Življenje

mikado

Igra mikado

Tale vikend je bil zame kot igra mikado.
Ne vem, če se je spomniš.

Mikado je stara japonska igra.

Ko sem bila majhna, smo jo veliko igrali. Z njo mojstriš koncentracijo in potrpežljivost.

Imela sem načrte, kako bo vikend potekal in tale polna luna je bila kot bi nekdo vzel paličice, jih premešal in vrgel v zrak. Ko so padle na tla, je vse šlo malo po svoje.

Spet sem dobila lekcijo, da se planiranje ne obnese in da je prožnost resnično tema tega leta.
Da se ne držiš kot pijanec plota, da se ne oklepaš znanih stvari in predvsem da ne siliš, da bi stvari morale iti po tvoje.

Hitreje, ko zmoreš spustiti stvari in na situacijo pogledati iz druge perspektive, lažje potuješ skozi.

In prožnost terja še nekaj drugega in to je avtentičnost.
Ne moreš biti prožna in hkrati izdajati, zapuščati ali biti nezvesta sama sebi.
Ko skušaš slediti drugim si toga, zategnjena in trda. Nisi prožna.

Prožnost terja, da si v stiku s sabo in s svojim centrom.

Prožna si, ko si utelešena v svojem telesu.
Le tako si lahko v toku.

Če si do zdaj s prilagajanjem in ugajanjem drugim dobila pikico tistega, kar bi potrebovala, zdaj še tega ne dobiš več. Če čakaš na druge in predvsem, če čakaš na dovoljenje s strani drugih, se ne boš premaknila, ko te duša sili v to, da slediš svojemu notranjemu kompasu.

Tudi, če je videti, kot da greš v popolnoma nasprotno smer kot vsi ostali in še posebej zaradi tega je res pomembno, da ostajaš zvesta sebi.

Čas kliče po avtentičnosti in po tem, da poznaš svoje potrebe.
Res je pomembno, da veš, kaj potrebuješ in da nehaš zanemarjati sebe in svojo Dušo.

Eno je, da jo slišiš.
In drugo je, da poskrbiš za to, kar slišiš, da potrebuješ.

Čas v katerem živimo terja, da odrasteš.
Da deluješ kot zrela odrasla ženska.

To v praksi pomeni, da se je potrebno spoznati s svojim notranjim otrokom in da neha tvoj otrok voziti avto tvojega življenja.

V zadnjih dneh razmišljam o temu, kako tale čas kliče po delovnih mestih, ki še ne obstajajo.
Kako bo vedno več ljudi poklicanih, da začnejo s svojim poslom.

In ob tem iz prve roke vidim, da je to, da odrasteš in odgovorno gradiš temelje svojemu poslu res pomembno.

Ker če se spomnim sebe, sem na začetku mislila, da me bo nekdo odkril in bo poskrbel za vse, jaz bom pa samo delala to kar rada delam.
Nekaj deset tisoč evrov kasneje, ki sem jih investirala v programe, mentorje in poslovna izobraževanja, vem, da so bolj kot strategije, ki seveda imajo svoje mesto, pomembni temelji, ki jih postaviš v sebi.

Da ne furaš svojega posla kot otrok.

Tako kot sem začela jaz iz svojega nevidnega otroka, ki ni hotela biti vidna in je čakala na nekoga, ki jo bo odkril… in sem potrebovala deset let učenja, na deset podlage, glede na to, da bom letos praznovala 19 let, kar imam svoje podjetje, da sem dojela, da so vse odnosi.

Da vse življenje temelji na odnosih.

In da je odnos s seboj in do sebe osnova čisto vsem drugim odnosom, tudi tistemu, ki ga imaš s svojo službo ali podjetjem.

In da je odnos s svojim notranjim otrokom tisti, ki je temelj kreativnosti, radovednosti in želji po učenju, odkrivanju življenja in igrivosti.

Živost.
Živahnost.
Življenje.

Ne vem kako ti čutiš tole obdobje… jaz čutim, da nas Vesolja, Zemlja, vse skupaj sooča s tem, da vse tisto kar ni avtentično, ni vzdržno.

Vsi načini, ki so nekako delovali do sedaj, zdaj ne funkcionirajo več.
In čas kliče po zvestobi sebi.

Kako gre tebi v teh dneh?

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Mentorica za razcvet Ženske Duše
www.divine.si

PRIPRAVLJENA NA VEČ?
Ostani v stiku z mano.
>>> Telo je izjemen sistem. Ekosistem. In če v tem ekosistemu vlada strah, to povzroča zakrčenost, utesnjenost in stres. Če v tem ekosistemu vlada ljubezen čutiš sproščenost, pomirjenost in odprtost.
To, da si prisotna, v tem trenutku tukaj in zdaj, je tisto mesto, kjer lahko ti izbereš strah ali ljubezen.
To je v teh nemirnih časih pomembna dnevna praksa.
Preobrazi odnos s telesom je spletni intenziv, kjer bova skozi prakso in predavanja odstirale, kaj si vgradila v svoje telo in kako to preobraziš. Ker je to, da naseliš svoje telo in ga napolniš z ljubeznijo, najbolj modra izbira v teh nemirnih časih. Več najdeš na povezavi >>>TUKAJ<<<

>>> In ker zate želim, da ustvariš ljubezenski odnos, ki varuje ljubezen in da premagaš uničevalce ljubezni, ki ti stojijo na poti, sem pripravila brezplačni vodnik za varovanje ljubezni, pofočkaj se in postani del skupnosti Varuhinj Ljubezni.

sadness

Žalovanje za življenjem, ki ga ni več.

Ko je z menoj delila zgodbo svoje male punčke, ki je bila puščena v bolnici in je eno leto ni nihče obiskal, se me je to tako globoko dotaknilo, da sem ostala brez teksta.
Osupla.

Bolečina, ki je prežemala vsako besedo v zapisu je bila otipljiva.
Tako zelo živa.
V tistem trenutku sem čutila s to malo punčko.
Čutila sem njeno izgubo.

Bolečina izgube je nekaj, kar se te dotakne.
Ker je tako zelo človeška.
Ker smo jo vsi izkusili.
Vsak na svoj edinstven in enkraten način.

Stavek, ki je ostal z mano je bil, da je vse, kar je naredila, naredila narobe.

Ja, tudi jaz sem imela ta občutek. Tako zelo pogosto.
Ko si nevidna. Zgolj platno na katerega projicirajo svoje zgodbe drugi.
In vse kar narediš, je narobe. Ker ni tako, kot so želeli drugi.
Ker ne glede na to, kako zelo se trudiš, nikoli ne moreš biti ONI.

In potem sem se spomnila tiste sobe.
In zavese za katero sem se skrivala.
In zvokov iz sosednje sobe.

Pričakovanj, ki so nemo visela v zraku.
Pa tudi hladu in nezaželenosti, ki je prišla z njo.

Ne, nisem bila zaželena. Vse prej kot to.
Bila sem tujka.

Tujka v mnogih svetovih.
Osovražena zaradi vloge, ki mi je bila dodeljena.
In ki je nisem mogla spremeniti.

Bila sem samo otrok.
Ki so ga na šahovnici življenja premikali drugi igralci.
In ta občutek, da na okoliščine v katerih si nimaš vpliva, je ostal z menoj še desetletja.

Pismo, ki sem ga prejela, me je potisnilo v soočenje s tistim delom, s katerim se nisem želela soočiti. Večkrat sem rekla, da bi si želela vedeti kaj je bilo tisto, ki me je iz živahne in radožive punčke spremenilo v pridno punčko. Vendar v resnici nisem hotela vedeti.

Izgubila sem del sebe.

Danes vem, da te soočenje s tem kje si in kar si doživela, potisne v proces žalovanja.
Hočeš nočeš je potrebno stvari prežvečiti in prebaviti, da bi jih lahko izločila.
Tako deluje narava.

Tisti otipljivi občutek na katerega me je spomnila je bila raztreščenost.
Kot krhka steklena figura sem se raztreščila na tisoče koščkov.

Več kot enkrat v svojem življenju.
Vendar me tista prva izkušnja zaznamovala za vedno.
Tisti občutek, da je nekaj hudo narobe z menoj, je obvisel nad menoj.

In to česar dolgo časa nisem vedela je, da pride čas v tvojem življenju, ko je potrebno te koščke sebe zbrati nazaj v celoto.
Povezati dele sebe v celoto.
In del tega procesa je tudi žalovanje.

Tvoj notranji otrok ima potrebo po žalovanju, ker ni bil deležen ljubezni in varnosti v preteklosti.

Skozi svoje življenje si soočena z mnogimi oblikami in jakostjo žalosti.
Smrt je le ena od mnogih oblik izgube, ki kliče po žalovanju, da bi se lahko povezala nazaj v celoto.

Poleg žalovanja ob fizični smrti, je žalovanje potrebno tudi takrat, ko izgubiš zdravje, ko se zaključi odnos skozi ločitev ali pa ko je otrok primoran prehitro odrasti, prevzeti odgovornost, ki ji ni dorasel in ko izgubi stik z igrivostjo, spontanostjo in živahnostjo, ki naj bi jo izkušal.

Izguba sanj kliče po žalovanju.
Izguba življenja, ki si ga živela in ga ni več kliče po žalovanju.

Vendar tako kot pri mnogih drugih stvareh v sodobni družbi pričakujemo, da naj bi žalovanje steklo v linearni časovnici in da, ko prideš do konca, si zaključila s tem.
Novo poglavje. Nov list v življenju.

Tudi zaradi tega imamo radi strategije v stilu 5 korakov do xyz.

