Ženstvenost

Pic-Goddess

Odstiranje sedmih tančic Boginje – iz Iluzije v polno moč duše prvi del

Si se kdaj vprašala, kaj so tančice, ki ženski preprečujejo, da bi v polnosti objela svojo notranjo Boginjo? Boginja je del tvoje ženstvenosti in izraža se skozi edinstvenost in unikatnost vsake ženske.

Skupaj bomo spoznale sedem tančic iluzije, ki zakrivajo tvojo mističnost, magnetno privlačnost in avtentično ženstvenost, Boginjo, ki ti si. Kajti resnično je čas, da spoznaš Boginjo ženstvenosti, ki počiva v tebi.

Prva tančica iluzije je, da si pozabila, da si Boginja.

Kot ženska si utelešenje Boginje na Zemlji. Ženska je utelešena boginja, pa naj se tega zaveda ali pa ne. Dejstvo je, da je ženstvena narava zapisana v naši psihi kot tudi v vsaki celici našega telesa.  Ženska predstavlja izjemno transformativno in kreativno energijo in če vprašaš moške bodo vedeli povedati, da je ženska kreativna, medtem, ko so moški praktični. In to kreativno energijo pogosto interpretiramo kot kaotično, kajti preplavljajoča je in nima strukture, forme. Ženske smo čustvena bitja, čutimo in zaznavamo in se intuitivno odzivamo na stvari. Včasih smo nerešljiva uganka za moški svet, ko nas valovi čustvenega oceana nosijo globoko v nebo ali v globine oceana. Vsaka ženska ima v sebi celoten spekter boginje od nežne mile in zasanjane muze do ognjevite in srdite divje ženske, pa tudi ostrino uma nosimo v sebi skozi divo in negovanje skozi arhetipsko energijo ljubimke. Celoten spekter z nešteto odtenki nam je nenehno na voljo, da izbiramo, kako bomo svojo svetlobo in ljubezen boginje izrazile v fizični realnosti, v svetu.

Ženska je nosilka življenja, v svojih globinah nosi instinktivno vedenje, kako svetlobo duše utelesiti in je hkrati v vlogi hranjenja in negovanja za bitje, ki je del njenega telesa v času nosečnosti. In vendar to ni edini način rojevanja, kajti ženska skozi svojo maternico v svet vedno znova rojeva nove stvari, je prava kreatrix. Domena boginje je povezovanje, negovanje, modrost, vedenje, senzualnost, seksualnost, so solze in je smeh, bes in nežnost – boginja je vse. In čas je, da v polnosti objamemo svojo boginjo v vseh njenih izrazih, kajti ko sebe cenimo kot Darilo, ko prepoznamo svojo dragocenost, takrat smo na poti v Najsrečnejšo Žensko na svetu, ki me smo.

Ti si Boginja, samo pozabila si. In zdaj veš. Bodi kar si!

Druga tančica iluzije je, da si ločena od svojega izvornega jaza.  

Ali poznaš svoj izvorni jaz? Svoj avtentični jaz? Nekateri ga imenujejo tudi evolucijski jaz. Veš kdo je?

To je tisti del v tebi, ki pozna izvorno resnico tega kdo si v resnici, v sebi. Je močni in modri del tebe, je strastna in nežna, prijazna in občutljiva, je kreativna in pogumna, je tvoj iskreni, resnični jaz.

To je tisti del tebe, ki pozna tvoje srčne želje, ki te vodi iz srca. To je tisti del tebe, ki gre za svojimi sanjami in ki te vedno znova vodi skozi rast, naprej.

Mnoge ženske so bile v svojem življenju »udomačene« v pravila družine in družbe. Pozabile so svoj avtentični, izvorni jaz in delujejo po rutinah in navadah, ki so jih sprejele s strani drugih. To pogosto pomeni, da enostavno delajo to, kar želijo drugi, kajti izmojstrile so se v tej vlogi, da so ustrežljive in razumljive, da se razdajajo in ugajajo drugim. Ženska, ki je v procesu »udomačevanja« (izraz ni moja pogruntavščina, uporablja ga Don Miguel Ruiz, vendar je tako primeren, da ga pogosto uporabljam, ko opisujem naše navade in rutine) pozabila na svojo izvorno naravo poskuša biti nekdo drug, naredi vse samo zato, da bi bila sprejeta. Biti sprejeta je za žensko velika stvar in vendar se ne zavedamo, da nam le odslikava našo največji skrivnost; ženska je tista, ki mora biti sprejemljiva, ki se mora odpreti in sprejeti, namesto da poskuša skozi strategije in ugajanje drugim, ljudi pripraviti do tega, da bi jo sprejeli. Kajti takoj, ko poskušamo biti sprejete s strani drugih in gremo v strategije ugajanja ter ustrezanja v resnici zanikamo in se ločujemo od svojega izvornega jaza.

Ključ je v tem, da se spomniš, da je avtentični, pristni jaz v tebi, v tvoji notranjosti, da ga ni potrebno iskati zunaj sebe. Vse kar je potrebno je, da se odpreš in sprejmeš.

Sprejemljivost je velik ključ za sodobno žensko, kajti v svoji samozadostnosti smo pogosto le zanikale svojo potrebo po pozornosti in hrepenenje po tem, da bi bile sprejete in smo šle v drugi pol, v prepričanje, da si vse lahko damo same in nikogar ne potrebujemo. In to je le druga plat istega kovanca, še vedno moramo prepoznati avtentični, pristni jaz, da bi zaživele svoje srčne želje.

Obrni se vase, poišči svoj avtentični jaz v sebi, vzpostavi stik z njo in izrazi svoje Darilo. Deli to Darilo, ki ti si z ljudmi in s svetom. Sprejmi sama sebe v polnosti!

Tretja iluzija je, da si ločena od svoje divje narave.

Divja ženska je arhetipsko tisti del v vsaki ženski, ki uteleša njeno divjo naravo, ki je iskra življenja, živosti in ognjene narave ženske. Divja ženska je instinktivna, je igriva, živa, polna energije. Izraža se na mnoge izjemne načine v naših življenjih in ko smo ženske ta del sebe zanikale in ga potlačile, smo ustvarile pobesnelo, podivjano žensko, ki je nasilna in agresivna, ki bruha zublje besa in rani ljudi okoli sebe. Divja ženska na drugi strani je res ognjevita, vendar se zaveda svetosti življenja in je zelo pozorna na ekologijo, na naravo. Ima izjemno tenkočuten odnos do narave, do živali, do mineralov, do rastlin.  Pomembno ji je, da so stvari naravne, da so ekološke, da so bio, pridelane na ljudem in živalim prijazen način. Divja ženska je povezana s kreativno energijo življenja, je tista, ki ustvarja, ki je prvinska in prizemljena, ki je utelešena in pomirjena sama s seboj.

Divja ženska je prisotna v psihi ženske, pogosto je skrita pod tančicami »udomačenosti«. Ko se povežeš z njo ti daje moč da ustvariš bogato, polno, izjemno življenje. Pomembno je, da ta del v sebi prepoznaš in ga izbiraš v svojem vsakodnevnem življenju. Divja ženska je kot levinja, v sebi nosi izjemno sposobnost zaščitenosti in tvoji obrambni mehanizmi so povezani z njo. Daje ti občutek stabilnosti in prisotnosti, povezanosti z življenjem, tukaj in zdaj.

Divja ženska te opominja, da si sama kreator svojega življenja. Opominja te na svetost življenja in je varuhinja življenja. Instinktivno ženska ve, kako utelesiti dušo v telo, kako poskrbeti, negovati in zaščititi otroka v sebi in tudi po rojstvu. V času nosečnosti in vsak mesec v času menstruacije prihajamo v stik s tem delom sebe in pomembno je, da jo sprejmemo, da se pomirimo z njo.

Zato zavestno neguj svojo divjo naravo!

Ponovno je na voljo spletno druženje Odstiranje tančic Prebujene Ženske, kjer spoznavamo 13 arhetipov, ki jih v sebi nosi vsaka ženska. Če bi jih želela spoznati poišči več informacij na spletni strani www.divine.si

V naslednjem članku nadaljujemo še s preostalimi tančicami, najdeš ga tukaj…

Bodi Sijajno!

