni podpis Lepote je druženje za ženske, ki vam bo razkrilo, kaj je lepota in kako jo najti v sebi. Z vami bom delila skrivnosti kako do dobrega in predvsem avtentičnega, čisto svojega stila.

Kajti, ko greš v trgovino s tem vedenjem in razumevanjem, točno veš katere stvari so tiste, ki ustrezajo tvojemu osebnemu podpisu lepote. Ti si sama svoj stilist in kreator svoje podobe. In potem ne nasedaš več modnim sporočilom o tem kaj je “in” in ne poskušaš več ugajati in ustrezati( hja o modi me je veliko naučila notranja ustrežljivka, arhetip, ki ga vsi nosimo v sebi in ga poznamo tudi pod imenom prostitutka) temveč sama izbiraš s samozavestjo in samozaupanjem, saj veš, kaj je tisto tvoje.

Nakupovanje postane čisti užitek, kajti takoj ob vstopu v trgovino vidiš, če ti ustrezajo barve in ob bližnjem srečanju z oblačili ali dodatki poznaš svoje oblike, svoje vzorce, materiale in potem je vse čisto lažje.

Osebni podpis Lepote ni stilska preobrazba ali modno svetovanje, je mnogo več, kajti moj namen je, da te naučim in ti pokažem kaj ustreza točno tebi. Ne posplošujemo in ne ukalupljamo, pravzaprav ravno nasprotno, pokažem Ti kako resnično pokazati sebe in zažareti v vsej svoji Lepoti.

Kajti tvoj edinstven podpis lepote je že v tebi. Samo spoznati ga moraš, ga objeti in ga izraziti.

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

woman-happy

Darilo

Hodim po travniku in slišati je, kot da bi po njem tekla voda. Prisluhnem žuborenju vode in se predam tem toku, ki me nosi … vase. Hvaležna sem za ta nežen zvok, ki me pomirja in povezuje z mojo notranjo naravo. Začutim žuborenje v sebi. Čutim svojo notranjo vodo kako se steka v notranji ocean. Hvaležna sem za to sposobnost, da čutim.

In čutim sončne žarke na telesu. Kljub oblačilom sončni žarki grejejo mojo kožo. Hvaležna sem za ta ogenj, ki me greje in mehča. Hodim po travi in vdihujem vonj po blatu, po zemlji. In vetrič vsake toliko nežno poboža moj obraz. Počutim se kot da sem sredi pomladi in vendar je sončen januarski dan. Hvaležna sem, da imam telo, da lahko hodim, da vidim to zeleno preprogo, ki se širi okoli mene.

Postojim pri drevesu. Brez listov je. Čutim ga, kako se nežno pripravlja in vem, da je še prekmalu, in vendar se počasi prebuja in pripravlja, da požene prve brstiče. Hvaležna sem, da vidim, da lahko opazujem s svojimi notranjimi in zunanjimi oči. Hvaležna za vso lepoto, ki me obdaja.

Lepota je tako darilo. In na voljo nam je vsak trenutek. Lepota je skrita zaveznica naše duše. Prebuja nas in nam pomaga, da smo v stiku sami s seboj. Hvaležna sem ji, da je z menoj, da me spremlja in vedno znova opominja na priložnosti, kjer jo lahko občudujem v zunanjem svetu. Sončni zahod, izjemni oblaki na nebu, srebrni odsevi v vodi, mehkoba zelene trave. Povsod je, le ustaviti se moramo in jo ujeti, jo videti, zaslišati, zavonjati.

Zmuzljiva je in v stresu vsakdana se skrije globoko v notranjost, kjer čaka na trenutke, ko smo se voljni odpreti in ji prisluhniti. Lepota ima svojo dimenzijo in svojo božansko časovno usklajenost.

Lepota je beseda, ki je z velikimi črkami zapisana v globinah našega srca. Lepota je tista, ki nas navdušuje in ki prebuja našo dušo, v nas prebuja to, kar najbolj ljubimo, po čemer hrepenimo in kaj nas naredi žive. Lepota nas spomni na to kdo v resnici smo. Pokliče nas nazaj Domov, v mističnost naše notranjosti.