Vendar je žalovanje proces.
Stvari se vračajo.
Odstirajo se vedno novi nivoji, nianse in odtenki.

Stvari v tvojem vsakdanu te spomnijo na tvojo bolečo izkušnjo.
Besede, dogodki, ljudje te spomnijo na koščke, ki si jih še nisi prisvojila in ki jih še nisi odžalovala. Asociacije so žive.

In s tem je vse čisto v redu.

Žalovanja ne moreš potisniti, ga na silo zaključiti ali se truditi, da bi bila že enkrat skozi.
Kar je v storilnostno naravnani družbi nekaj nezamisljivega.

Osebno sem mnenja, da k temu prispeva tudi pozitivizem, ki na žalost gleda kot na nekaj, s čimer moraš na hitro opraviti.

Iz izkušenj vem, da je premik skozi različne faze žalovanja ključnega pomena.
Zemljevid skozi ti lahko pomaga, da se ne ujameš in zaciklaš v enih in istih zgodbah.
Meni je zelo blizu tisti, ki ga je razgrnila Elizabeth Kübler-Ross, MD.
Vendar ne predstavi cele slike. Manjkajoči košček sem odkrila pred kratkim.

In iz izkušenj vem, da je zelo pomembno, da veš kje se nahajaš in da se vodiš skozi celoten proces.

Upiranje in zanikanje izgube ti morda v prvi fazi nudi občutek, da situacijo nadziraš, vendar je obup toliko večji, ko ugotoviš, da je to v resnici iluzija.
Zanikanje je mehanizem preživetja, ki je v trenutku izgube kot most, ki ti pomaga čez bolečino.

Temu sledi jeza. Jeza je kot stražar, ki straži bolečino, ki se skriva pod njo.
Naslednja faza je sklepanje kompromisov z življenjem. Faza, ki na površje naplavi vsa obžalovanja in pomisleke v stilu kaj bi bilo, če bi bilo.

In sledi srečanje z žalostjo, ki je lahko preplavljujoče.
Sprejemanje ne pomeni, da ti je to, kar se je zgodilo všeč. V resnici gre za sprejemanje realnosti, tega kar se je zgodilo. Da se pomiriš s tem, kar se je zgodilo brez zanikanja.

In šesta faza je, da v tem najdeš pomen, globlji smisel. To je tisto, ko rečem, da vzameš lekcijo, ki ti jo je pripravila duša. Ko prepoznaš, da se vse dogaja zate in ne tebi.

Do tja je vedno dolga pot, ne moreš preskakovati korakov, vendar je pomembno vedeti tudi, da ta proces žalovanja ni linearen proces, vedno znova se vračaš k različnim korakom in si vedno bolj v povezovanju delčkov svoje duše, ki so se ob izkušnji razbili, v celoto svoje Biti.

Kar vidim sama je, da nas situacija v kateri smo, izguba življenja kot smo ga poznali, kliče v ta proces žalovanja. Zavesten proces bo vsakega posameznika vodil v globlji smisel tega, kar se odvija, pa tudi v razumevanje tega kako te to oblikuje in ti pomaga, da zaživiš bolj izpolnjujoče in polno življenje.

Lahko se izogneš žalovanju.
Vendar se s tem izogneš tudi ljubezni.
In to bo imelo za posledico, da se boš izogibala odnosom in življenju.
Bolečina izgube je neizogibna. Vendar je trpljenje nekaj, kar je tvoja izbira.

Toliko ljudi danes je živih, vendar v resnici ne živijo, životarijo.
In da bi izkusila živost, da bi se premaknila v razcvet, se moraš pomiriti s tem, da si človek.
Sprejeti človeškost. Sprejeti telo.

Tvoje telo je posoda v kateri se preobrazba lahko zgodi. Zato globoko verjamem v to, da je ljubeč odnos s tvojim telesom tisto mesto, ki je v tem času in prostoru nujno potrebno, da bi se lahko premaknila skozi ta proces žalovanja. O tem kako ustvariš ljubeč odnos s telesom bom delila več v spletnem intenzivu, ki se bo odvil pod okriljem polne lune v Devici.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Mentorica za razcvet Ženske Duše
www.divine.si

PRIPRAVLJENA NA VEČ?
Ostani v stiku z mano.
>>> Telo je izjemen sistem. Ekosistem. In če v tem ekosistemu vlada strah, to povzroča zakrčenost, utesnjenost in stres. Če v tem ekosistemu vlada ljubezen čutiš sproščenost, pomirjenost in odprtost.
To, da si prisotna, v tem trenutku tukaj in zdaj, je tisto mesto, kjer lahko ti izbereš strah ali ljubezen.
To je v teh nemirnih časih pomembna dnevna praksa.
Preobrazi odnos s telesom je vikend intenziv, kjer bova skozi prakso in predavanja odstirale, kaj si vgradila v svoje telo in kako to preobraziš. Ker je to, da naseliš svoje telo in ga napolniš z ljubeznijo, najbolj modra izbira v teh nemirnih časih. Več najdeš na povezavi >>>TUKAJ<<<

>>> In ker zate želim, da ustvariš ljubezenski odnos, ki varuje ljubezen in da premagaš uničevalce ljubezni, ki ti stojijo na poti, sem pripravila brezplačni vodnik za varovanje ljubezni, pofočkaj se in postani del skupnosti Varuhinj Ljubezni.

lightinhand

December je za mnoge najbolj stresen mesec v letu

Biti prijazna s seboj je eden večjih izzivov tega časa.

Ko se trudiš biti popolna mama, žena, pa učiteljica, kuharica, sobarka in vse ostalo prideš do točke, ko ugotoviš, da si sebe zopet pozabila nekje na dnu svojega neskončnega seznama opravil.

In ko si utrujena, izpraznjena in izčrpana je res pomembno, da si prijazna s seboj.
Da se ne napadaš, sodiš in kaznuješ, ker ti ni uspelo narediti vsega in biti vse za vse.

December je vsako leto stresen mesec, ker je še toliko stvari, ki so ostale na neskončnih seznamih nepokljukane.
In bi rada stisnila vanj največ kolikor se da.
Največkrat na račun sebe.
In v to se še vedno ujamem tudi sama.

Zakaj?

Ker je to tudi mesec, ko se aktivirajo družinski vzorci in zgodbe povezane z darili, obdarovanjem, pa slabe izkušnje z darili za sorodnike.
Čas, ko se soočamo s tem kaj imamo in česa v svojem življenju nimamo.
Hočeš nočeš se aktivirajo sence v globinah in vzorci, ki smo jih v aktivnem delu leta kot napihljive žoge držali pod vodno gladino, začnejo prihajati na površje.

To je tudi čas, ko se zazremo vase in naredimo bilanco leta, ki se zaključuje. Kar pa je največkrat videti kot neskončni seznam ciljev in rezultatov, največkrat tistih, ki jih nismo dosegle. Kar samo povečuje depresivnost že tako temačnega obdobja, ki mu že tako manjka svetlobe.

In potem je tukaj december leta 2020, ki običajne izzive decembra potencira na ne vem točno katero potenco.

Glede na to, da smo zaprti zaradi Korona ukrepov, je večini onemogočeno mrzlično iskanje daril po trgovinah. Vendar to ne zmanjšuje stresa, ki ga kot empatična duša v tem času doživljaš, če si se podala v internetne labirinte v iskanju daril preko spleta. Da ne omenjam tega, da morda sploh ne bodo uspela priti zaradi preobremenjenosti poštnega sistema.

Preplavljenost, ki jo empatična duša v teh časih doživlja se dogaja na vseh nivojih, tako čustvenem, kot mentalnem in duhovnem, da ne omenjam energijskega, ki ga bombardirajo okrepljeni sistemi vseh mogočih naprav, ki jih za delo od doma potrebuješ.

Ustrahovanje, ki smo ga dnevno deležni, skupaj z zanikanjem, žalostjo, zmedenostjo, depresivnostjo, zaskrbljenostjo in pogosto obupom zaradi težav, ki jih trenutna situacija prinaša s seboj se dotika mnogih.

Izziv je brez dvoma v tem, da to ni samo stvar lokalnega dogajanja.
Če si empatična duša potem čutiš vse kar se dogaja po vsem svetu.

In s porastom trpljenja na globalni ravni, vedno bolj čutiš stvari, ki jih prej nisi čutila.

Poleg tega smo v času, ko se duša odpira v globino in s tem vedno bolj čutiš stvari na energijski ravni in vseh drugih ravneh, ki v resnici niso tvoje.
Vendar njihova intenzivnost zato ni čisto nič manjša.

Letos zaradi globalnega dogajanja čutiš dodatne pritiske na svoj empatični sistem.
In zato je letos notranja prepoznava tega kaj je moje in kaj ni moje še toliko bolj potrebna.
Pomembno je, da imaš v rokah orodja s katerimi lahko prepoznaš stvari, preobraziš stvari in poskrbiš zase.

Če je v prejšnjih letih veljalo, da je nujno potrebno, da v tem času regeneriraš svoj sistem in poskrbiš zase, je to v teh nemirnih časih še toliko bolj pomembno.

Pomembno je, da piješ iz notranjega vodnjaka miru, radosti, sočutja, vere in ljubezni.
To kar močno čutim je, da je v teh čudnih časih aktivno varovanje Ljubezni ena najpomembnejših veščin. Na vseh nivojih in v vseh odnosih.