Taja Albolena

Članek je bil objavljen na spletni strani www.svetloba.si

worth_big

Ko si drzneš…

Drznost je ena najpomembnejših kvalitet na naši poti. Da si drzneš biti dovolj pogumen (pogum pomeni, da si srčen), da si to kar si. Drznost je lastnost, ki jo danes enostavno moraš imeti. Drznost, da se pokažeš, da slediš svojemu srčnemu hrepenenju, svojim srčnim željam, da živiš na polno. In to še posebej takrat, ko si ranjen, ko boli, ko bi se najraje skril in igral majhno igro, da ne bi bil ponovno ranjen. Upati si, imeti pogum, da slediš svojemu srcu namesto pogojevanju, namesto udomačenosti. Izbrati sočnost življenja je svojevrstna drznost, ki napolni tvoje telo, ki te izpolni popolnoma. Napolni te z radostjo in samo tako živiš življenje, ki te je vredno. In vsak trenutek je tvoja izbira ali živiš življenje iz svojega srca, avtentično tvoje, ali slediš udomačenosti, strategijam in pogojevanju, ki so del tvoje vzgoje, odraščanja, družbe.

Eden tistih AHA momentov se je zgodil, ko sem dojela, kako zlorabljamo besede, kako v resnici sploh ne vemo, kaj govorimo. In skozi debato z mojim moškim, ko mi je jasno razložil, da s tem, ko zlorabljam besedo “rabim”, ustvarjam zmedo pri njemu in hkrati izgubljam njegovo pozornost, sem dojela, da ženske pogosto ne razločimo, kaj so naše potrebe in kaj hočemo. Da bi bila zmeda še večja, pa smo večinoma ujete v tem, da si sploh ne dovolimo, da bi bilo za nas poskrbljeno, ker sodimo to, kar dopustimo, da nam je dano, skozi to ali si stvar zaslužimo ali ne.

Zmedena? Hja no, moram priznati, da sem tudi sama nekaj časa gledala s široko odprtimi očmi, potem pa sem dojela, da sem si večino svojega življenja kupovala pozornost in ljubezen s tem, da sem delala stvari za druge, da bi mi potem uslugo vrnili, da sem se žrtvovala za druge s to predpostavko, da so mi oni dolžni in da sem bila pogosto samovšečna in večvredna v odnosu s tistimi, kjer sem precenila, da je moja vrednost višja. UAU lahko si predstavljate kako presenečena sem bila, ko sem ugotovila, da sem svojo vrednost in to kar sem mislila, da si zaslužim ocenjevala na podlagi dogodkov, situacij in odnosov v zunanjem svetu.

In potem je prišlo razodetje, da se pravzaprav ves čas prodajam, ker sem upravičevala to, kar sem dopustila, da pride k meni s tem, kar sem naredila v preteklosti, s tem, kar si zaslužim. Dojela sem, da je ključna težava večine žensk v tem, da sploh ne vemo, kaj potrebujemo. Nihče nas ni nikoli vprašal. In mislimo, da vemo, v resnici pa sledimo pogojevanju družbe in temu kar mislimo, da si zaslužimo. To je arhetip ustrežljivke, ki svoje kvalitete vedno prodaja za dobrine zunaj nje, pa naj bo to ljubezen, pozornost ali denar. In ko sem pripravljala razširjeno spletno druženje Objemi Sebe, se je ustrežljivka razkrila v svoji pravi podobi.

Si predstavljaš svet, v katerem bi vsi jasno vedeli, kaj potrebujejo? Kjer bi se vsi jasno zavedali, da so zadovoljene potrebe tiste, ki podpirajo tvoj prihodnji jaz, tvojo veličastnost, tvoj resnični jaz? Kjer bi zlahka povedala kaj potrebuješ, ker bi s tem opolnomočevala ne le sebe, temveč vse okoli sebe? To je paradigma najsrečnejše ženske na svetu. Ženska, ki je v svoji polni moči ve kaj potrebuje, da bi njen razcvet postal še večji, globlji, da bi njena odprtost, njena srčnost preobrazila svet. Da bi še bolj zasijala v svoji lepoti in svetlobi.

Ženska, ki je srečna, ki je zadovoljena, ki je radostna sije, širi iz sebe življenjsko silo in s tem izžarevanjem polni baterije moškega. In moški zlahka osreči žensko, ki je že srečna še bolj. In tej sreči ni nikoli konca, vedno si lahko srečna še malo bolj. In takrat, ko gre ženska skozi svoje življenje brez tega, kar potrebuje, žaluje. Žaluje za izgubljeno prihodnostjo, ki jo je videla, žaluje za intimnim partnerstvom, ki ga je zaznala, ko je vstopila v odnos, kajti ženske vedno vidimo potencial stvari v katere vstopamo. In ker ne znamo izraziti svojih potreb, ki bi nas popeljale k našemu največjemu potencialu, k najboljši verziji nas samih, žalujemo. In po letih žalovanja ženski ni težko reči odhajam, kajti zanjo je stvar zaključena, za njo so leta žalovanja, medtem ko moški ponavadi šele takrat začuti žalost, če govorim o partnerskem odnosu.

Ženske si običajno vzamemo čas za to, da se naspimo ker smo si to zaslužile s tem, da trdo delamo. Ženske gremo na seminar, na druženje, ker smo si to zaslužile in nam pripada, ker smo poskrbele za vse, po tem, ko smo skuhale, pospravile, poskrbele za otroke in moža. Ženske gremo na dopust takrat, ko smo tako izčrpane, da ne moremo več živeti, ker smo naredile vse, kar je bilo treba. In ne zato, ker to potrebujemo. Vedno znova si kupujemo čas, ki si ga vzamamo zase in upamo, da se bomo v tem času regenerirale, ker smo tako utrujene od vsega in žalostne v sebi, da je cena tega tako visoka. Lahko si predstavljate moje presenečenje, ko sem ugotovila, da si moški nikoli ne vzamejo časa zase. Moj mož pravi, da si ne moreš vzeti nekaj, kar itak imaš. No tukaj je prišlo razumevanje tega, zakaj si ženske rabimo vzeti čas.

Izziv je v tem, da se naspimo zato, ker vemo, kaj bomo spočite lahko naredile naslednji dan, ker bomo bolj potrpežljive, bolj prijazne. Da gremo na druženje, ker vemo, da nas bo to napolnilo z vitalnostjo in dobro voljo in da smo dobro razpoložene bolj v toku in lažje naredimo vse kar je potrebno narediti. Da si vzamemo dopust, ker vemo, da nas bo to napolnilo z navdihi in kreativnostjo, da bomo v prihodnosti lahko sebe izrazile še bolj avtentično in še več prispevale. Čas je, da premaknemo svoj pogled in se osvobodimo navad, ki nas držijo v preteklosti. Kaj praviš?

Sama rada rečem, da ni res, da ne moreš ničesar narediti! Vprašanje je samo kaj bolj ceniš v sebi, kaj izbiraš in čemur daješ, namenjaš svojo pozornost. Pot srca ni lahka in to kar potrebujemo je naše nenehno naravnavanje, nenehno uglaševanje z njo. Tukaj ni avtomatike, je zavestna izbira 24/7, vedno znova in znova. Tukaj ni udobja in ni sigurnosti, in ja, pogosto je grozljivo in strašljivo, ko ne veš kam greš. In vendar srce napolni naše življenje z vitalnostjo in sočnostjo, če imamo pogum in drznost, da mu sledimo. Ker si tega vredna!

In ti? Si upaš? Slediš svojemu srce ali svoji udomačenosti?

Bodi Sijajno!

Taja Albolena

worth_big

circle-of-women

Pomen prostora

Od leta 1996 se ukvarjam s feng shuijem, s starodavno vedo oblikovanja in ustvarjanja prostora. Feng shui me je oblikoval osebnostno in z njim sem se podajala v svoje globine. Seveda sem bila nemalo presenečena, da me je pripeljal nazaj k meni, v moj notranji prostor, bolj natančno v moj center moči, v mojo maternico.

Ko sem se začela izobraževati na področju medsebojnih odnosov, me je presenetilo dejstvo, da moški obvlada komponento časa in da je tisto, kar mu predstavlja izziv pomanjkanje prostora, medtem, ko je ženska tista, ki naj bi obvladala prostor in  ki ji je izziv komponenta časa. JIn in Jang. “Ki naj bi” sem napisala namenoma, kajti večinoma smo ženske zapustile svojo ženstvenost, svojo žensko esenco v sebi, se podale na moški teritorij in s tem pozabile na svojo sposobnost ustvarjanja prostora. In ustvarjanje prostora je umetnost, ki so jo včasih obvladale ženske, saj so bile ženske tiste, ki so skrbele za Dom, za ognjišče in ki so ustvarjale sveti prostor za družino.