»Lepota je mesto, kjer neskončno postane intimno.« ~ John O’Donohue

Lepota je eden najbolj subtilnih načinov modrosti božanske ženstvenosti. Rojeva se v globinah prisotnosti, v samem jedru svetlobe, te mistične magnetne privlačnosti, ki jo izžarevamo iz svoje ženske Duše navzven. Opominja nas na svetost vsakdana in kreativne božanske moči domišljije.

Odpri se danes lepoti. Začuti jo. Predaj se ji. Dopusti si ranljivost, kajti le v teh vodah se rojeva lepota, tako kot kreacija in radost in ljubezen. Ranljivost nas vodi v samo jedro Biti. Ko si Eno v vsem in vse v Enem.

Bodi Sijajno!

Taja Albolena

goddess

Klic Boginje …

Boginja je besna, razjarjena je in vse to je v notranjosti ženske. Ta del razjarjene ženstvenosti je v vsaki posameznici in me se moramo soočiti s tem delom, s to bolečino v sebi, če želimo preobraziti svet.

Bes na moški svet, ki nas je ranil je tako močno del naše celične strukture, našega živčnega sistema, da se sploh ne zavedamo, koliko sovraštva in maščevalnosti je v nas. To je del, kamor ne želimo. To je tisti del boginje, ki ga ne maramo in ga zanikamo v sebi.

Ženske si boginjo razlagamo kot mehko, nežno in ljubeče bitje in ne maramo njenega temnega dela, njenega besa in razjarjenosti, divjosti in ranjenosti. In vendar se je potrebno, če hočemo resnično preobraziti planet in prebuditi svetlobo v naši notranjosti soočiti s tem delom v nas. Boginja nas kliče.

Naša izbira je ali se bomo odzvale klicu ali bomo šli vsi skupaj še en krog, kajti ženska je varuhinja izvorne celostnosti, tkanine življenja. Uglasiti se moramo z magijo kreacije, biti v služenju misterijem življenja na način, da je naš zunanji svet negovan iz notranjega sveta. Ženske moramo najti svoj notranji mir, biti v harmoniji s svetom, z življenjem. Kajti če tega ne bomo uspele narediti v sebi, bo svet umrl. Pozabile smo, da ženska rojeva novo življenje. In tega ne spoštujemo več. Ne spoštujemo tega, kar je sveto v nas. Sodobna ženska dvomi vase in živi v umu, ki jo zastruplja in ji ne pomaga, da bi resnično našla stik s svojo izvorno ženstvenostjo.
Vojna v ženski je tista, ki jo ženska rojeva v svet. Nasilje, ki ga zganjamo same nad seboj, je nasilje, ki ga rojevamo v svet, dnevno.

Ženska se mora prebuditi. Nujno je, da stopimo v svojo ženstvenost. Zdaj!

Zanikanje, ignoranca ženstvenosti utiša pesem sveta in zapre vrata svetlobi, ki je del materije. Rek pravi, da je Bog tisti, ki vstopa v rano in skozi zemljino žalost se zgodi ozdravljenje. Skozi posvečenost, skozi prepoznavanje in sprejemanje ranjenosti, ki smo jih priča, ki jih izkušamo dnevno se lahko povežemo z milino. Duša kliče po prepoznanju, želi da jo slišimo in samo tisti, ki so trpeli, jo lahko prepoznajo. Dokler v tvojem življenju vse teče gladko nimaš nobene potrebe in ne želje po prebujenju. Če ženska želi spoznati svojo mističnost, svoje globine, se mora zazreti iz oči v oči s svojo notranjo bolečino. Žal ni druge poti. In ko si v bolečini, ko si v krizi se moraš zazreti onkraj svoje osebne bolečine in jeze, da bi lahko udejanjila višji klic Boginje v tebi. Šele ko sprejmeš lahko tok življenja, božanski tok steče na nove načine. Skozi ta proces božanski vtis postane viden in veličastnost enosti prepoznana. In življenje lahko na ta način ponovno postane sveto.