V tem temačnem letu sem ustvarila druženje Varuhinja Luči in Stopi v polno moč svoje ženske Duše, ki sta kot svetilnika za vse tiste, ki so bile del popotovanja vase.
V tem letu sem bila priča mnogim prebojem in predvsem zdravljenju starih zgodb in omejitev ter predvsem jemanju svoje moči nazaj pri ženskah s katerimi smo skupaj potovale.
Kajti takrat, ko si soočena s krizo v svojem življenju, je to vedno izjemna priložnost za preboj na vseh ravneh, ki ga niti ne slutiš.

Vedno znova slišim s strani žensk s katerimi sem v tem letu delala, da čutijo veliko večjo zaupanje vase in da se veliko bolj zanesejo nase kot so se na začetku tega leta.

Prepoznavanje svojih temačnih praks, kamor sodijo tako sojenje kot tudi obrekovanje in napadanje same sebe je potrebno nadomestiti s praksami luči, ki ti pomagajo ustvariti občutek varnosti, stabilnosti in samozaupanja, še posebej če si visoko občutljiva, intuitivna in empatična duša.

Ena tistih stvari, ki sem jih v tem letu prepoznala je, da je pomembno, da imaš na voljo orodja, ki ti omogočajo, da izkušaš opolnomočenje namesto kolapsa.
To še posebej velja za tale intenziven čas konec leta.

Vprašanje je ali čutiš preplavljenost, napetost in razdraženost za katere ne veš od kod izhajajo…

Tri desetletja delam z duhovnimi vsebinami in skozi številne vpoglede v življenja žensk sem prepoznala kakšen izziv je za visoko senzitivno in intuitivno žensko, ki je empatična in ima tudi dušni dogovor varuhinje Luči, življenje na Zemlji.

Če si Empatinja je tvoj živčni sistem nastavljen drugače kot pri večini, kar povzroča, da čutiš več in si bolj senzitivna za dogajanje okoli sebe. Čutiš frekvence, ki jih drugi ljudje sploh ne čutijo, zato je preplavljenost z vedno večjim številom sevanj takih in drugačnih, smeti na čustvenem in mentalnem nivoju, ki jih ljudje zlahka stresejo nate kot da si kanta za smeti, nekaj, kar je vedno težje prenašati.

Veliko bolj si dovzetna za to kaj podpira življenje in kaj je proti življenju.
Kar pa ne pomeni nujno, da znaš upravljati s svojo energijo in da veš kako ravnati s to svojo senzitivnostjo, da postane darilo, namesto da je breme.

To kar vedno znova opažam pri Empatinji je to, da je prepričana, da so vsi okoli nje tako dovzetni za zaznavanje energij, vendar niso.

Mnogi ne zaznavajo življenja tako v globine.
In mnogi zlahka poškodujejo druge, da bi sami preživeli.

Dejstvo je, da ima empatična duša dogovor, da je njena kapaciteta čutenja tako kot širokopasovni internet. Zaznava in čuti precej več kot ljudje okoli nje. Veččutno zaznavanje ji omogoča, da čuti bolečino in stiske drugih kot svoje lastno. Prevzema nase miselne forme in programe drugih kot da so njene lastne. Zaznava dimenzije in energijske svetove, energije drugih, kot da so njene.

In misli, da vsi doživljajo enako kot ona.
Konec koncev imamo vsi sposobnost empatije, ni res!?

Kako veš, če si empatična Duša…

Travme, ranjenosti povezane z zapuščenostjo, izločenostjo, zasmehovanjem, zasramovanjem, izločenostjo iz skupnosti, težave s soodvisnostjo, perfekcionizmom in izkušnja grešnega kozla imajo skupni imenovalec, ki ga izkuša 98% vseh varuhinj Luči s katerimi prihajam v stik.

Pri svojem delu z ženskami vedno znova prihajam v stik s senzitivnimi, visoko intuitivnimi ženskami, ki imajo globoko razvito empatijo in ne znajo upravljati s svojo energijo in s svojim empatičnim sistemom.

Zaradi tega so lahek plen za narcisiste, energijske vampirje in odvisneže, za katere vedno znova poskrbijo, jih rešujejo ter so njihov vir energije, denarja in dobrega počutja.

Hkrati pa mnoge izkušajo čustvene težave kot so depresija, tesnoba in nihanja v razpoloženju, ki jih ne pripisujejo temu, da so vedno na voljo in v opazovanju tega, kako se počutijo drugi. Ker je od te sposobnosti, da zaznajo razpoloženje drugih in prevzamejo stvari nase v najzgodnejšem otroštvu odvisno njihovo preživetje, so to mehanizmi, ki jih nesejo s seboj v odraslo dobo.

Živčni sistem ženske, ki ima dušni dogovor, da je visoko občutljiva, intuitivna in empatična duša, je zvezan drugače kot živčni sistem večine ljudi. Posledica tega je veččutno zaznavanje.
Kar v praksi pomeni, da so tako fizični, kot tudi čustveni, energijski in mentalni sistem nastavljeni drugače.

In pomembno je, da poznaš sebe, svoj empatični sistem in da znaš upravljati s svojo energijo.
V kolikor tega ne izmojstriš, bodo tvoje empatične sposobnosti tiste, ki bodo vir bolečine, zmedenosti in čustvenih vzponov ter padcev, ki te uzčrpavajo, praznijo in utrujajo.

Pa ni treba, da je tako.

V nadaljevanju boš našla nekaj znakov, ki kažejo na to, da še nisi izmojstrila svojega empatičnega sistema…
… Čutiš tesnobo, živčnost in odzemljenost skozi svoj vsakdan
… Se poskušaš pomanjšati in skriti pred ljudmi ter svetom, ker je vsega preveč in čutiš preplavljenost z energijo
… Se težko izraziš, se postaviš zase in imaš težave, da rečeš NE
… Se vedno znova razdajaš in žrtvuješ za druge, dokler nisi tako izpraznjena, da dihaš na škrge
… Si izgubila stik s svojo avtentično naravo, s svojim notranjim centrom
… Imaš v odnosih težave biti kdor si v resnici in se namesto tega pretvarjaš, ugajaš in nosiš maske
… Pogosto čutiš tesnobo, paranojo ali obsedenost s stvarmi, ki se ti zdijo kot da sploh niso tvoje
… Čutiš depresijo, strah ali jezo brez nekega posebnega razloga, še posebej ko si z drugimi ljudmi
… Izkušaš nihanja v razpoloženju
… Čutiš kronične bolečine
… Imaš težave s kronično utrujenostjo
… Se težko izpostaviš v družbi, se držiš zase in si prepričana, da si introvertirana
… Imaš težave v velikih skupinah ljudi
… Si v svojih odnosih vedno znova v Reševalki, So-odvisnežu ali pa si v vlogi Grešnega kozla, ki nase prevzema vsa čustva in negativno energijo drugih ljudi

Skozi zakon sinhronosti, kjer k sebi vedno pritegneš točno tisto, kar potrebuješ bom predvidela, da si, v kolikor še vedno bereš tale zapis med tistimi 95% žensk s katerimi delam, ki so empatične duše.

Ključno vprašanje je, kako se kot Empatinja lahko prebiješ skozi tole vedno bolj kaotično obdobje v katero se podajamo?

In odgovor je sestavljen iz treh temeljnih ključev, ki jih je modro poznati.
Prvi ključ zagotovo leži v razumevanju svojega dušnega dogovora in tega kaj v resnici pomeni, da si empatična Duša. Pomembno je, da prepoznaš, kako se skozi utelešanje v sistem, ki svet doživlja skozi zgolj 5 čutov soočaš s številnimi izzivi za katere verjetno misliš, da jih izkušajo vsi okoli tebe. Pa jih ne.

Varuhinja Luči je druženje, kjer sem šla v globine in razložila osnove, ki so ključnega pomena za razumevanje dušnega dogovora visoko senzitivne, intuitivne ženske, ki je empatična duša.
Razumevanje izzivov, ki jih to prinaša s seboj, bo prineslo jasnost in tudi sočutje, v prvi vrsti do sebe.

Vendar razumevanje tega zakaj ne znaš postaviti meje ali reči NE, ne bo zadostovalo, da bi to zaustavilo tiste, ki jih tvoja svetloba pritegne in bi jo želeli vzeti zase.
Največkrat je to, da ne zmoreš postaviti jasnih meja posledica tega, da je to del tvojih preživetvenih mehanizmov in da za voljo tega, da si preživela dovoliš ljudem okoli tebe, da te izčrpavajo ali skozi ustrahovanje pridejo do tega kar jim lahko daš.

Zgolj vizualizacija svetlobe, čiščenje prostora z žajbljem ali nošenje kristalov, kljub temu, da so krasna orodja ne bo zadostovalo, da bi v tem intenzivnem in napornem obdobju v katerega se podajamo lahko resnično zasijala in podelila svoje darilo z ljudmi in s svetom ter izpolnila svoj dušni namen, svojo življenjsko misijo.

Vedno, ko poskušaš dobiti potrditev svoje vrednosti iz zunanjega sveta, s strani ljudi se ujameš v svoje preživetvene strategije.
In drugi ključ je, da prepoznaš kakšni so mehanizmi, ki te vedno znova ujamejo in s katerimi sabotiraš samo sebe. Pomembno je, da jih prepoznaš in razpustiš.

Tretji ključ so zagotovo dnevne prakse in orodja, ki ti omogočijo, da upočasniš, ustvariš prostor zase in se usidraš v svojem telesu.

In vse tri ključe bom s teboj podelila v druženju Varuhinja Luči, ki ga začenjam pod okriljem solarnega obrata 21.12.2020.

V tem času, ko vse postaja vedno bolj intenzivno, je ključnega pomena, da razumeš kaj ustvarja preplavljenost, ki jo doživljaš zaradi negativnosti, ki te obdaja in vstopa v tvoj energijski sistem, če ne znaš upravljati s svojim energijskim prostorom in ustvariti prostor.
In verjetno bi te presenetilo, če ti povem, da ta preplavljenost ne izhaja iz tega, da ne znaš postaviti meja.