Ženska sveti prostor oblikuje iz svojega notranjega prostora, iz svoje maternice. In ta sveti prostor, ki ga imenujemo tudi Dom, je pravzaprav sveta posoda, v kateri se odvija sveta alkimija preobražanja svinca osebnosti v zlato duše za vse domače. Ženske smo popolnoma pozabile na izjemen zaklad, ki ga nosimo v svojih telesih in ki v sebi skriva to izjemno sposobnost čiščenja in preobražanja nečistoč v zlato.

In ko sem dojela zgoraj napisano sem ob tem dobila uvid v to, zakaj so druženja kot so sveti krogi, druženja v krogih za ženske tako izjemnega pomena. Krog je tisti, ki povezuje, ki ustvarja posebno energijsko dinamiko, ustvarja sveti prostor, to posodo v kateri se dogaja proces notranje alkimije. Šele, ko se je postavil celoten koncept DivineFemme sem dojela, kako je ojačano energijsko polje, ki ga ženske v krogu ustvarimo tisto, ki širi naše zavedanje in ki širi naše občutenje. Skupaj lahko potujemo dlje in prepotujemo daljšo razdaljo, kot price, ki letijo v jati, v posebni v formaciji, ki jim omogoča, da potujejo dlje in bolj učinkovito, kot če bi bile same. V svetem krogu, ki ga oblikujemo skozi vsa druženja dostopamo v svoje globine, širimo svojo čustveno paleto, česar same ne bi mogle narediti.

Ko sem v zadnjih letih prihajala do skopih informacij o tem, zakaj so ženska druženja tako bistvenega pomena za ženske, je bila ena najbolj presunljivih informacij ta, da v delu na sebi, ko si sam s seboj lahko prideš le do neke točke. Potem je potrebno tej vertikalni globini dodati še horizontalno širino, povezanost, druženje, praznovanje, to da svojo izkušnjo deliš z drugimi. JIn in jang. Gre za to, da ženske hrepenimo po tem aspektu potrditve, da nam je nekdo priča, da nas nekdo vidi. Kot je bilo v filmu Avatar vedno znova in znova sišati: “Vidim Te!”

Da bi resnično lahko pozdravila svoje izvorne ranjenosti, moraš imeti občutek, da te nekdo vidi in potrjuje tvoj obstoj. Na razumskem nivoju nekaj, kar morda nima globljega smisla, vendar je na energijskem področju to ključnega pomena. Biti v družbi drugih žensk prepoznana, občutena, videna, slišana je brezmejno dragoceno. Neopisljivo je, dragoceno je. Je tisto, kar je ustvarjalo in še ustvarja in drži skupaj rdeči šotor.

Praksa odpiranja srca in sprejemljivosti je v dneh v katerih se nahajamo neprecenljiva. Brez cene je, kajti to, kar naredi zate je tako dragoceno, da je neopisljivo. Kajti, če hočeš ustvarjati odnose, sploh intimne odnose, partnerstvo – potem se je potrebno najprej spustiti v telo, da bi lahko začutila in izkusila razcvet v svojem srcu. Srce prebujamo skozi svojo maternico in moški svoje srce prebudi skozi penetracijo ženske ljubezni, ki se iz njenega srca zlije v njegovega.

Hočete moške, ki so res moški? Postanite ženske, ki imajo to kapaciteto, to sposobnost, da svojega moškega penetrirajo skozi svoje prsi, da dvignejo ljubezen, ki so jo prejele skozi njegovo penetracijo v maternico in jo dvignejo skozi svoje prsi v njegove prsi. To je Tantra. To je Ljubezen.

Vendar ne gre brez treh pomembnih korakov:
1. Če hočeš to doživeti, če želiš to izkusiti v svojem življenju, se moraš odpreti. Brez tega ne gre. Ženska sprejema skozi svojo maternico in deli skozi svoje prsi. In da bi se lahko potopila v ta notranji ocean ljubezni in energije, da bi lahko držala posodo za vso to energijo, ki ti je na voljo, se moraš spoznati in se objeti taka kot je.
2. In ne le to, drugi korak je, da se v polnosti sprejmeš. To, da držiš svoj sveti prostor je povezano s tem, da zakrpaš vse luknje v svoji sveti posodi, v svoji maternici, da bi zmogla držati in zbirati energijo v njej, da bi lahko z njo kreirala.
3. In v tretjem koraku to dvigneš v svoje srce ter rodiš samo sebe, rodiš svoj polni potencial, svojo izjemno lepoto in edinstvenost skozi svoje srce, ter svojo svetlobo zliješ v svet. Ženska deli sebe skozi svoje srce. Gre za daritev, ki jo ženska ponudi svetu skozi svoje srce.

Vsi trije koraki so pomembni. In ko opazujem ženske, jih ima veliko težave že na prvi pomembni točki, sprostitvi, ker se ne odprejo v maternici in ne dovolijo, da bi jih zavest penetrirala, so v zakrčenosti in same sesujejo svoj prostor.
Mnoge imajo težave v tem, da je njihova notranja posoda tako poškodovana zaradi kaznovanja, sramotenja in zlorab vseh vrst, da je kot sito in sploh ne drži energije, ker vsa energija odteka takoj, ko vstopi vanjo.
In potem so še tiste, ki ne vedo kako dvigniti energijo v srce, ki se ne počutijo dovolj varne, da bi sebe delile s svetom.

Prostor je bistvenega pomena, prostor ki ti omogoči, da se vsega spomniš. Prostor, ki te neguje in hrani, ki te vsakič znova spomni, da si edinstvena, da si enkratna, da si tukaj z namenom in da tvoj obstoj zadošča. In DivineFemme srčni krogi naredijo točno to … spomnijo te.

DivineFemme srečanja so oblikovana z namenom, da opogumljajo in spoštujejo sveti prostor vsake ženske, ki vstopi v naš sveti krog in njeno potrebo po tem, da je zanjo poskrbljeno brez potrebe, da bi žrtvovala Sebe, svojo avtentičnost, da bi bila videna ali sprejeta. Instinktivno ženske poskušamo ugajati in ustrezati drugim, da bi bile sprejete in ob tem zapustimo sebe. Ob tem pogosto pozabljamo, da ko zapustimo Sebe in se ločimo od Sebe, ko sesujemo svoj sveti prostor enostavno ne obstajamo.

Vabim te, da poskrbiš zase. Da si to kar si in da to svojo avtentično, sijočo Žensko deliš z ljudmi in s svetom.

Bodi Sijajno!

Hvala, da si.

Taja Albolena

 

woman-hugging

Sedem principov Življenja Tretji princip – Zavezanost sebi

Ženske smo ponosne na to, da skrbimo za druge. Vedno znova se zavežemo, da pomagamo svojemu partnerju, prijateljem, družini, skratka kdorkoli potrebuje pomoč, je na našem seznamu. In v tistem trenutku ga postavimo pred sebe. Poslušamo, negujemo, dajemo pozornost. In s tem ni čisto nič narobe.

Vendar bi danes želela opozoriti na enega od odnosov, ki mu je potrebno posvetiti posebno pozornost. In pomembno je, da se zavežete temu, da resnično negujete ta odnos z vso skrbjo in ljubečo pozornostjo. In seveda ste uganili o kom je govora.

Odnos s seboj je najpomembnejši odnos, ki ga v svojem življenju ustvarjate. Negovanje sebe je ključno. In potrebno se je zavezati sebi. Zavezanost sebi je srčna obljuba samemu sebi, od katere ne bomo odstopili.

Najpomembnejša praksa, ki vodi k potrjevanju te zavezanosti sebi je, da se vedno znova vprašate; Kako se počutim? Da spremljate svoje občutke in sledite svojim srčnim željam. Življenje me je naučilo, da je pomembno, da se vsake toliko vprašam; Kaj je najprijaznejša stvar, ki jo lahko v tem trenutku naredim zase? Kako lahko še bolje poskrbim zase? Včasih to pomeni, da potrebujem počitek, drugič sprehod, včasih zadostuje kozarec vode in spet drugič objem. To kar je ključnega pomena je, da spremljam svoje počutje in svoje potrebe in želje v trenutku. Ključno pri zavezanosti sebi je, da smo prisotni v tem trenutku, tukaj in zdaj in opazujemo, kaj je v tem trenutku pomembno za nas.