Pomembno je, da znamo objeti ranjenost sveta, namesto, da jo zanikamo. Vsaka mora prepoznati svojo božanskost in iz te pozicije svetlobe prispevati svoje unikatno Darilo. In vendar večina žensk v tem trenutku čaka. Nenaklonjene so koraku v neznano, ki ga je potrebno narediti. Iščemo varnost in sigurnost, celo duhovno sigurnost. Nočemo se podati v globine temne Boginje. In vendar vsako bitje, ki se rojeva v ta svet, prihaja iz teme, iz globin neznanega, iz temne ljubezni, ki je resnična, ki predstavlja izvorno esenco ljubezni in enosti. Ženska pozna plodno temo neznanega in tja se moramo podati, da bi lahko sebe in svet rodile na novo.

In tega ne moremo vsaka zase. To ni čas individualizma, ženstvenost uspeva v povezovanju, v skupnosti, v soustvarjanju. Ženske se moramo povezati in ta klic Boginje udejanjati skupaj. Potrebujemo podporo druga druge in svetlobo druga druge. Skupaj se razcvetamo, skupaj uspevamo.

In ženske imamo sedaj izbiro; lahko ostanemo skrite ali pa prinesemo to notranje vedenje v zunanji svet. Izbira ni lahka, kajti to vedenje, ki ga ženske nosimo v sebi je prekrito s plastmi bolečine in jeze zaradi tisočletij zlorabe.

Svet lahko preobrazimo le skozi ljubezen, skozi brezpogojno ljubezen najprej do sebe. Z ljubeznijo se bo vrnila radost in radost bo raztopila vso onesnaženost sveta, vse negativne miselne vzorce, vse vzorce grabežljivosti in precenjevanja. Ko se bo radost vrnila v srca ljudi in v življenja celotnega človeštva, bo celoten svet oživel na nov način. Svet lahko preobrazimo le skozi ljubezen.

In ljubezen nas potrebuje, da utelesimo potencial ljubezni, kajti le tako lahko postane del tkanine življenja, skozi našo akcijo, skozi vsakodnevne akcije ljubezni.

In zato že več kot leto govorim o tem, kako pomembno je, da postaneš Najsrečnejša Ženska na svetu, kajti le skozi radost lahko pride preobrazba, ki jo vsi čakamo, le skozi radost lahko spremenimo svet. Samo skozi radost in ljubezen lahko pustiš trajni vtis in narediš pozitivno razliko v življenju ljudi. S tem, da si zgled. Da utelesiš Boginjo in si Boginja. Da si to darilo, ki ti si in to dnevno deliš z ljudmi in s svetom.

In deli to s svojimi prijateljicami, nujno je, da se prebudimo in zažarimo, da se spomnimo, da smo Zvezde!

Taja Albolena

goddess

Pic-Goddess

Odstiranje sedmih tančic Boginje – iz Iluzije v polno moč duše drugi del

Nadaljujemo z raziskovanjem kaj je sedem mističnih tančic, ki ženski preprečujejo, da bi v polnosti objela svojo notranjo Boginjo?
Kot sem že povedala v prejšnjem delu je boginja tisti del naše ženstvenosti, ki se izraža skozi edinstvenost in unikatnost vsake ženske.

Skupaj bomo pogledale naslednje štiri iluzije, ki zakrivajo tvojo mističnost, magnetno privlačnost in avtentično ženstvenost, Boginjo, ki ti si.

Četrta tančica iluzije je, da ne ceniš sebe kot Boginje.

Lastna vrednost je velik izziv za številne ženske. Dejstvo je, da vsi pridemo na ta planet s svojim edinstvenim darilom. Vsak pride enakovreden vsem ostalim s svojim prispevkom, ki naj bi ga v polnosti zaživel in tako služil ljudem in svetu skozi radost in uživanje v tem svojem Darilu. Na začetku vsi čutimo svojo vrednost in v resnici nikoli nikamor ne odide. Kar se zgodi skozi proces udomačevanja je to, da pozabimo na svojo lastno vrednost, ko si prizadevamo, da bi ustrezale. Udomačevanje poteka skozi kaznovanje in nagrajevanje in v tem procesu si večinoma kot otroci prizadevamo za to, da bi se izognile kazni in da bi pobrale čimveč nagrad. Skozi ta proces se naučimo kako ugajati drugim, da bi bila sprejeta in nagrajena. V tem procesu izoblikujemo osebnost in svoje življenje živimo skozi svojo osebnost. Pri tem pa pozabimo na svojo dušo.