Potreben je spust v globine, da bi lahko ugledala kaj vse je prisotno…

Zato te vabim v 22-dnevni intenziv Varuhinja Luči, kjer bom s teboj podelila kaj to, da si varuhinja Luči čisto zares pomeni in kaj moraš vedeti o tej poti.
Kako se soočiš s preplavljenostjo z energijami, čustvi in mislimi ljudi okoli sebe in orodja s katerimi si lahko pomagaš.
Arhetipi v tvojem notranjem timu, ki upravljajo z mehanizmi preživetja in te lahko ovirajo ali podpirajo.
Izvedela boš več o senčni in svetli plati arhetipov, ki so v dušnem dogovoru Varuhinje Luči aktivni.
Pa tudi več o praksah in orodjih ter energijski higieni, ki je v tem intenzivnem času obvezna, da okrepiš svoj empatični sistem.

Si ZA?
Pofočkaš se na povezavi >>>TUKAJ<<<

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

relaxw

Želim si, da bi bilo življenje zopet normalno…

Pogrešam normalno življenje.
To je izjava, ki jo v teh nemirnih časih največkrat slišim.

Želim si, da bi bilo vse zopet normalno.
Želim si, da bi bila normalna.

Zakaj nič več ne deluje kot je včasih?
Kaj delam narobe?
Kaj je narobe z menoj?

Vprašanja, ki vznikajo iz notranjega mesta, ki išče krivca za dogajanje… ki ga nikoli ne moreš najti.
Ne gre za to, da je kdorkoli naredil karkoli narobe.
Ne gre za to, da je karkoli narobe.

In kaj je v resnici normalno?

Ko se znajdeš na tem mestu, kjer stvari razpadajo in nič več ni kot je bilo, ko se zgodi kriza identitete, največkrat meniš, da je to zato, ker si naredila nekaj narobe.
Ali pa je nekdo drug nekaj na celi črti zaj**bal.

In da bo vse ok, če si očistiš prašna kolena zaradi padca in se vrneš nazaj v »normalno«.

In ko imaš glede življenja prepričanja, da bi moralo biti udobno in prijetno, je boleče, ko življenje ne ustreza več idealom, ki jih nosiš v sebi.

Iskanje varnosti v zunanjem svetu ni več opcija.
Iskanje stabilnosti v zunanjih sistemih ni več opcija.

Življenje je neusmiljeno.
In ob tem ne mislim na apokaliptične razsežnosti trpljenja in mizerije.
Če pogledamo naravo vidimo, da potuje s cikli. Skozi cikle rasti.
Ko vse brsti in cveti, sadeži dozorijo in temu sledi faza umiranja.
Faza jeseni je faza, ko vse počasi odmira in se pripravlja na novo fazo zime.

Ovire na poti življenja niso anomalija.
So del naše človeške narave.

Potrebno se je soočiti z ovirami na poti.
Razpad je potreben, če želiš zgraditi nekaj novega.
Stvari je potrebno razpusttii in narediti prostor za novo.

Nikoli ne moreš izbrati kdaj, kje in na kakšen način t bo življenje poklicalo, da stopiš v Žensko, za katero si se rodila, da si.
Smo v tisti fazi, ko je duša Sveta soočila človeštvo s tem, da je potreben premik.
O njemu se pogovarjamo že desetletja.
In kolektivno gledano smo soočeni s tem, da se podamo v svoje globine in se soočimo z iniciacijo na globalni ravni.

Življenje je serija iniciacij.
Iniciacije te soočijo z ranjenostmi in bolečinami v notranjosti, ki niso vidne.
In vendar terjajo čas, da jih celiš.
Zdaj je ta čas.

Tisto prvo mesto, s katerim se velika večina sreča in kjer se je potrebno pomiriti s seboj je iskanje nekoga, ki bi te rešil, tam zunaj.
Spogledati se je potrebno s tem, da iščeš nadomestnega starša, ki bo v teh negotovih časih poskrbel zate.

Hočeš nočeš si soočena s svojo rano notranjega otroka.
In modro se je spogledati s tem ali si mamina hči ali očetova hči, kajti od tega je odvisno kako se te bo tale čas zdaj dotaknil in kaj bo prebudil v tebi.

Zato sem pripravila spletno druženje, kjer bom podelila štiri mehanizme, ki jih je modro poznati…. Si mamina hči ali očetova hči. In za moške v tvojem življenju ali so mamini sinovi ali očetovi sinovi.

Glede na identifikacijo, ki si jo ustvarila v svojem najzgodnejšem obdobju življenja, se v teh časih odzivaš na dogajanje.

Kajti odnos s staršem je tisti, ki razkriva tvoj odnos z življenjem.
Pa tudi od kje in na kakšen način pričakuješ rešitev.
Ko se razkrijejo najzgodnejše dinamike, ki te vodijo v odnosih vidiš tudi kje iščeš rešitve
In kaj je zate tisto »normalno«

Zdaj je čas, da presežeš iluzijo, ki si jo ustvarila v sebi.
Kajti ne moremo nazaj v normalno življenje.

Normalno ne obstaja.
Je iluzija.

S teboj bom podelila uvide, spoznanja , orodja in prakse, kako se spogledaš in pomiriš s svojimi pričakovanji.
Pa tudi kako se osvobodiš v sebi, da bi prevzela polno odgovornost za svoje življenje in zaživela na polno namesto zgolj životarila.

Ker je zdaj čas za drznost, samosvojost in globoko povezanost s seboj, v sebi.
Ko postaviš svoj notranji temelj, lahko na njemu zgradiš svoje novo življenje.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

PRIPRAVLJENA NA VEČ?
Ostani v stiku z mano.
>>> Pokukaj kako preobraziti svoj odnos z Življenjem. V druženju sem podelila kako je to, da najdeš varnost in stabilnost v sebi temelj za vse življenje. Tematika je Izdaja starša kot iniciacija v svoje lastne globine.
Zakaj se počutiš izdano s strani življenja in kaj lahko narediš v zvezi s tem…Podelila več o razliki med tem ali je tvoja osnovna predpostavka v povezavi z življenjem ta, da si mamina hči ali si očetova hči? Delila bom izzive ene in druge, pa tudi kako se z življenjem, takrat ko postane polno izzivov spopada ena in druga. Ker takrat, ko veš od kje izhajajo izzivi, se lažje soočaš s tem kar življenje vrže vate. Odnos z življenjem je tisti, ki določa kvaliteto tvojega življenja. Več najdeš na spletni povezavi >>>TUKAJ<<<

>>> In ker zate želim, da ustvariš ljubezenski odnos, ki varuje ljubezen in da premagaš uničevalce ljubezni, ki ti stojijo na poti, sem pripravila brezplačni vodnik za varovanje ljubezni, pofočkaj se in postani del skupnosti Varuhinj Ljubezni.

 

heartlight

A te ni sram!?

Tisto vprašanje, ki me je leta ustavljalo, da bi se podala na svojo samostojno pot in res zaživela svoje sanje je bilo…
A te ni sram!?

Ja sej, sram bi me moralo biti, da delam samostojno, preživljam sebe in otroke.
Da služim denar, da lahko plačam položnice, vse prispevke državi in streho nad glavo.

Ja sej, sram bi me moralo biti, ker kupujem hrano v trgovini in ne hodim okrog gola, kar pomeni, da potrebujem denar za hrano in obleko.

Ja sram bi me moralo biti, ker plačujem za elektriko in vodo. Pa internet in telefon, za orodja, ki jih pri svojem delu potrebujem. Pa avto, da se vozim in gorivo.

Ja sram bi me moralo biti, da želim ženskam pomagati, da živijo bolj kvalitetno življenje.

Ja res sram bi me moralo biti, da sem ženska. Da sploh diham in sem živa.

Saj res, sram bi me moralo biti telesa in tega, da imam potrebe.

Ja sram… kolikokrat te ljudje zasramujejo na tak način… a te ni sram!?

In ob tem nihče ne pomisli, da verjetno delam najboljše kar zmorem, s tem, kar imam.

Saj res, pa tiho bi morala biti.
Zaklenjena v kakšno temno izbo.

Ja sram.
Veš kako dolgo me je ustavljal na moji poti!?
Ker sem se ozirala na druge.
Ker sem čakala na dovoljenje, da se izrazim na način kot bi si želela.

In ko sem si drznila malo več, se je hitro pojavil kdo, ki mi je povedal, kje je moje mesto.

Makom radi porežejo lepe rdeče cvetove, če preveč štrlijo iz povprečja in bodejo v oči.
In za to pogosto poskrbijo tisti, ki so ti najbližji… domači, prijatelji, sodelavci.
Ker če bi uspelo tebi, bi se počutili neprijetno in vznemirjeno.
Zato raje poskrbijo, da utišajo tebe. Je bolj priročno.

Sindrom makovih cvetov je povezan z našimi ranjenostmi, ki jih nosimo v sebi in s katerimi se moramo pomiriti v sebi, če želimo v življenju resnično uspeti.
Kajti, če stvari zanikaš v sebi, boš ne glede na uspeh na enem področju, npr. v poslu vedno poskrbela za razpad svojega življenja na drugem.
Ozri se okoli sebe in poglej koliko uspešnih zvezdnikov ima težave v odnosih ali pa z odvisnostmi, ker enostavno morajo trpeti na določenih področjih, da bi lahko bili uspešni na področju, kjer so uspešni.
O sindomu makovih cvetov sem pisala v zapisu, ki ga najdeš >>>tukaj<<<

Eno osupljivih spoznanj zame osebno je bilo povezano s sijanjem ženske in s tem, kako zelo to, da ženska sije moti ljudi v njeni okolici.
Iz enega samega razloga, ker jih opominja na to, da sami ne sijejo.