Tukaj odpadejo vse navade in rutine, kajti slediti je potrebno svojemu trenutnemu počutju. In negovanje sebe je vedno znova moja prva izbira. Zavezala sem se temu, da se negujem, da sledim temu, kar so moje trenutne potrebe. In samoizpraševanje je način, kako v zavest pripeljemo to, kar so naše srčne želje tega trenutka. Zavezanost sebi pomeni, da naredite vse kar je v vaši moči, da sledite svojim srčnim željam.

In to pogosto pomeni, da si je potrebno vzeti čas za to, da naredimo stvari, ki jih ljubimo. To, da damo prioriteto stvarem, ki so naša strast v življenju kaže na moč naše zavezanosti sebi. Pomembno je, da znamo slediti svoji duši in tistim majhnim dejanjem lepote, ki jih naša duša potrebuje. Včasih je dovolj pisan cvet, ki s svojim omamnim vonjem prebudi našo notranjost, drugič se zasanjano zazremo v modrino oceana na kartici in začutimo morje na svoji koži, vonj morja in rahel vetrič.

Naša duša je del nas in pomembno je, da si vzamemo čas zanjo, da jo zaznamo, da jo prepoznamo in ji dopustimo, da pripelje nasmeh na naše ustnice. Ko veste kaj je tisto kar ljubite in tega delate vedno več v svojem življenju, s tem hranite svojo dušo. S tem, ko se zavedate majhnih radosti, ki vas osrečujejo, ko jih prepoznate in jim daste prostor v svojem življenju, s tem negujete sebe. In ta ljubezen, ki jo čutite ob tem, ko delate kar ljubite kaže na vašo zavezanost sebi.

Pogosto pozabljamo na to, da s tem, ko delamo to, kar ljubimo in čutimo srečo, radost in zadovoljstvo delamo pozitivno razliko v življenju ljudi in na svetu. Danes je tisti dan, ko ustvarjamo svojo prihodnost, točno v tem trenutku. Skozi dejanja, besede, aktivnosti … vse te stvari oblikujejo to kdo postajate. V tej tkanini življenja vsaka nit, ki jo predstavlja vsak posameznik, vpliva na vzorec, barvno usklajenost in teksturo te tkanine. Vsak je pomemben, kajti življenje ne bi bilo kar je brez vsakega od nas. Pogosto pozabimo na to, da smo tukaj z namenom, ki presega zgolj naše osebno izpolnjenost in občutek dobrobiti. Vsak od nas na tej tkanini življenja pusti svojo sled in vsak od nas kreira globino, širino in pomen te sledi za druge niti v tej tkanini. Nekateri spremenijo vzorce na tkanini, drugi le sledijo vzorcu, ki nastaja, eni vnesejo nove barve v vzorec, vsak ima svoj namen in vlogo, ki jo v življenju igra.

In to kar nas vodi v življenju naprej, kar nas vedno znova vodi čez vse ovire in težave s katerimi se v življenju spopadamo je ta občutek, da smo tukaj z namenom in da vaš prispevek šteje. Četudi ne veste točno kaj to je ali kako to živeti. Seveda pa je zavestno ustvarjanje, zavestna kreacija tista, ki vas povezuje z vašo misijo, z vašo dušno izbiro. To da živite življenje namere, da sledite svoji nameri je zavezanost sebi.  S tem ko sledite sebi in ste zavezani sebi vedno znova izražate samospoštovanje.

In ja, zavezanost sebi ni majhna stvar. Od nas zahteva notranji vpogled in spremljanje sebe, iskrenost, ljubezen in rast. Tukaj ni prostora za dokazovanje ali tekmovanje s seboj ali z drugimi. Zavezanost sebi vas vodi po vaši poti, k temu, da v svojem življenju počnete to v čemer uživate in kar vas resnično veseli.  Če se vedno znova poskušate zadovoljiti z manj in sledite temu, kar od vas želijo drugi, če vedno znova skrbite samo za druge in pozabite nase, škodite sebi in drugim. Sebi ker zanikate, prezirate svoje potenciale, zlorabljate svojo energijo in ne živite svojega poslanstva, drugim pa zato, ker zasedate mesto, ki vam ne pripada in bi bilo kot nalašč za koga drugega. Zavezanost sebi nas vodi v to, da delamo točno tisto, kar nam je pisano na dušo.

Ko v svojem življenju izberemo nek cilj, je najpomembnejša stvar pri tem, kakšen človek bomo morali postati, da bomo lahko svoj cilj dosegli. Ključna stvar je, da svojo Bit, to kdo smo uskladimo s tem, kar želimo pritegniti k sebi. In v tem procesu je prva in najpomembnejša stvar zavezanost sebi, zavezanost svojim srčnim željam. To je tisto, kar nas vodi po poti k temu cilju. Ta pot je tista, ki nam pomaga vedno znova prepoznati, kdo smo v resnici. Ciljev v življenju ne potrebujemo zaradi cilja samega, temveč zaradi tistega, kar cilji naredijo z nami in iz nas. Edina omejitev za naše dosežke je misel, da nečesa ni mogoče storiti. In ravno tukaj in zaradi tega je zavezanost sebi tako izjemno pomembna.

Sledite svojemu srcu in uresničite svoje sanje!

Taja Albolena

DivineLife Blueprint™ svetovalka

Objavljeno na svetloba.si

 

circle-of-women

Sestrstvo iz tebe potegne najboljše

Ena najboljših stvari, ki so se mi zgodile v zadnjih letih je zavedanje, kako pomembno je sestrstvo za žensko. Sestrstvo je zavestno zavedanje, da si eno z vsemi ženskami, da ni poanta v tekmovalnosti, v tem katera bo boljša, v zaničevanju tistih, ki ti niso všeč, v opravljanju ali kritiziranju, v manipulaciji, da bi dosegla to, kar hočeš, na svoj način. Zavedanje, da je vsaka enkratna, edinstvena, neponovljiva, da je vsaka darilo. Zavedanje, da lahko stojimo druga ob drugi, druga za drugo, da se podpiramo v tem, da vsaka izpolni svojo najveličastnejšo verzijo sebe. Zavedanje, da je ženska izjemno dragocena, da je zaklad. Zavedanje, da je zlato duše skrito v vsaki posameznici, le videti ga je potrebno.

Vsakič, ko z ženskami delim svoja spoznanja in modrosti, ki so prišla do mene skozi lastno izkušanje in hojo po poti, sem očarana nad dejstvom, kako izjemne smo in hkrati presunjena ob dejstvu, kako se ne cenimo. Kako sploh ne vrednotimo tega kdo smo. In seveda iz tega izhaja iskanje potrditve v zunanjem svetu. Danes ženska išče pri svojem moškem potrditev lastnega obstoja kot ženske. Obračamo se k moškim v upanju, da nas bodo “videli”, da nam bodo pokazali, povedali kako izjemne smo. Vse manj zaupamo same sebi. Izgubile smo zaupanje vase, v svojo žensko v sebi. Izgubile smo spoštovanje same sebe. Ločene smo od tega kaj pomeni resnično biti Ženska.

Vedno znova me žalosti mišljenje, da so moda, kozmetika, nakit vsi ti zunanji okraski tisto, kar naredi žensko. Kakšen biznis … In vendar je ženska esenca v naši notranjosti. Čaka, da jo ponovno prebudimo v sebi.

In eden najlažjih načinov za zdravljenje sebe, za zdravljenje svoje ranjene ženstvenosti je sestrstvo. Zavezanost temu, da smo druga z drugo, da se “vidimo”, da se poslušamo, da smo uslišane in da se lahko izrazimo, da lahko pokažemo to, kdo smo v resnici. Ko ustvarjamo prijazne in ljubeče odnose z ženskami, s svojimi sestrami, zdravimo svoj odnos s sabo, s svojo notranjo žensko. In ko je ženska pomirjena s seboj, to vpliva na odnose v zunanjem svetu.

Kot pravi v svoji knjigi Klic k Moči Sharon Mcerlane:

“Ko se ženska napolni z energijo jina, vpliva na vse življenje okoli sebe. Vsi imajo korist, če je ženska resnično ženska. Ko se napolniš z jinom, se dobro počutiš in vidiš dobrobit okoli sebe. Vidiš kako vplivaš na vse okoli sebe, kajti vse življenje potrebuje to energijo hranjenja in podpore. Tudi ti! Vse bo v resonanci s teboj; moški, živali, rastline in kamni. In odzvali se bodo nate.”