Vendar ta iskra duše nikoli ne ugasne, nikamor ne gre, le vztrajno čaka v tvoji notranjosti, da se spomniš nanjo in tako odkleneš svoje darove, ki so v tvoji notranjosti in so edinstveni ter samo tvoji. Nihče ni več ali manj od tebe. Vsaka je edinstvena, s svojo kombinacijo izbire duše, izbire staršev, izbire genetike in prednikov ter časovno prostorskega okvira kamor se rojeva in to je neponovljivo. Enkratna si taka kot si! Edinstvena si. In tukaj si, da deliš svoje dragocene darove. Vredna si že samo zato, ker obstajaš. Tvoj obstoj popolnoma zadošča, da si vredna vsega. Si nujen del Celote, kajti skozi tebe se delček Celote izraža v svetu. Vedi, da ti lastne vrednosti nihče ne more vzeti, tvoja je. Spomni se in jo zaživi v polnosti, zdaj!

Peta tančica iluzije je, da se ne čutiš dovolj lepa, da bi si rekla Boginja.

Lepota je del vsake od nas. In vsaka ženska je lepa. V vseh oblikah in krivuljah, v vseh velikostih in barvah. Lepe smo. Lepota je v vsaki celici tvojega telesa. Lepota je v tvojih besedah, izrazih, v vsakem nasmehu, v vsaki izbiri. Lepota je v vseh čustvih, v žalosti in v jezi, v radosti in ljubezni. Lepota je svetloba, ki žari skozi vsako žensko. Presega zunanjo podobo, oblačila, frizuro in make-up.

Ženstvenost je lepota, ki se prižiga od znotraj. Je notranja iskra avtentičnega jaza, ko veš kdo si in kaj si. Ljubiti sebe in prepoznavati svojo lepoto je nujno za vsako žensko, ki želi v sebi prebuditi boginjo.

Negovati je potrebno svojo lepoto in to dnevno, kajti lepota ni nekaj, kar bi bilo samo po sebi umevno. Praznovanje svoje lepote je ključnega pomena za vsako žensko, kajti lepota je kot hrana za tvojo dušo. Naučiti se je potrebno, kako dnevno prebudiš lepoto v svojem življenju in izbrati lepoto za svojo dnevno prakso.

Lepoto najdeš v majhnih dejanjih ljubezni do sebe in nege, ki jo nameniš sama sebi. Sprehod v naravi, kjer opazuješ rastline, premikanje oblakov na nebu, opazovanje vode, ki teče, povezovanje z življenjem, vse to so dejanja lepote. Dišeča kopel ali oljna masaža, poskušanje glasbe, ples, vse to so majhna dejanja lepote, ki hranijo in izražajo cenjenje tvoje lepote. Ko si iskrena sama s seboj, v sebi, izražaš lepoto. Poišči lepoto v sebi in če imaš s tem težavo, jo poišči v svoji okolici. Kajti vse kar vidiš okoli sebe, je odslikava tvoje notranjosti. Poglej v zvezdnato nebo ali čudovit sončni zahod, zazri se v gore ali v krošnje dreves. Podari si cvet in poišči lepoto v njegovi notranjosti. Če vidiš lepoto, to pomeni, da si lepota. Kajti lepota je vedno v očeh tistega, ki jo vidi.

Čudovita vaja je, da lepoto ojačuješ, ko jo vidiš, da jo vdihneš vase in povežeš svojo glavo, telo in srce v lepoti, ki jo čutiš. Bodi v tej lepoti, to je tvoja lepota. In ta lepota Boginje te bo blagoslovila na nezamisljive načine. Bodi lepota Boginje!

Šesta tančica iluzije je, da si pozabila svoj namen.

Namen je zanimiva reč, kajti, ko poslušam številne ženske, ki se sprašujejo kaj je moj namen, moj življenjski namen, si ne morem kaj, da ne bi opazila, kako še vedno iščemo zunaj sebe. Treba je najti nekaj tam nekje. Sprašujemo se, kaj bi morala početi, zakaj sem tukaj. Tako lahko večino življenja tekaš za nečim, kar meniš, da nimaš.

Resnica je, da velika večina ljudi preživi svoje življenje brez da bi vedeli, kaj je njihov namen. Vendar je namen nekaj, kar vsi nosimo v sebi. In namen našega življenja je, da smo srečni. To je to. Vprašanje pa je, kaj je tisto, kar osrečuje tebe?