In to je največkrat razlog temu, da te poklopijo, zanikajo, zavračajo, potisnejo na stran ali zapustijo. Tekmovalnost med ženskami največkrat izhaja iz tega sijanja.
Ker ena bolj sije in ob tem sijanju druga vidi, da ona tega sija ne živi.

Sram ti onemogoča, da bi se izpostavila.
Sram ti nemogoča, da bi svoje darilo podelila z ljudmi in s svetom.

Sram ti onemogoča, da bi postavila ceno svojemu delu.
Da bi ovrednotila svoj čas.

Sram ti onemogoča, da bi zaživela življenje kot si ga želiš.

In dokler se bojuješ z njim v sebi ali pa se skrivaš pred njim je v tebi.
Boj, beg ali ignoranca ne delujejo.

Sram ti onemogoča, da ugledaš svojo dragocenost.
Da prepoznaš vrednost v tem, kar počneš.
To je bilo najbolj osupljivo spoznanje zadnjega desetletja zame osebno.

Dokler se ne spogledaš s svojim sramom ne boš cenila tega kdo si in kar počneš.
Vedno znova boš potrditev svoje vrednosti iskala v svetu tam zunaj skozi merila, ki jih postavlja zunanji svet.

Zato je najbolj pomembna stvar, če se želiš izpostaviti, pokazati in podeliti sebe z ljudmi in s svetom, da se soočiš s svojim sramom in ga ukrotiš.

In pri temu ti lahko pomagam.

Ugotovila sem, da v kolikor želiš prodati karkoli, moraš najprej ceniti sebe.
In v teh negotovih časih vidim, da je izziv številnih žensk to, da jih je strah postaviti svojo srčno ceno in stati za njo. Več najdeš na povezavi >>>tukaj<<<

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

PRIPRAVLJENA NA VEČ?
Ostani v stiku z mano.
>>> Pokukaj kako lahko začneš ceniti Sebe. Ker iz prve roke vem, kako težko sem prišla do tega, ti želim pomagati in ti olajšati potovanje. Pripravila sem enodnevni spletni intenziv Cenim Sebe, kjer bom s teboj podelila:
1. Zakaj je za sodobno žensko cenjenje sebe tako velik izziv in kaj lahko v zvezi s tem narediš…
2. Zakaj se iskanje lastne vrednosti ne obnese in kaj je tisto, kar je v resnici potrebno najti… v sebi.
3. Zakaj pomanjkanje cenjenja sebe vpliva na tvoje finance in kako vpliva na odnos do denarja.
Intenziv sem pripravila ker sem leta opazovala ženske kako se trudimo, potiskamo in pogosto na silo poskušamo ustvariti tisto, kar si želimo in ob tem pozabimo na najpomembnejšo stvar in to je odnos s seboj in do sebe.
Ugotovila sem, da v kolikor želiš prodati karkoli, moraš najprej ceniti sebe. Ker je to edini način, da postaviš srčno ceno. In v teh negotovih časih vidim, da je izziv številnih žensk to, da jih je strah postaviti svojo srčno ceno in stati za njo. Več najdeš na spletni povezavi >>>tukaj<<<

>>> In ker zate želim, da ustvariš ljubezenski odnos, ki varuje ljubezen in da premagaš uničevalce ljubezni, ki ti stojijo na poti, sem pripravila brezplačni vodnik za varovanje ljubezni, pofočkaj se in postani del skupnosti Varuhinj Ljubezni.

moon

Sončev mrk je izziv dneva

Mrki so bili vedno opredeljeni kot mistični in nerazumljeni pojavi.
Znano je bilo, da se je v času mrkov dogajalo veliko, vse od naravnih katastrof, do nepredvidenih dogodkov, neverjetnih »naključij« in nesreč.

Naša izbira je, ali je to čas izjemnega porajanja novih stvari, čas, ko stopiš iz sence in resnično zasiješ ali raje izbereš, da se skriješ in čakaš, da napetost mine.

Zavezništvo med tremi planeti transformacije; Saturnom, Jupitrom in Plutonom, skupaj z Merkurjem, ki se podaja na retrogradno gibanje bo v času mrka izzivalo našo senco. Na voljo bo mogočen vpogled vase in vse kar lahko rečem je, da nas Vesolje tokrat ne bo spustilo skozi brez levitve. Tile mrki nam ponujajo idealno podlago za osebno preobrazbo.

Mrki se vedno pojavljajo v dvojicah ali v tojicah in tale drugi mrk v nizu, ki je sončev mrk, bo poskrbel za to, da se bo potrebno soočiti s stvarmi, ki so povezane z občutkom varnosti, stabilnosti in tega, da se lahko zaneseš nase, ne glede na vse. Izzvana bo družinska dinamika odnosa med mamo in očetom, ki bo na površje prinašala otroške ranjenosti in nepredelane stvari v povezavi z dominanco.

To je čas, ko je izzvan tvoj občutek za Dom.

Oskrunjenost Doma in situacije v katerih ti ljudje posegajo v tvoj osebni prostor bodo v tem času močno v ospredju.

To je čas, ko lahko zlahka izgubiš tla pod nogami in občutiš pomanjkanje energije, preplavljenost, nestabilnost in da je vse brez veze, da nič več nima smisla. Izguba volje do življenja je lahko zelo aktivna v teh dneh in prihajajočih tednih. Potreben je močan notranji temelj in stabilnost v sebi, da zmoreš ostajati v stiku s sabo, tudi takrat, ko resnično čutiš pritisk iz vseh strani. Ti ustvarjaš svoje življenje skozi izbire. Ni res, da si žrtev okoliščin, ti kreiraš.

Sončev mrk bo v nedeljo 21.6.2020, njegov vpliv pa je že čutiti. Okrepil ga bo tudi poletni solsticij s svojo energijo in glede na dogajanje, ki je prisotno na nebu je res ključnega pomena, da držiš svoj osebni prostor in prevzemaš polno odgovornost zase v tem času.

Zadnje dni že slišim, da ljudje ne morejo spati, so nemirni in težko dihajo. Pred nami je intenziven vikend. Pritisk je vztrajen in ne bo popusil. Kajti njegov namen je, da te sooči s tem, s čimer se je potrebno soočiti v sebi. In zato je notranji vpogled vase v tem času najbolj modra izbira.

To je čas osvobajanja.
Potrebno je narediti izbiro.
Če ne boš skočila, Te bodo v stilu starih šamanskih tradicij potisnili čez ta rob v prepad in potem je vse odvisno od tvoje notranje trdnosti in stabilnosti, predvsem pa notranje osredotočenosti ali boš zdržala ali ne.

In žal je to čas, ko veliko ljudi odhaja s planeta, čas, ko napovedujejo nesreče, izgube, močne premike v neznano. Smrt je eden od izhodov iz situacije in pomembno je, da znamo ostati sočutni in umirjeni v teh kaotičnih časih.

Zelo pomembno je razumevanje, da nam Univerzum nič noče, da ni nikogar zunaj tebe, ki bi si želel, da bi Te v tem trenutku uničil ali izbrisal s planeta.

Vse se dogaja ZaTe in ne tebi, kot to običajno interpretiramo.

Gre za popolno ureditev in Evolucijo, ki je na delu, kajti čas je tukaj in narediti je potrebno korak.

Čeprav so stvari videti kaotične je onkraj prvega vtisa vse tako kot mora biti.
Ti si tista, ki izbiraš, kaj in kako kreiraš v svojem življenju.

Seveda ni enostavno, kajti to kar ta čas zahteva od vseh nas je vztrajnost in vedno vnovično zavestno izbiranje.
Čas te pritiska, da se spoznaš, da se sprejmeš, da se soočiš sama s seboj in tukaj ne bo popustilo, ne glede na to kako brcaš in se upiraš.

Ena tistih osupljivih stvari v povezavi z mrki je, da nas učijo, da se ločevanje ne obnese. in da ne gre za odpuščanje stvari, kjer stvari gredo stran od tebe. V resnici je to čas, ki te izzove v tem, da se moraš odpreti in sprejeti še več sebe.
Vse dele sebe.

Čas je, da sprejmeš in se pomiriš sama s seboj.
Samo, če spoštuješ in ceniš proces, spremembo in sama sebe, boš nagrajena.
To je resnično čas negovanja, namesto delovanja in dela na sebi.

Pomembno je, da se sprostiš in začneš deskati na teh valovih življenja, namesto, da se oklepaš pomola.

In val, ki se dviga je veličasten in izjemen.
Tak, kot ga pravi deskarji sanjajo vse življenje.

Smo v obdobju temne noči, ko staro umira, ko stara identiteta v vsakem posamezniku umira.
In na tebi je, da držiš prostor za svoje porajanje v novo.
Ker to ni romantičen proces, kjer je vse ljubezen in svetloba. Vsaj ne tako, kot si mnogi predstavljajo.
Porajanje je krvav in boleč proces.
Ja, v njemu se skriva ogromno ljubezni in ja, tudi svetlobe, vendar je najprej kaotičen in boleč, preden ugledamo njegovo svetlo plat.

Zdaj imamo kot feniksi možnost, da se dvignemo iz pogorišča svojega življenja.

Seveda, če si najprej dovoliš, da izgori vse, kar je poznano.
Potrebna je nenavezanost na karkoli.