In moja strast je ustvarjanje svetega prostora. Prostora v katerem začutimo samo spoštovanje, samozaupanje, prostora v katerem čutimo svetost in edinstvenost, kjer smo Darilo ljudem in svetu taki, kot smo. SiStar srčni krogi so druženja za ženske, kjer sadimo semena svoje kreacije in negujemo ta semena, kjer vsakič znova rojevamo same sebe. SiStars je prepoznavanje dejstva, da si zvezda, da si darilo. In da je zdaj čas, da zasiješ kot zvezda, s svojo unikatno, edinstveno, neponovljivo svetlobo, ki ti si.

Kajti nikoli ni bilo in več ne bo take osebe kot si ti! Edinstvena si in čas je, da zasiješ v vsej svoji svetlobi. Verjamem, da je sveti krog sestrstva tisto mesto, kjer se vedno znova dogajajo čudeži, kjer se vedno znova odvijajo zdravljenja. In ženske potrebujemo srčne kroge, kjer se srečujemo same s seboj, kjer prepoznavamo svoja srčna hrepenenja in svoje srčne želje. Nikoli do zdaj ni bilo boljšega časa za to, da si Ženska! Bodi ponosna na to, da si Ženska. Živi svojo ženstvenost, svoje darilo zdaj!

Objemi sebe!

Taja Albolena

 

girl_diamond

Superženska zmore vse sama … in cena?

Večina žensk, ki so stare manj kot 50 je zraslo v duhu revolucije v 60 letih in podučili so nas, da je srečna ženska izobražena, zaposlena, samozadostna, finančno neodvisna, priročna mati in ubogljiva hči, lojalna prijateljica, strastna ljubica, skratka superženska, ki zmore vse in je vsakomur v uteho in jo imajo vsi radi zaradi tega.

Ženske si desetletja prizadevamo doseči ta ideal.
In ko ženska doseže vse, kar je menila, da si želi (pogosto so to želje, v katere smo bile udomačene in sploh nismo v stiku s svojimi srčnimi željami in hrepenenji), tiste redke, ki jim uspe doseči obljubljeno deželo, kajti to naj bi prineslo srečo, ugotovijo, da to ni to in se sesujejo. Nastopi sesutje iluzije in s tem pogosto celotnega življenja ženske, vsaj taka je moja osebna izkušnja, ko se je vse podiralo kot domine.

Po desetletjih stresa, samožrtvovanja in zanikanja sebe, ženske pogosto v obupu ugotavljamo, da je bilo vse, za čemer smo se gnale, ker smo bile tako vzgojene, zgolj iluzija, privid.

Delo, prizadevanje, zbiranje titul, rezultatov in dosežkov, vse kar smo dosegle, kar naj bi nam prineslo srečo je v resnici prineslo izjemno izčrpanost. Ravno danes sem govorila s prijateljico, ki mi je rekla; Taja, po tem, ko sem dosegla vse kar se je dalo, poročena sem, z dvema otrokoma, zaključujem magisterij ampak jaz sem tako nesrečna in depresivna, vse to je popolnoma brez vrednosti. Kajti v večini primerov nekaj še vedno manjka, pa pojma nimajo kaj.

Hkrati s tem pa se večina začne zavedati tudi tega, kako so se mučile in koliko so vložile v to, da so dosegle kar so in če zdaj odnehajo, to pomeni, da bodo plačale izjemno visoko ceno, če bi zapustile to mašinerijo katere sužnje so postale.

Pot iz te dileme nas pogosto vodi skozi krizo, kjer ugotovimo, da nas je družba, ki nas je potegnila za nos v prepričanje, da bomo srečne, če bomo postale superženske pravzaprav prevarala.

Ženske tako ostajajo same, ranjene, prizadete, obupane in pogosto otopele, ter izberejo umik od življenja, obveznosti in se zatečejo v tolažbo s hrano, romantičnimi novelami (David Deida pravi da so romantične novele ženska pornografija.), televizije, antidepresivov ali še slabše alkohola in drog.

Sodobna ženska je odrezana od naravnega toka življenja in svoje Biti, svoje lastne ženstvenosti. Brez ženskih moči sočutja, prijaznosti in izobilja, ki jim vlada srce, ženske zanikamo sebe, ranimo sebe in zlorabljamo same sebe.

Tukaj nedvomno velja kot pribito izrek Mahatme Gandija – »Nihče me ne more raniti brez mojega privoljenja.«
Kajti, ko ti sebe zlorabljaš in se trpinčiš, s tem daješ dovoljenje ljudem zunaj tebe, da ti odslikajo v zunanjem svetu, kar sama sebi delaš v notranjem svetu.

In kot nomadi tavajoči v puščavi tekmovalnosti, nezadovoljstva in pomanjkanja, ženske najdemo uteho v moških principih uporabe sile, agresije, dominance in nadzora.

Delamo več in še bolj trdo, manipuliramo in kritiziramo. Skrivamo se za kratkimi lasmi in moškimi oblačili ali pa na drugi strani zlorabljamo svojo seksualnost, ter dajemo energijo in moč izkoriščevalskim in nemočnim aspektom ženskih stereotipov.

Dejstvo je, da rože ne uspevajo v slani vodi in tako se tudi večina žensk ne razcveti v vsej svoji veličastni ženstvenosti.

To, česar ne prepoznavamo je, da trpljenje ženske nima vpliva le na njen svet in ljudi, ki so ji blizu. Če ženska ne najde izhoda iz svoje krize identitete v kateri je, to vpliva na celoten svet. Trpljenje, nezadovoljstvo in depresija številnih žensk po vsem svetu se kaže tudi v krizi, ki jo doživljamo.

In če ženske ne bomo našle poti ven iz te krize, ne skozi moški način delovanja, temveč skozi ženski način Biti, se bo trend destrukcije nadaljeval. In tukaj ni recepta, tukaj ne pomagajo tehnike, tukaj ničesar ne moreš narediti, da bi to »rešila«. Ključ je v tem, da postaneš, da si najsrečnejša ženska in skozi to svojo Bit vplivaš na svet. Obnoviti je potrebno žensko esenco, če hočemo rešiti svet. Kot je rekel Dalaj Lama – »Svet bo rešila zahodna ženska.«

Zakaj ženska? Moški jo poskušajo reševati na svoj način, na način, ki smo ga usvojile tudi ženske v zadnjih 60 letih; skozi delovanje, reševanje, skozi akcijo.

Vendar to ni stvar delovanja, tehnik, dela na sebi. S krizo se ne moreš boriti, niti z njo razumsko rokovati. Ne moreš se usesti in se pogovoriti z njo in potem narediti korake a, b, c, in d in je stvar rešena.

Moja osebna kriza je potrebovala 4 leta aktivnega negovanja, posvečanja sebi, notranjih vpogledov, dnevnih duhovnih praks, da zdaj prepoznavam, da sem na poti ven. Stvar ni enostavna in ne zgodi se čez noč. Od nas zahteva prisotnost, pozornost, pričanje. To so duhovne prakse prebujenega stanja Biti.

Ni ga angela, ki bi te lahko rešil, kajti angel si ti. Angeli so aspekti, so deli tebe, tvoje izvorne biti. Ni je meditacije, ki bi te rešila, nič od zunaj ne pomaga. To kar kriza zahteva od nas je spust vase, v svojo notranjost. Notranje smo pozorne na principe življenja, na nenapisane zakone kreacije in vse se začne s prvim, ki pravi, da je vse eno in da je eno v vsem. V zunanjem svetu, pa se odslikavajo ti principi v vsakodnevnem življenju, skozi našo naravnanost in način, kako živimo življenje.

In ker vem, da obliži pomagajo le za kratek čas. In tudi, da je življenje ena sama duhovna praksa, da energijski svet ni ločen od fizičnega, da se nima smisla zatekati nekam v duhovne sfere samo zato, da lažje preživljaš čas v fizičnem svetu, priporočam ženske duhovne prakse.

Ženske duhovne prakse so praznovanje, ples, petje, druženje v ženskih krogih. Kajti iz izkušenj vem, da so stalne duhovne prakse v vsakodnevnem življenju, v konkretnih situacijah nujne. To ni več luksuz posameznikov, to je nuja celotne družbe, če hočemo ven iz krize.

Edina pot ven iz krize, pa naj bo to kriza srednjih let ali globalna kriza, vodi navznoter.
Vprašanji sta dve; Ali si drzneš? In kaj izbiraš ZaSe?