Za mnoge ženske je tisto, kar jih osrečuje vloga matere in ko so v tej vlogi vedo, da je njihov namen, to kar jih osrečuje biti priča otroku, ga opazovati, kako raste in se razvija v majhnega odraslega in nato v samostojno bitje. In to je lahko namen, ki te osrečuje del tvojega življenja.  In za nekatere je namen, da služijo ljudem skozi delo, ki jih osrečuje, da uživajo v tem, ko delijo sebe z več ljudmi, ne le z enim kot je to pri otroku.

Če si prepričana, da nimaš namena ali da ga ne najdeš je to lahko zelo boleče, zato nujno poišči v svojem življenju kaj je tisto, kar te osrečuje? Vsi imamo nekaj takega. Nihče ni brez stvari, ki bi ga osrečevale. Poišči svoj namen, to je tvoj klic, ki te kliče.

To kar je pomembno razumeti, ko govorimo o namenu je:

1) Namen je povezan s stvarmi, ki jih ljubiš. Zato ljubi kar delaš in delala boš to kar ljubiš.

2) Poslušaj svoje srčne želje, namen je vedno povezan s srčnimi željami in ne željami ega.

3) Najbolj enostavno bi lahko rekla, da je namen tisto v čemer srčno uživaš. Delaj več tega v čemer uživaš in kar te osrečuje. Majhne stvari narejene z radostjo plemenitijo in spreminjajo svet.

4) Tvoj namen je v tebi. Zato ga ne išči zunaj sebe. Nihče drug ne ve, kaj je tvoj namen. To je tvoje odkritje, namenjeno samo tebi, da to najdeš v sebi.

Sedma tančica iluzije je, da te je strah spremembe.

Sprememba je konstanta v našem življenju. In pogosto nas je strah spremembe tudi, ko vemo da nam stvari ne služijo več. To, da zavestno izbereš premik naprej je izjemno močna izbira, kajti to pomeni, da si pripravljena na premik ven iz starih navad in vzorcev. Rast pomeni, da se zavestno povežeš s svojim občutkom lastne vrednosti in izvorno močjo svoje duše.

Ženske imamo to zanimivo lastnost, da lahko leta in leta preživimo zataknjene v starih vzorcih in navadah, v situacijah, ki ne služijo naši rasti in razvoju, ki zmanjšujejo naš občutek za lepoto in avtentičnost. Ta občutek ujetosti zmanjša našo samozavest, ljubezen do sebe in v tem pozabimo na negovanje sebe, na lepoto, svoj namen in svojo vrednost.

Na mnogih nivojih zanikamo sebe, izdajamo sebe, se vedno znova ranimo, se zapustimo in se ločujemo od sebe in tega, kar nam največ pomeni. In vse to prinaša bolečino v naša življenja.

Pomembno je, da zmoremo preseči svoje notranje strahove, ki nas omejujejo in ustavljajo na naši poti. Ko ženska preda svojo moč svojim notranjim strahovom, pogosto postane senca same sebe.

Ko izbereš, da živiš življenje kot Boginja, to s seboj prinaša živost in sočnost. In vendar je to stvar izbire. Tega ti nihče ne more dati ali te prisiliti v to, gre za izbiro svoje moči, ko ceniš svojo dragocenost, svojo izjemnost. Boginja je vir čarobnosti v tebi. Je vir magične svetlobe, modrosti, ki je v tebi, Boginja je v tebi, je del tebe, le izbrati moraš, da jo živiš.

Bodi Boginja! Sprejmi se tako kot si! Neguj se! Zaživi v polnosti! Hodi z lepoto! Sledi svoji svetlobi! Stoj v svoji moči! Ti si boginja!

Boginja je tvoje arhetipsko središče. Arhetipi predstavljajo potencial ženstvenosti, ki ga v svoji notranjosti nosi čisto vsaka ženska. Vprašanje je le, koliko tega resnično utelesiš.
Trinajst arhetipov pobližje spoznamo v spletnem druženju Odstiranje tančic Prebujene Ženske, ki nas vodijo do Boginje v naši notranjosti. Če bi jih želela spoznati poišči več informacij na spletni strani www.divine.si

Bodi Sijajno!