Oklepanje v tem času je, kot bi hotela deskati na valovih življenja in bi se hkrati držala za pomol in se ne bi hotela spustiti. To ne gre, ne moreš deskati in biti v toku, hkrati pa se oklepati znanega.

Premik v neznano je velik izziv in hkrati nujna stvar v tem trenutku.

In verjemi, nikoli nisi pripravljena na premik v neznano.
Kajti življenje poskrbi za to, da te vrže v prepad brez aviona.
In tega potem gradiš med prostim padom.

Ključna vrlina v tem letu je brez dvoma zaupanje vase.
In tega si okrepiš tako, da se soočiš sama s seboj in objameš svojega notranjega otroka, ki je tisti del, ki drži zate kvaliteto varnosti in stabilnosti.

Najbolj modra stvar v teh dneh je upočasnitev, umiritev, stik s svojim centrom, globoko dihanje in samozavedanje. Prisotnost tukaj in zdaj, budnost in osrediščenost v centru so prakse, ki ti bodo res prav prišle.

Izziv tega časa pred nami je opuščanje vsega, kar nam ne služi več, da narediš prostor za novo.
Merkur bo v tem času poskrbel za to, da bomo slišali sporočila s strani vseh bogov, kajti Merkur je kot prinašalec sporočil tisti, ki prinaša pregled aktualnega dogajanja in seznam s čim se je potrebno spogledati in kaj v sebi objeti, da bi lahko ta premik v sebi naredila.

Bistveno je, da se lahko temu odpreš in to sprejmeš. Objeti je potrebno ženstveno lastnost sprejemljivosti v sebi, da bi lahko voljno sprejela to, kar ti je namenjeno. In včasih sama sebe najbolj oviraš v tem, da bi resnično sprejela to, kar si želiš.

Sončev mrk se bo odvil v Raku, ki nam bo odpiral vrata v stik s svojimi čustvi. Rak je zodiakalno znamenje povezano z Domom. Razkriva odnos do mame in v kakšnem odnosu sta notranji otrok in notranja mati.

Sončev mrk usmeri pozornost na tebe.
Zanikanje, izogibanje in sojenje drugih ne bo zmanjšalo napetosti in nemira, ki ga bodo povzročala nerešena čustva v tvoji notranjosti.
Potrebno se bo soočiti s čustvi, jih sprejeti, objeti v sebi in se pomiriti s tem, kar vznika v notranjosti.

Globlji, ko je tvoj stik s tvojo notranjo naravo, bolj, ko si voljna pogledati vase in sprejeti to, kar vidiš v sebi, globljo povezanost čutiš z vsem, kar te obdaja, z ljudmi, naravo, stvarmi.

Že dolgo govorim o tem, da smo mi tisti, ki rojevamo novo dobo in ko me ljudje sprašujejo kje je zdaj ta nova doba, vedno znova pravim, da je v procesu porajanja, ker se tako upiramo in nočemo spustiti energije skozi.

Tale mrk bo z vso energijo, ki je prisotna močno potisnil, da se premaknemo.
Zato poslušaj navznoter in zaupaj temu, kar slišiš v svoji notranjosti.

Nič se ne zgodi samo od sebe. Tvoje aktivno sodelovanje in soustvarjanje je nujno potrebno.
Razsvetljenje, ki je na poti, prihaja v obliki utelešenja svetlobe, ki se zliva skozi tebe in tukaj so dopuščanje, sprejemljivost in negovanje nujno potrebni, da lahko dopustiš ta spust svetlobe skozi celično tkivo.

Gre za proces utelešanja, kjer svetloba vstopa v senčne kotičke tvojega notranjega doma, tvojega bitja in razsvetljuje vse temne delčke v tebi.

Od tebe je odvisno v kolikšni meri dopustiš svetlobi, da te razsvetli in če se temu procesu upiraš se lahko pripraviš na kratke stike v živčnem sistemu, kar vodi do obilice kapi in infarktov v tem času.
Tudi številne nesreče so posledica upiranja in zakrčenosti, zategnjenosti in ustvarjenih ovir v energijskem sistemu.
Ena tistih stvari, ki me vedno znova presune je, kako je samo-destruktivnost posledica samo-sovraštva in sramu, ki se skriva spodaj. Zato je soočenje s svojim sramom v tem času zelo pomembno.

Ključ sproščenost, pretočnost, da si v toku, da si dopustiš, da si fleksibilna, prilagodljiva.
Tvoje novo življenje je na poti. Poraja se skozi tebe kot TI. In čas je, da ga sprejmeš.

Sončev mrk je čas povezovanja, novosti v tvojemživljenju, ki jim je potrebno spustiti v svoje življenje.

Tokrat je razgaljen naš dom in to je lahko izjemno občutljiv čas, vendar je izziv v tem, da se ne umikaš in ne skrivaš, da ne greš v svoje stare zgodbe, znane mehanizme, rutine, kjer si se vedno uspela skriti.
Kajti tale čas te bo zbezal ven iz luknje.

Globine v katere se spuščamo niso udobne, vendar nam prinašajo neslutena darila.

Čas je, da se odpreš in sprejmeš, tudi če te je strah.
Tudi če boli.
Bolečina je velika učiteljica, le nehati se je potrebno boriti z njo ali se skrivati pred njo.
Vse kar želi od tebe je, da ji prisluhneš, da z njo ustvariš stik, kajti stik je tisti po katerem hrepeniš, pa naj si to priznaš ali ne.

In naj zaključim s tem, da vpogledi vase in soočenja s sabo ne pomenijo osamljenosti ali izoliranosti, sploh ne. Družba, ljudje v tvojem življenju so izjemno darilo, kajti drug drugemu pomagamo odslikati stvari in to je izjemen blagoslov. Odnosi so v tem času kot ogledala, ki ti kažejo tebe.

Zato se v tem času nikar ne umikaj vase, dopusti si negovanje tudi s strani drugih.
In če potrebuješ pomoč ali objem, povej ljudem okoli sebe, kaj potrebuješ.
Vendar bodi pozorna na majhno podrobnost – brez pričakovanj, da bi morali karkoli narediti zate.
In to je samo po sebi izziv, kajti pogosto ljudje menimo, da če smo že prosili, bi to morali dobiti.

Razočaranja vedno vznikajo iz notranjega nerazumevanja, napačnih interpretacij, pričakovanj in ne zaradi planetov, ki so na svoji zvezdni poti pomnožili svoje delovanje.

Skratka iskrenost s sabo in do sebe bo v teh dneh zagotovo v ospredju.

V Varuhinji Ciklov je na voljo druženje v katerem sem podelila kaj tale mrk odstira zate osebno in katero je tisto področje, kjer te bo učil sprejemanja. Pridruži se mi v intenzivu na spletni povezavi >>>TUKAJ<<<

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

PRIPRAVLJENA NA VEČ?
Ostani v stiku z mano.
>>> Pokukaj kako lahko začneva soustvarjati življenje, za katero si se rodila, da ga živiš in se mi pridruži v spletnem druženju Varuhinja CIklov. S teboj bom delila, zakaj je tako zelo pomembno, da že zjutraj zajahaš ta val, ki te vodi skozi tvoj dan. Ženska je ciklično bitje. Je bitje procesov. Potrebuje čas. Potrebuje čas zase. Da se uglasi s svojo žensko esenco. In pogosto si tega časa ne podari. To številne ženske vodi v izgorevanje, jih pušča nezadovoljne, neizpolnjene in vedno znova prazne. V spletnem druženju Varuhinja CIklov bom s teboj delila prvi korak, ki ga moraš narediti, če prepoznavaš, da si na poti v izgorelost, izgorevaš ali v sebi čutiš, da si izčrpana, utrujena, jezna in v bolečini. S teboj bom delila zakaj in kako izgorevaš in kaj lahko v zvezi s tem narediš. Več najdeš >>>tukaj<<<

>>> In ker zate želim, da ustvariš ljubezenski odnos, ki varuje ljubezen in da premagaš uničevalce ljubezni, ki ti stojijo na poti, sem pripravila brezplačni vodnik za varovanje ljubezni, pofočkaj se in postani del skupnosti Varuhinj Ljubezni.

container

V vsaki stvari je razpoka…

V teh dneh pogosto poslušam o temu, kako si vsi želijo čim prej nazaj v normalno življenje, ki smo ga živeli preden nas je virus ustavil na mestu.

Ob tem se sprašujem kaj je normalno, v katero se želimo vrniti?
Izkoriščanje planeta.
Storilnost, ki izčrpava.
Praznina, ki jo polnimo s stvarmi.
Pomanjkanje stikov med ljudmi zaradi prezaposlenosti.

V zraku čutim globoko žalost, ki se prepleta z drugimi čustvi.
Mnogi žalujejo, pa se tega sploh ne zavedajo.

Vsak je v zadnjih dveh in pol meseca izgubil nekaj.
Vsi smo izgubili svoje staro življenje.
Delček sebe, delček svoje identitete.

In naraven proces nas vodi v to, da odžalujemo svoje izgube.

Žalovanje je naraven proces, ki sledi, ko potuješ skozi temno noč ega.
En del ega mora umreti, da bi se lahko nov potencial porodil skozi tebe, kot Ti.

Vsak posameznik je soočen s tem, kar mora darovati na svojem notranjem oltarju, da bi lahko ustvaril novo življenje zase. Prva faza je povezana s prebujenjem v realnost, kjer stvari ne funkcionirajo več in terjajo preoblikovanje.

Vsaka ženska s katero se v teh dneh pogovarjam, ima na voljo izbiro ali bo skozi proces preoblikovanja potovala prostovoljno, tako kot je v mitu v podzemlje potovala Inanna ali pa bo ugrabljena s strani boga podzemlja, kot se je to zgodilo v mitu Perzefone.