Bodi Sijajno!

Taja Albolena

rosebanner

Povratna informacija ….

Klicala me je prijateljica, ki sem ji delala energijsko čiščenje maternice. Njena prva povratna informacija je bila: »Taja, vse je drugačno. Tudi če bi jaz hotela delovati po starem, mi drugi ne odigra več tega ampak se vse odvija čisto na novo. In predvsem mi izkazujejo spoštovanje. Čutim enakost in nič več poniževanja ali manjvrednostnih občutkov s svoje strani, temveč enakost. Res je, da imam na kupu prav vse izzive, s katerimi se še nisem pomirila, in to čez celo moje življenje. Prisiljena sem se soočiti in se spogledati s stvarmi. In nobene teže ne čutim več. Pravi hec mi je preleviti se v notranji mir ali pa v radost, karkoli izberem to čisto zares čutim v sebi. To res sem. Izbira postane resnica. Tudi če me kdo plaši z negativo, to enostavno sploh ne pride do mene. Sem v notranjem centru. Ni panike in ni izpadov tesnobe Vse je zgolj le v niansi, je kot meglica, ki se razprši. Čista maternica je temelj, osnova za vse izobilje, ki si želiš na tem svetu. In ker sem odprta prejemam res veliko. Koliko obilja sem deležna! Vesolje je resnično darežljivo in dobro. In jaz se zelo hitro in harmonično premikam naprej. Hvala ti, da si drzna in se poslušaš. Šele zdaj razumem.«

Bila sem navdušena in srečna skupaj z njo, potem pa je sledilo nadaljevanje, tri tedne kasneje, ki jo je osupnilo in hkrati do temeljev potrdilo to, o čemer predavam že leta.

» Veš, počutila sem se izjemno. Vse je bilo tako izjemno in verjela sem, da lahko naredim karkoli. In sem šla na zmenek z moškim, ki mi je bil sicer všeč, vendar ima tako temačno zgodovino za sabo, da sem bila že v štartu malček v dvomih, čisto malo. No, izkazalo se je, da gre čez pravo temno noč duše, kot sem jo sama preživljala pred leti. In končala sva v postelji. Ampak Taja, kakšna drama se je odvijala pri meni naslednje jutro … Najprej mi sploh ni bilo za vstati, bila sem povožena, čisto do konca. In ko sem se končno priplazila do kopalnice sem zgroženo opazovala svojo podobo v ogledalu. Bila sem kot starka, vsa zgubana in postarana. Nikjer niti sledu o moji pozitivni naravnanosti, ki sem jo imela še prejšnji dan in moja maternica, o moj bog, čutila sem se zapacano in zamazano, nikjer ne duha ne sluha o čistoči, ki sem jo čutila prej. Izgubila sem ves svoj stik s centrom. Bila sem le senca same sebe. Brez energije. In ko sem šla na delo so bile moje stranke zgrožene, ko so me videle in naslednjih nekaj dni se sploh nisem prepoznala. Spala sem in spala in spala. Zopet sem čutila paniko in tesnobo in kar naenkrat je vse, kar je prej laufalo izgubilo svoj ritem. Ni bilo strank, denar kar ni hotel k meni, jaz pa sem vsa presenečena opazovala kaj se mi dogaja. Ej, po štirinajstih dneh še vedno nisem tista prava. Počutim se sicer bolje, ampak šele zdaj vidim kaj sem imela in kako pomembno je energijsko čiščenje maternice, kaj mi je čisto zares dalo. Delim s teboj, če bo morda pomagalo še kakšni ženski.«

Najprej hvala, hvala, hvala za pogum, da deliš z menoj.

Moj odgovor je enak že nekaj časa; moški skozi spolni odnos v ženski odloži ves svoj stres, vso energijo s katero ne ve kaj početi, da bi jo ženska preobrazila zanj. Moški nagonsko ve, da potrebuje žensko, da bi se sprostil, kajti skozi spolni odnos in zato je seks taka nuja pri mnogih moških, moški preloži svoje energijske izzive na žensko. In ženske dejansko imamo to sposobnost, da to energijo preobrazimo, le da je velika večina pozabila na to svojo sposobnost. Ženska mora spoštovati in ceniti sebe in svoje telo, da lahko dostopa do te svoje sposobnosti »duhovne« fotosinteze v sebi. In zgodba prijateljice mi je bila le potrditev tega kar razlagam, da je pogosto za žensko dovolj en sam spolni odnos in je vse kar je delala mesece porušeno, kajti pri ženski je njen celoten energijski sistem pod vplivom energije, ki je bila predana v njeno maternico. In ker je maternica povezana tako s srcem kot tudi z življenjsko energijo v ledvicah, energija, ki je ugrabila maternico prevzame celotni ženski sistem. In ker ženske ne poznamo svojega energijskega sistema in tega kje shranjujemo svoje nerazrešene stvari in rane, se s tem vzbudi cela vrsta nerazrešenih stvari, ki pridejo na površje in nas spomnijo, da so še vedno tam.

Ko ženska resnično ceni sebe, ne popusti moškim prošnjam ali prisili in je odločna v svoji drži. Je ljubeča in ve kako poskrbeti najprej zase in prav zato lahko poskrbi tudi za svojega moškega.

Osebna izkušnja pritrjuje temu, da se zgornja zgodba dogaja tudi v stalnem partnerstvu, kajti ko je moški pod stresom, ko ima težave v poslu ali pa ga skrbi na kakšnem področju, tega ne razlaga ženski, vendar ženska to prepozna in dobi vse potrebne informacije v enem spolnem odnosu, enostavno veš. In včasih te energije podrejo in dokler nisem prepoznala, kot prvo kaj se dogaja in tudi kaj lahko s to energijo naredim, nisem znala stvari preobražati v sebi. Zdaj je negovanje mene na prvem mestu in znam z energijo, ne glede na to kaj poberem, enostavno vem kako jo preobraziti. Vendar je bilo veliko olajšanje, ko sem prvič dobila potrditev tega kaj se mi je dogajalo. Zdaj sem v stiku s svojo maternico in takoj začutim stvari in si znam tudi pomagati.

Isto mi je potrdila prijateljica, ki pravi, da bo potrebno še eno energijsko čiščenje, kajti to kar je bilo učenje njene zgodbe, je bilo spoznanje, kako pomembno je, da neguješ sebe, da sebe deliš samo z ljudmi, ki te spoštujejo in negujejo, ki cenijo tvojo družbo. Kajti seveda ni treba moškemu razlagati kaj ti delaš za njega, izmenjava vedno obstaja Sploh ne gre za to, da bi to informacijo zdaj uporabljale proti moškim, da bi manipulirale z njimi. To kar je resnična modrost in učenje tega kar sem delila z vami je, da negovanje sebe pomeni to, da poznaš sebe in svoje telo, da se čutiš in ljubiš brezpogojno in da se neguješ in ljubiš toliko, da sebe deliš z ljudmi, ki ti to odslikavajo nazaj.

Več o energijskem čiščenju maternice na povezavi …

Želim lep vikend

Taja Albolenarosebanner

 

happy

Utelesi svojo moč ženske

Svet potrebuje žensko. Žensko, ki se zaveda, spoštuje in uteleša svojo moč ženstvenosti. Žensko z uravnovešenim notranjim jinom in jangom, kajti, ko je v notranjem ravnovesju, ji to omogoči, da živi svojo izvorno naravo, ki je, ker je ženska, ženstvena. Danes dominantna paradigma zahodnega sveta nam ponuja mišljenje, da si moški in ženske, ki se duhovno razvijajo, postajajo vedno bolj podobni, celo enaki. Prizadevamo si za enakost; enake moči, enake odgovornosti in načine, kako prispevamo. Del zahodnega duhovnega razmišljanja vztraja na tem, da bi morali imeti dostop do istih virov.

Ta mit je del zahodnega kolektivnega mišljenja in ga najdemo pod številnimi predpostavkami, tudi jin in jang si večina razlaga kot da imata moški in ženska v sebi enaki del moške in ženske energije ali moči v sebi, in sta zato enaka. In zato ta ista paradigma duhovnega iskanja vodi stran od ženskega naravnega instinkta, da prepoznamo neločljivo naravo božanskega, povezanost, v vsakodnevnih stvareh. Zanimivo je, da smo se ženske v prizadevanju, da bi bile enake pravzaprav ločile od svoje izvorne narave ženstvenosti. Ženske smo se podale v iskanje duhovnega življenja zunaj sebe in smo zapustile svojo notranjo pokrajino, svojo naravno utelešeno celostnost, ki uteleša svetost v vsakodnevnem življenju.