Taja Albolena

Članek je objavljen na spletnem portalu www.svetloba.si

 

Pic-Goddess

Odstiranje sedmih tančic Boginje – iz Iluzije v polno moč duše prvi del

Si se kdaj vprašala, kaj so tančice, ki ženski preprečujejo, da bi v polnosti objela svojo notranjo Boginjo? Boginja je del tvoje ženstvenosti in izraža se skozi edinstvenost in unikatnost vsake ženske.

Skupaj bomo spoznale sedem tančic iluzije, ki zakrivajo tvojo mističnost, magnetno privlačnost in avtentično ženstvenost, Boginjo, ki ti si. Kajti resnično je čas, da spoznaš Boginjo ženstvenosti, ki počiva v tebi.

Prva tančica iluzije je, da si pozabila, da si Boginja.

Kot ženska si utelešenje Boginje na Zemlji. Ženska je utelešena boginja, pa naj se tega zaveda ali pa ne. Dejstvo je, da je ženstvena narava zapisana v naši psihi kot tudi v vsaki celici našega telesa.  Ženska predstavlja izjemno transformativno in kreativno energijo in če vprašaš moške bodo vedeli povedati, da je ženska kreativna, medtem, ko so moški praktični. In to kreativno energijo pogosto interpretiramo kot kaotično, kajti preplavljajoča je in nima strukture, forme. Ženske smo čustvena bitja, čutimo in zaznavamo in se intuitivno odzivamo na stvari. Včasih smo nerešljiva uganka za moški svet, ko nas valovi čustvenega oceana nosijo globoko v nebo ali v globine oceana. Vsaka ženska ima v sebi celoten spekter boginje od nežne mile in zasanjane muze do ognjevite in srdite divje ženske, pa tudi ostrino uma nosimo v sebi skozi divo in negovanje skozi arhetipsko energijo ljubimke. Celoten spekter z nešteto odtenki nam je nenehno na voljo, da izbiramo, kako bomo svojo svetlobo in ljubezen boginje izrazile v fizični realnosti, v svetu.

Ženska je nosilka življenja, v svojih globinah nosi instinktivno vedenje, kako svetlobo duše utelesiti in je hkrati v vlogi hranjenja in negovanja za bitje, ki je del njenega telesa v času nosečnosti. In vendar to ni edini način rojevanja, kajti ženska skozi svojo maternico v svet vedno znova rojeva nove stvari, je prava kreatrix. Domena boginje je povezovanje, negovanje, modrost, vedenje, senzualnost, seksualnost, so solze in je smeh, bes in nežnost – boginja je vse. In čas je, da v polnosti objamemo svojo boginjo v vseh njenih izrazih, kajti ko sebe cenimo kot Darilo, ko prepoznamo svojo dragocenost, takrat smo na poti v Najsrečnejšo Žensko na svetu, ki me smo.

Ti si Boginja, samo pozabila si. In zdaj veš. Bodi kar si!

Druga tančica iluzije je, da si ločena od svojega izvornega jaza.  

Ali poznaš svoj izvorni jaz? Svoj avtentični jaz? Nekateri ga imenujejo tudi evolucijski jaz. Veš kdo je?

To je tisti del v tebi, ki pozna izvorno resnico tega kdo si v resnici, v sebi. Je močni in modri del tebe, je strastna in nežna, prijazna in občutljiva, je kreativna in pogumna, je tvoj iskreni, resnični jaz.

To je tisti del tebe, ki pozna tvoje srčne želje, ki te vodi iz srca. To je tisti del tebe, ki gre za svojimi sanjami in ki te vedno znova vodi skozi rast, naprej.