Duša bo terjala svoje, hočeš, nočeš.

In z besedami Leonarda Cohena: »V vsaki stvari je razpoka. Tako svetloba vstopa.«
Svetloba te sili v rast, sili te naprej in tvoja izbira je ali greš v korak s tem ali se upiraš.
Lahko se izgubiš v otopelosti, depresiji in popolnoma izgubiš vero v ljudi, kar vodi v zapiranje vase in izolacijo.

Če se zapreš in se vdaš, ter uporabiš razočaranje kot izgovor, da se skriješ, v upanju, da te tovrstna bolečina nikoli več ne bo dosegla, se ti lahko zgodi, da v procesu izgube identitete, ki si jo poznala do sedaj, izgubiš tudi stik s seboj, kar je precej bolj boleče.

Povabilo tega časa je v tem, da bolečino izgube uporabiš, da razkriješ in se v sebi spogledaš z iluzijo, ki jo toleriraš že dlje časa in z vzorci, s katerimi se do tega trenutka enostavno nisi bila voljna spogledati.

Na tebi pa je, da izbereš ali boš šla v ta proces zavestno in prostovoljno ali se boš upirala, dokler te duša ne bo ugrabila.
Ker dejstvo je, da boš skozi proces morala iti. Tudi če boš šla v globine s kričanjem in brcanjem, kot otrok, ki noče sprejeti dejstva, da tokrat ne bo po njegovo.

Pomiritev je edini način, da lahko zaživimo na novo.

Zase lahko rečem, da sem se umaknila vase.
Sem v opazovanju tega procesa, ki razpušča, razkraja stvari, ki so bile včasih del moje realnosti.
Opazujem, kako iz globin vznikajo nove vrednote, nova suverenost.
Ker kot pravijo, tisto, kar te ne ubije, te ojača.

Čutim, da sem v fazi sprejemljivosti. To je druga faza procesa preobrazbe.
Sprejemanje situacije je zanimiv proces, kajti s seboj prinaša čustveno nenavezanost na preteklost, ko lahko na stvari pogledaš od daleč.

Vedno znova se spomnim na to, da je to, da sem na voljo za novo bistveni del tega procesa.
In ob tem je pomiritev s seboj in z bolečino v sebi ključnega pomena.

Sprejemljivost in voljnost, da sprejmeš stvari takšne kot so.
Opazovanje kaj se poraja na novo.

Danes vem, da je edini način, da se nekaj novega porodi v ta svet ta, da nekaj starega umre.
Vzela sem to lekcijo, da se nekaj novega poraja samo iz nečesa novega.

Potrebno je narediti prostor za nov potencial, ki se želi utelesiti.
Potrebuješ nov prostor.

Najbolj modra stvar, ki jo lahko narediš je, da čustva, ki jih čutiš v sebi ob tem, ko staro razpada, uporabiš kot katalizator za svoje prebujenje in razcvet.

V ospredje prihaja vse tisto, kar si v prejšnjih ciklih pometla pod preprogo, ker so nam zdaj preprogo vzeli.

Vse tisto kar si leta zanikala, te zdaj gleda direktno v oči in soočena si z vsemi načini, kako si svojo moč dala v roke osebi na drugi strani v upanju, da te bo rešil. Vse je prišlo na površje v pregled, kar je lahko preplavljajoče.

Pomembno je, da se zavedaš kje si in kaj se dogaja, kaj je na voljo in da imaš v rokah orodja s pomočjo katerih lahko narediš premik skozi to notranjo pokrajino tvoje Duše.

Premikamo se skozi porodni kanal in ni modro, da se upiraš tem popadkom, ki te poskušajo iztisniti na drugi strani v nov svet, ki ga še ne poznaš.

Pot vodi samo naprej.
Oklepanje starega ni modro.
Življenje nas je odprlo.
V nas je razpoka.
In skozi to razpoko prihaja svetloba.

Premikaj se skozi temo.
Povečuj svetlobo v sebi.
Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!

Tretji del procesa je porajanje novega.
Iz tvoje notranjosti v zunanji svet.

Nismo še tam in verjetno še nekaj časa na bomo.
Kar pa je bistveno v tem času je, da ostajaš na frekvenci Ljubezni.

Če potrebuješ podporo v tem procesu, me pocukaj za rokav.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

PRIPRAVLJENA NA VEČ?
Ostani v stiku z mano.
>>> Pokukaj kako lahko začneš ceniti Sebe. Ker iz prve roke vem, kako težko sem prišla do tega, ti želim pomagati in ti olajšati potovanje. Pripravila sem enodnevni spletni intenziv Cenim Sebe, kjer bom s teboj podelila:
1. Zakaj je za sodobno žensko cenjenje sebe tako velik izziv in kaj lahko v zvezi s tem narediš…
2. Zakaj se iskanje lastne vrednosti ne obnese in kaj je tisto, kar je v resnici potrebno najti… v sebi.
3. Zakaj pomanjkanje cenjenja sebe vpliva na tvoje finance in kako vpliva na odnos do denarja.
Intenziv sem pripravila ker sem leta opazovala ženske kako se trudimo, potiskamo in pogosto na silo poskušamo ustvariti tisto, kar si želimo in ob tem pozabimo na najpomembnejšo stvar in to je odnos s seboj in do sebe.
Ugotovila sem, da v kolikor želiš prodati karkoli, moraš najprej ceniti sebe. Ker je to edini način, da postaviš srčno ceno. In v teh negotovih časih vidim, da je izziv številnih žensk to, da jih je strah postaviti svojo srčno ceno in stati za njo.
Več najdeš na spletni povezavi >>>tukaj<<<

>>> In ker zate želim, da ustvariš ljubezenski odnos, ki varuje ljubezen in da premagaš uničevalce ljubezni, ki ti stojijo na poti, sem pripravila brezplačni vodnik za varovanje ljubezni, pofočkaj se in postani del skupnosti Varuhinj Ljubezni.

eye

Izguba življenja kot si ga poznala do sedaj…

Z menoj je podelila, kako nemotivirano se počuti.
Neproduktivno.
Ničesar se ne more lotiti.
Ob tem, da v sebi čuti nemir, ker je toliko stvari, ki bi jih morala narediti.

Sedeli sva v tišini.
Prekinil jo je globok vzdih na njeni strani.

»Počutim se ujeta.
Tako zelo nemočna.
Vse je brez veze.
Vse to nima nobenega smisla.«

In včasih je potrpežljivost tista, ki razkriva največ.
Zato sem modro molčala.

Tisto, česar v teh dneh mnogi ne razumejo je, da smo vsi doživeli veliko izgubo.
Izgubili smo življenje, ki smo ga živeli do pred enim mesecem.

Tega življenja ni več.
Odšlo je. In ne bo ga več nazaj.

Svet v katerega bomo odkorakali, ko bodo ukinili karanteno bo popolnoma drugačen.
In v resnici nihče ne ve, kako zelo drugačen bo.
Zato je pomembno, da se soočimo, vsak pri sebi, s svojimi pričakovanji, kakšen bi moral biti, ker naša pričakovanja ne bodo izpolnjena.

Ne moremo več nazaj v preteklost.
In tukaj ignoranca dejstev ne bo čisto nič pomagala.

To, s čimer se v teh časih soočajo mnogi, je žalovanje za življenjem, ki ga ni več.
In mnogi tega sploh ne vedo.

Ker niso v stiku s svojimi čustvi in s tem, kar čutijo v sebi, ne vedo, da so globoko v žalovanju.
Žalovanje je proces, ki ga vsak posameznik doživlja na svojevrsten način.
In pomembno je prepoznati, kaj čutiš v sebi, da bi to lahko spustila skozi sebe in se s svojimi občutki tudi pomirila v sebi.

Izguba je vedno priložnost, da odpreš svoje srce na široko in povečaš svojo kapaciteto, da avtentično ljubiš. V prvi vrsti sebe.

In proces, skozi katerega te izguba vodi, je povezan s petimi stopnjami žalovanja, ki jih je v svoji knjigi On Death and Dying (1969) fenomenalno opisala Elizabeth Kübler-Ross, MD.
V originalni izvedbi Elizabeth opisuje serijo čustvenih stanj s katerimi se sooča oseba, ki je priča smrti, osebni travmi, izgubi dela, prekinitvi partnerskega odnosa, zavrnitvi ali drugi ekstremni situaciji. In pandemija, katere del smo, je ena takih situacij.

Pet faz žalovanja
je modro spoznati in se skoznje premakniti dokler smo še v karanteni, ker je precej težje kreirati, ko si v žalovanju za tem, kar je odšlo.

Pomembno je prepoznati kaj te boli in kje se nahajaš, da bi lahko zaključila proces žalovanja zavestno.
To ni model skozi katerega bi se premikala linearno, vendar kljub temu nudi vpogled v dogajanje globoko pod površjem vsakdana.

Prva faza je povezana z zanikanjem in spomnim se, kolikokrat sem se v prvem tednu, ko se je začelo dogajanje s Covid-19 prihajala v stik z ženskami, ki so mi rekle; Ne morem verjeti, da se tole dogaja. Kaj nam je tega treba!?

Naravni obrambni mehanizem telesa je, da nas poskuša zavarovati pred stresnimi situacijami. Zato je zavedno ali nezavedno zanikanje dejstev, odklanjanje informacij popolnoma naraven obrambni mehanizem.

Mnogi se z izgubo soočajo na tak način, da jo v prvi vrsti ignorirajo.
Kar se na dolgi rok seveda ne obnese.
Dejstvo je, da se izgubi ne moreš v nedogled izmikati.