Patriarhalni model, moški model, išče transcendenco skozi leta rigoroznih praks, osamitve, pravzaprav ločevanja, kjer ignorira neločljivost, večno povezanost  z vsem kar je. Moški model zagovarja leta umika, delo na sebi skozi disciplino in rigorozno prakso – samostanski pristop, ki nato pripelje do vrnitve v svet z novim zavedanjem. In moškim tak način ustreza, celo potreben je, zato da moški ohranjajo stik s svojim notranjim kompasom, ki jih v življenju vodi. Moška esenca je osrediščena v uspešnosti, kajti če gledamo arhetipsko je bil moški lovec, ki je moral biti uspešen v svojem lovu, da je družina preživela.

Ženske pa arhetipsko gledano niso zapuščale skupnosti, da bi bile uspešne v lovu, bile so nabiralke, ki se niso gnale za uspehom in svobodo, kar jim je bilo pomembno je ustvarjanje skupnosti, svetega prostora za druženje, kjer so otroci rasli in se razcvetali v svoj polni potencial. Ženska esenca je osrediščena v povezovanju, sodelovanju, soustvarjanju in to kar je najbolj izpolnjujoče za žensko je radost. Ženske niso zapuščale doma in otrok, da bi bile uspešne. Ženske smo narejene za užitek in to ekstazo najdemo pred, med in po pranju perila, kuhanju ali klepetanju s prijateljicami. Skrivnost ekstaze je že v nas, in ni prej ali potem, če govorimo o božanski prisotnosti. Enostavno JE.

Ko govorim o ženski paradigmi moči je ženske pogosto strah, da to pomeni, da bo morala zapustiti svojo pridobljeno enakopravnost in samozadostnost, da se bo morala vrniti nazaj med lonce in za likalno mizo, če naj bi postala ženstvena. In tovrstni stereotipi me še vedno presenečajo, čeprav po drugi strani razumem, da je človeško, da se vračamo v preteklost, v znano po odgovore. In vendar nas tokrat ženstvenost vodi v neznano, v evolucijo in vsekakor to ne pomeni, da se kot ženske vračamo nazaj v ženskam pripisane vloge in udomačenost.

Žensko so bile, zgodovinsko gledano, vedno tiste, ki so imele dostop v svojo notranjo pokrajino, v naravno in utelešeno celostnost, ki jo sama vedno znova opisujem skozi univerzalni zakon, ki pravi, da je vse eno in je eno v vsem. Ženske so tradicionalno živele svetost v vsakodnevnih opravilih. In ženska danes v sebi čuti globoko hrepenenje po povezanosti, po tej neločljivosti, kjer je vse eno in je eno v vsem.

Dejstvo je, da smo si ženske in moški različni, v vseh pogledih, tako telesno, kot čustveno, kot mentalno, in duhovno. Ženska ima sposobnosti, ki jih moški nima kot je npr. sposobnost rojevanja in moški imajo sposobnosti, ki jih ženske nimamo kot je sposobnost oplojevanja. Pravzaprav je nesmiselno, da silimo v enakost, ki je že v osnovi ne moremo doseči, sprejeti je potrebno dejstvo, da smo različni in ozavestiti svoja darila. Ženske imamo dostop do drugačnih fizičnih izkušenj kot moški, zakaj torej ne tudi duhovnih?

Ženska v svoji polni moči je prevodnik in oddajnik jin energije. Njen energijski sistem oddaja univerzalno jin energijo – izžareva jo. In njeni darovi so negovanje, čiščenje in sprejemanje.

Želim Ti krasen zaključek poletja in se beremo.

Bodi sijajno!

Taja Albolena

odprtost

Dajem in dajem, pa nič ne dobim nazaj …

Znano?

Tipična izjava ženske v stresu vsakdanjika je, da več ko daje, bolj ko se razdaja, manj dobiva. Tudi sama sem se dolgo časa pritoževala na podoben način. In vedno znova poslušam ženske, ki pravijo nekako takole: “Čisto vseeno mu je zame, jaz pa se počutim tako prazna, in enostavno ne morem več, to me ubija.” To so zgodbe, ki jih slišimo od svojih prijateljic ali pa celo iz svojih ust.In pogosto je za žensko eden največjih stresnih faktorjev, če jo partner ignorira ali zavrača, če se vedno znova počuti zapuščeno, ločeno. Tako moški, ki naj bi bil vir njene podpore postane breme, ki ga mora vleči s seboj.

“Kot otrok je in včasih se mi zdi, da imam tri in ne le dva otroka” mi je pripovedovala prijateljica, ki pravi, da jo to izčrpava do konca. Vedno znova ji povem, da mora poskrbeti zase, pa se mi vedno znova zdi, da sedi na ušesih in me noče slišati. Vendar je dejstvo, da sodobna ženska pogosto enostavno preveč pričakuje od svojega moškega in nima učinkovitih načinov, kako izraziti svoje potrebe na način, da bo tudi slišana.

Glavna težava na katero naletim vedno znova in znova je nerazumevanje razlike med moškimi in ženskami. Sama imam zadnje tedne intenzivne pogovore z mojim najdražjim o tem kako različni smo si in vedno znova se zahvaljujem za to možnost, da lahko slišim stvari tudi iz moških ust. Kajti ženske še vedno mislimo, da so moški taki kot smo ženske, samo da so drugače videti in od njih pričakujemo stvari, ki jih pričakujemo od svojih ženskih prijateljic – saj poznate – da me posluša, je sočuten, ljubeč in ne komentira.

Moški so res drugačni. In to lekcijo bomo počasi morale vzeti, brez da jih poskušamo spreminjati in prilagajati sebi in svojim pričakovanjem. Moškega najbolj omejimo ravno s svojimi pričakovanji. Sama dolgo časa nisem razumela,kako svojemu moškemu enostavno vzamem maneverski prostor, ko stvari od njega pričakujem in v taki situaciji je običajno rekel: “OK pa drugič.” In ne glede na to kako sem se razburjala, ni pomagalo. Pojma nisem imela koliko takih priložnosti, ko si je rekel: “OK pa drugič,” sem zamudila.

Moški na življenje gledajo kot na projekt, ki ima svoj začetek in zaključek. Stvari se lotijo s to predpostavko, da lahko za vse najdejo rešitev. In ko jo moški ponudi ženski, ta pa ga zavrne, ker ne rabi rešitve, temveč razumevanje in njegovo prisotnost, sta razočarana oba.
On ker ga je zavrnila in se počuti neuspešnega in ona ker se ne počuti sprejeta in ljubljena. Izziv je nedvomno v tem, da ne razumemo kako drugačni smo med seboj, vendar je v mojih očeh še večji izziv to, da ženske enostavno ne razumemo same sebe. In s tem se naš dnevni stres samo povečuje.

Izziv sodobne ženske je, da je v stresu v službi in potem se njen stres nadaljuje tudi doma. In ker nase gledamo, da je očitno z nami nekaj narobe, smo eksperti v tem, da smo poskusile že številne tehnike, orodja in načine kako sebe spraviti v red. Poskušamo na silo. V resnici delujemo do sebe izjemno grdo. Ne sprejemamo se, vedno znova se pritožujemo same nad seboj in se kritiziramo, sodimo in razsojamo. Po večini smo mnenja, da smo itak nerešljiv primerek in vrtamo po sebi kaj za vraga je narobe z mano.
Morda je čas, da končno že čas, da dojamemo, da ni čisto nič narobe z nami in da je čas, da se umirimo, namesto, da delamo na sebi in se poskušamo spremeniti. In na tem področju sem diplomirala na tej akademiji življenja, kajti leta in leta sem zlorabljala samo sebe, se mučila, trudila in silila sebe v stvari, ki mi niso pomagale, temveč so me še bolj spravile v dvome in vedno znova sem vstopala v nove in nove kroge istih preizkušenj. Dokler nisem dojela …

Morda je enostavno res že skrajni čas, da prebudimo Najsrečnejšo Žensko v sebi in smo to kar smo, avtentične, sijoče, radostne, ljubeče … Ženske. Preprosto Ženske, namesto da poskušamo biti Superženske.
Negovanje sebe in ljubezen do sebe, sprejemljivost in prijaznost do sebe so pomembni ključi na tej poti. IN če te zanima več na to temo Te vabim, da se mi pridružiš na 10-dnevnem izzivu za ženske. Več na povezavi tukaj …

Namarie

Taja

beautiful

Ko je ženska preveč v stresu, da bi opravljala svojo vlogo nosilke svetlobe v odnosu, smo vsi izgubljeni

S strani ženske sem prejela vprašanje; Kaj pomeni, da ženska sije? in spisala tole…

Naravna zavest ženske je enkratna in izjemna, je kot svetilka. Vendar ta svetilka oddaja mehko, nežno izžarevanje lune in ne udarne intenzivnosti sonca. Pravijo ji tudi Luminea Natura – mehkoba naravnega izžarevanja narave.