Mnoge ženske so bile v svojem življenju »udomačene« v pravila družine in družbe. Pozabile so svoj avtentični, izvorni jaz in delujejo po rutinah in navadah, ki so jih sprejele s strani drugih. To pogosto pomeni, da enostavno delajo to, kar želijo drugi, kajti izmojstrile so se v tej vlogi, da so ustrežljive in razumljive, da se razdajajo in ugajajo drugim. Ženska, ki je v procesu »udomačevanja« (izraz ni moja pogruntavščina, uporablja ga Don Miguel Ruiz, vendar je tako primeren, da ga pogosto uporabljam, ko opisujem naše navade in rutine) pozabila na svojo izvorno naravo poskuša biti nekdo drug, naredi vse samo zato, da bi bila sprejeta. Biti sprejeta je za žensko velika stvar in vendar se ne zavedamo, da nam le odslikava našo največji skrivnost; ženska je tista, ki mora biti sprejemljiva, ki se mora odpreti in sprejeti, namesto da poskuša skozi strategije in ugajanje drugim, ljudi pripraviti do tega, da bi jo sprejeli. Kajti takoj, ko poskušamo biti sprejete s strani drugih in gremo v strategije ugajanja ter ustrezanja v resnici zanikamo in se ločujemo od svojega izvornega jaza.

Ključ je v tem, da se spomniš, da je avtentični, pristni jaz v tebi, v tvoji notranjosti, da ga ni potrebno iskati zunaj sebe. Vse kar je potrebno je, da se odpreš in sprejmeš.

Sprejemljivost je velik ključ za sodobno žensko, kajti v svoji samozadostnosti smo pogosto le zanikale svojo potrebo po pozornosti in hrepenenje po tem, da bi bile sprejete in smo šle v drugi pol, v prepričanje, da si vse lahko damo same in nikogar ne potrebujemo. In to je le druga plat istega kovanca, še vedno moramo prepoznati avtentični, pristni jaz, da bi zaživele svoje srčne želje.

Obrni se vase, poišči svoj avtentični jaz v sebi, vzpostavi stik z njo in izrazi svoje Darilo. Deli to Darilo, ki ti si z ljudmi in s svetom. Sprejmi sama sebe v polnosti!

Tretja iluzija je, da si ločena od svoje divje narave.

Divja ženska je arhetipsko tisti del v vsaki ženski, ki uteleša njeno divjo naravo, ki je iskra življenja, živosti in ognjene narave ženske. Divja ženska je instinktivna, je igriva, živa, polna energije. Izraža se na mnoge izjemne načine v naših življenjih in ko smo ženske ta del sebe zanikale in ga potlačile, smo ustvarile pobesnelo, podivjano žensko, ki je nasilna in agresivna, ki bruha zublje besa in rani ljudi okoli sebe. Divja ženska na drugi strani je res ognjevita, vendar se zaveda svetosti življenja in je zelo pozorna na ekologijo, na naravo. Ima izjemno tenkočuten odnos do narave, do živali, do mineralov, do rastlin.  Pomembno ji je, da so stvari naravne, da so ekološke, da so bio, pridelane na ljudem in živalim prijazen način. Divja ženska je povezana s kreativno energijo življenja, je tista, ki ustvarja, ki je prvinska in prizemljena, ki je utelešena in pomirjena sama s seboj.

Divja ženska je prisotna v psihi ženske, pogosto je skrita pod tančicami »udomačenosti«. Ko se povežeš z njo ti daje moč da ustvariš bogato, polno, izjemno življenje. Pomembno je, da ta del v sebi prepoznaš in ga izbiraš v svojem vsakodnevnem življenju. Divja ženska je kot levinja, v sebi nosi izjemno sposobnost zaščitenosti in tvoji obrambni mehanizmi so povezani z njo. Daje ti občutek stabilnosti in prisotnosti, povezanosti z življenjem, tukaj in zdaj.

Divja ženska te opominja, da si sama kreator svojega življenja. Opominja te na svetost življenja in je varuhinja življenja. Instinktivno ženska ve, kako utelesiti dušo v telo, kako poskrbeti, negovati in zaščititi otroka v sebi in tudi po rojstvu. V času nosečnosti in vsak mesec v času menstruacije prihajamo v stik s tem delom sebe in pomembno je, da jo sprejmemo, da se pomirimo z njo.

Zato zavestno neguj svojo divjo naravo!

Ponovno je na voljo spletno druženje Odstiranje tančic Prebujene Ženske, kjer spoznavamo 13 arhetipov, ki jih v sebi nosi vsaka ženska. Če bi jih želela spoznati poišči več informacij na spletni strani www.divine.si

V naslednjem članku nadaljujemo še s preostalimi tančicami, najdeš ga tukaj…

Bodi Sijajno!

Taja Albolena

Članek je bil objavljen na spletni strani www.svetloba.si