Gre za sposobnost ženske, da vidi, kar je. In ženska s svojo nežno svetlobo osvetli situacijo. Ob tem lahko ustvari čudež preobrazbe – v njeni svetlobi se moški vidi v resnični luči. Zato vedno znova ponavljam in prebujam ženske v zavedanje, da je ženska darilo moškemu, saj mu s svojim izžarevanjem pokaže njegovo pravo naravo in božanskost. Ženska potrebuje moškega ravno toliko kot moški žensko, le da se ženske svoje vrednosti kot ženske običajno ne zavedamo.

Na to temo sem imela debato s svojim moškim. In totalno me je presenetil s svojim jasnim sporočilom; “Moške dajanje osrečuje. Ampak, če ženska zahteva od tebe, da daš, ti vzame svobodo izbire, vzame ti tvoj maneverski prostor. In zato se moški, soočen z zahtevami ženske, raje umakne in počaka na drugo bolj primerno situacijo. Moški ne razumemo ženskega čustvovanja, preveč je komplicirano in naporno, zato se raje umaknemo in počakamo, da mine.”
VAU. Obsedela sem in razmišljala kaj se dogaja v konkretni situaciji. Ko ženska ugotovi, da je ostala brez pozornosti moškega, je ponavadi še bolj sitna in zahtevna. In ga s tem še bolj odrine od sebe. Ugotovila sva, po celodnevnem tuhtanju in občasnem pogovoru, da je ključ v ženski odprtosti in voljnosti, da pomaga moškemu, da ji pomaga.

Ženska s svojim izžarevanjem moškemu potrjuje njegovo vrednost. Ko se ženska zapre, ugasne svojo svetilko. In s tem moškemu vzame to, kar ga neguje. In ker ne ve, kako jo osrečiti, kako pridobiti nazaj to svetlobo, se počuti neuspešnega in s tem se povečuje njegov stres. Moški za svoje zadovoljstvo potrebuje občutek, da je uspešen in ne kot ženska občutek, da je ljubljen.

Moški, ki so prikrajšani za žensko družbo, postanejo kot surovi diamanti, ostri in robustni. Večkrat rečem v ženski družbi, da so zasedeni moški bolj privlačni ženskam, ker jih ženska svetloba spolira in se bolj vidi njihova resnična vrednost. Ženska je namreč tista, ki moškega spomni na najboljše, kar je v njem in mu pomaga, da začuti svojo vrednost. In to ni zraslo na mojem zelniku. O tem govori Robert A. Johnson, jungovski psihoterapevt, ki veliko piše o arhetipih in o negi ženske duše.

In v sodobnem svetu smo na to pozabile tako ženske, kot tudi moški. Večina moških dobi najglobljo potrditev svoje vrednosti od ženske. Življenje moškega je brez ženske pusto in nerodovitno, kajti svetloba ženske je tista, ki moškemu osmisli njegovo življenje. In ženska vidi in pokaže moškemu njegovo vrednost tako, da prižge svetilko.

Ženska ima v sebi to sposobnost, da z nekaj besedami podeli smisel njegovim celodnevnim naporom ali pa ga s svojim mečem kritike v celoti uniči. In tega se ženske sploh ne zavedamo. Sama šele zdaj, ko sem ozavestila in o tem govorim z drugimi ženskami, od leta 2009 opazujem ženske, kako grde smo z moškimi in sploh se ne čudim dinamiki, ki jo nezavedno ustvarjamo.

Dojela sem, da je ženska tista, ki je nosilka rasti in evolucije v partnerskem odnosu, kar delim z ženskami v svojem notranjem popotovanju Alkimija ljubezni. Moški se te ženske lastnosti pravzaprav boji, še bolj pa ga je strah, da bi jo izgubil.

Ženska je brez dvoma nosilka svetlobe, ki greje, oživlja in prinaša pomen in o tem so govorili že naši predniki, kajti ženska je bila vedno tista, ki je skrbela za ogenj v domu. Moški je v glavnem odvisen od ženske, da preskrbi luč v družini, kajti sam ni najbolje opremljen, da bi našel smisel zase.

To je to, ko sama na seminarjih rečem, da je ženska esenca življenje samo, je kaos, je živost, je vse kar je.
In moška esenca je zavest, je praznina, je tišina.
Moškim je stresno vse to ukvarjanje s polnostjo življenja, ženske pa smo v tem doma.
Ženska je varuhinja življenja, ljubezni, družine in odnosov.

Ko ženska zapusti svojo ženstvenost in je preveč v stresu, da bi opravljala to svojo vlogo nosilke svetlobe v odnosu, smo vsi izgubljeni.

Ženska spomni moškega, kaj je resnično pomembno v življenju. Ženska je nosilka modrosti srca in je navdih moškemu, da deluje iz srca. Moški ima lahko izjemno vizijo, vendar ženska poskrbi za temelj, ki ima pomen. Ko ženska ni srečna, nihče ni srečen. Ko ženska postane moški, moški v njenem življenju izgubi namen, pomen in navdih.

In ko sem sama potovala skozi ta proces, sem globoko ozavestila, kakšno darilo smo ženske moškim. Zato je to moja strast, zato sem tako strastna v tem, da delim to z ženskami naprej, kajti moja izkušnja v odnosu, v katerem sem še vedno, je bila obojestranska. Rada povem, da se je moje prebujenje zgodilo neko jutro, ko sem dojela, da mojemu moškemu verjetno ni najbolj prijetno biti v postelji še z enim moškim. Takrat sem zavestno stopila na pot prebujanja svoje ženstvenosti.

Dolgo časa nisem razumela, kako ženske odrivamo od sebe podporo, ki nam jo moški želi dati. Kajti, ko vstopimo v moško vlogo, nismo sprejemljive ali voljne, da nam moški daje.

Izjemen izziv sodobne družbe je SuperŽenska, ki zmore vse sama. Pod častjo ji je, da bi prosila za pomoč, saj vendar vse zmore sama. In ob tem pozabi na svoje srčno hrepenenje, da bi bilo zanjo poskrbljeno. Uspeh v tem moškem svetu zahteva izjemno žrtev za večino žensk. Brez potrebnega časa za nego ženstvenosti, ženske postanemo utrujene, izčrpane in zamerljive. In s tem vedno znova zasučemo to kolo v katerem odrivamo moške in nato pričakujemo, da nam bo moški dal to, kar potrebujemo. Pričakovanja na eni strani in zavračanje njegove pomoči na drugi, so največji uničevalci partnerskih odnosov. Ker ne razumemo medsebojnih razlik, ustvarjamo ogromne prepade, namesto da bi se podprli in ustvarjali mostove.

Ženska se mora naučiti, kako negovati svoje čustvene potrebe, da bi lahko bila v izžarevanju.
Ženska sije takrat, ko je srečna in zadovoljna. Ko je v stiku s svojo srčnostjo, empatijo in sočutjem.
Zato mora ženska najprej osrečiti samo sebe (namesto, da pričakuje od moškega, da bo naredil nekaj, kar jo bo osrečilo) in postati najsrečnejša ženska v svojem življenju, da bi jo moški lahko osrečil še bolj.

Ženske moramo začeti s tem, da pomagamo moškim, da nam pomagajo. Prijaznost, hvaležnost, čutenje so osnovni ključi. To je tisto, kar moramo ženske prebuditi v sebi, kajti najsrečnejša ženska je že v tebi, le prebuditi jo je potrebno.

Gre za zavestno izbiro in zavezanost temu, da to ženstvenost, svetlobo, življenje živiš, vsak dan.
Da si, kar si.
Več o sijanju si lahko prebereš tudi v članku Ženska sije! tukaj…

Bodi Sijajno!

Taja Albolena