Ko se z izgubo soočaš tako, da jo ignoriraš, upaš, da bo čas pokazal, da je bila neprijetna situacija zgolj en velik nesporazum. Zato je tako ključnega pomena, da dojamemo, da se to ne bo zgodilo in se premaknemo v soočenje z bolečino ob izgubi znanega in udobnega življenja, ki je odšlo za vedno.

Druga faza
lahko sledi kmalu za prvo ali pa traja nekaj časa, da te stvari ujamejo.
Če se spomniš je po prvi fazi nejevere in zanikanja, kolektivno gledano v trenutni situaciji po prvih dveh tednih v družbi sledila druga faza jeze.

Ljudje, ki so čustveno vznemirjeni, bodo jezo doživljali kot jezo nase ali pa jezo na druge, na sistem ali na ves svet.

V tej fazi se začne premlevanje tega kaj bi lahko in kako.
Kako bi bilo, če bi bilo drugače.

Izbruhi jeze so takrat, ko v sebi občutiš nemoč in stisnjenost v kot, še pogostejši.
Ujetost, ki jo mnogi doživljajo v teh dneh, ko smo zaprti že peti teden, narašča kot v ekonom loncu.
In v tej fazi zlahka izbruhneš in svoj gnev zliješ na tiste, ki so ti najbližji.

Razumevanje tega procesa žalovanja ti lahko ponudi vpogled v to zakaj se ljudje odzivajo kot se. Da se od tega odmakneš in ne sodiš tistih, ki jim meče ven vse ventile.
Pa tudi, da teh izbruhov ne vzameš osebno.

Jeza vedno razkriva, da se spodaj skrivajo potrebe, za katere ni poskrbljeno in modro je, da se zmoreš s tem spogledati v sebi.

Tretja faza s seboj prinaša premlevanje preteklosti, ko se spominjaš lepih stvari, ki jih še dodatno olepšuješ. Ta faza pogajanja je pogosto povezana z iskanjem kompromisa.
Pogajaš se lahko z nevidno avtoriteto ali pa si voljna pristati na ne preveč primerne rešitve, da bi bilo le vsega tega že enkrat konec.

V konkretni situaciji v kateri smo je pomembno, da se tega res zavedamo.
V nasprotnem primeru se bomo pogajali z avtoriteto in pristali na kompromise, ki se morda na prvi pogled zdijo čisto sprejemljiva rešitev, vendar na dolgi rok niso vzdržni.

Pogajanje le redkokdaj prinese sprejemljivo rešitev in poskus, da bi dobili nazaj svoje staro življenje, ne glede na to, kakšno ceno bi morali ob temu plačati, lahko vodi v pogubo.

Kadar imamo opraviti s sistemi Dominance in manipulacijo ali aktivnim ustrahovanjem je še posebej pomembno, da se tega koraka zavedamo.
In da se ne ustavimo in zadovoljimo z manj zgolj zato, da bi bolečina izgube popustila.

Tragedija je namreč v tem, da bolečina ne bo kar popustila, vsaj ne, dokler se ne premakneš skozi celoten proces žalovanja. In s pogajanjem si ne boš dobila nazaj tega, kar si izgubila.
To zavedanje je v teh časih zelo zelo pomembno.

Četrta faza je ključna za to, da se soočiš in se premakneš skozi globoko žalost, ki jo čutiš v sebi. Depresija je najbolj boleča faza žalovanja. V tej fazi dvomiš v prihodnost in v to, da je karkoli lepega mogoče zate.

V tej fazi se dokončno zaveš konca in zato so občutki izgube in žalosti najbolj intenzivni.
To je tista faza, kjer se je potrebno soočiti s svojo čustveno navezanostjo na tisto, česar ni več. Pomembno se je pomiriti s čustvi, ki jih doživljaš, z žalostjo, negotovostjo in tudi s strahom pred prihodnostjo.

Četrta faza v procesu žalovanja je znak, da je oseba začela vsaj delno sprejemati realnost.

Peta faza proces žalovanja sklene.
Gre za sprejemanje situacije, kjer pride do čustvene nenavezanosti na preteklost in do objektivnosti.
To je faza pomiritve s seboj in z bolečino v sebi, ki omogoči porajanje novega.
Pomiritev je edini način, da zaživimo na novo.

Sprejemljivost in voljnost, da sprejmeš to stvari takšne kot so, je pomemben del procesa, ki zaključuje krog žalovanja.

Izziv v tem procesu je zagotovo v tem, da se zaradi notranjega bojevanja na katerikoli točki proces zavleče in traja precej dlje časa, kot če bi se zavestno premaknila skozi.

V tem procesu ni modro, da potiskaš in poskušaš na silo iz ene faze stopiti v drugo. Dejstvo je, da se moraš pomiriti s seboj in z deli sebe, zato siljenje v nekaj, na kar še nisi pripravljena, situacijo v kateri si zgolj poslabša.

Z bolečino se ne moreš pogajati.
Ne moreš prehitevati.
Potrebno se je spogledati z vsemi deli v sebi.

Za tiste, ki poznate moje delo, naj tole popotovanje skozi žalovanje predstavim še na drugačen način.

V prvi fazi stopi v ospredje otrok, ki zanika realnost in hoče svojo igračo nazaj. Otrok išče nadomestnega starša. Ko izgubiš nekaj, kar ti je pomembno, hočeš starša, ki te bo rešil, ki bo naredil nekaj, da se vse skupaj reši. In da bolečina mine.

Ker otrok ne dobi tega, kar želi, se oglasi žrtev, ki bo poskušala izprositi to kar želi. Skozi ubogi jaz boš poskušala najti nekoga, ki te bo rešil pred mučiteljem zunaj tebe, ki ti povzroča bolečino. Žrtev je tista, ki ima na drugi strani polarno nasprotje agresorja in če ne gre zlepa, bo šlo pa zgrda, kar povzroči izbruhe jeze, ko poskušaš svoje doseči na silo.

In ko to ne zaleže, greš v ustrežljivko, ki je pripravljena prodati in razprodati to kar ima na voljo, najvišjemu ponudniku. Zvodnik se vedno pokaže in ti pritisne na notranjo prostitutko, ki bi prodala svoje darove za najvišjo možno ceno in se pogajala.

Če to ne pomaga, se oglasi saboter, ki bo sabotiral priložnosti in pognal vse v zrak zaradi strahu.
Na tej točki je bolečina nevzdržna in pogosto namesto, da bi se premaknila skozi občutke v sprejemanje in spravo s seboj, zaplešeš še en ples z otrokom.

To, da prevzameš odgovornost zase in spoznaš, da gre za tvoj notranji proces v katerem je potrebno vzeti svojo moč nazaj, je tukaj ključnega pomena.
Skozi proces žalovanja za izgubo preteklosti se mora vsak premakniti sam.

Nihče tega ne more narediti zate, zato je pomembno, da si poveš resnico glede tega, kje se nahajaš in se zavestno premakneš skozi proces.

V kolikor potrebuješ pomoč, me pocukaj za rokav.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Mentorica za razcvet Ženske Duše
♥  www.divine.si

PRIPRAVLJENA NA VEČ?
Ostani v stiku z mano.
>>> Pokukaj kako vzameš svojo moč nazaj in znotraj sebe razpustiš model Dominacije po katerem živimo. Takrat, ko se počutiš nemočno svojo moč daješ v roke nekomu drugemu. Izbira ali se počutiš močna ali nemočna je v resnici nekja, kar izbiraš v svoji notranjosti. Da bi ti pokazala, kako vzeti svojo moč nazaj in razpustiti sistem Dominance, sem pripravila 6-urni intenziv. Več najdeš na povezavi >>>tukaj<<<

>>> In ker zate želim, da ustvariš ljubezenski odnos, ki varuje ljubezen in da premagaš uničevalce ljubezni, ki ti stojijo na poti, sem pripravila brezplačni vodnik za varovanje ljubezni, pofočkaj se in postani del skupnosti Varuhinj Ljubezni.

sadness

Sama si kriva…

Še vedno čutim tisti sram in globoko ponižanje, ko sem povedala, da me fantje otipavajo in mi je rekla; Sama si kriva.

Nisem razumela kaj misli s tem.
Nisem razumela kaj sem naredila narobe.
Nisem razumela…

Samo čutila sem.
Čutila sem, da je nekaj narobe z menoj.
Ker če bi bila ok, se mi to ne bi dogajalo.
Čutila sem osramočenost.
In najraje bi se pogreznila do nafte. Ali še nižje.
Izginila bi z obličja tega sveta.

In sem. Izginila sem.
Postala sem tiha, mala, siva miš.
Nevidna. Pridna punčka.

Ker je bila moja kalkulacija, da če bom tiho in bom pridna, me bodo pustili pri miru.

Ob tem pa je v meni tlelo neodgovorjeno vprašanje…

Kako se lahko otroku, najstnici zgodi nasilje, ko nekdo poseže v njen prostor in je za to sama kriva!?
Vendar takrat nisem imela glasu, da bi se postavila zase.
K njej sem šla v upanju, da se bo ona postavila zame.

Pa se ni.
In ne samo, da se ni postavila zame.

Postavila se je na njihovo stran.
Ker sem to iskala.
Ker sem se nastavljala.

Zblojenost tovrstnega razmišljanja me še danes napeljuje k temu, da bi koga prebutala.

Ob tem pa mi je zanimivo opazovati ta čas.
In kaj vse nam prinaša na površje.

Koliko zgodb smo pogotnile.
Koliko govna smo potisnile dol po grlu, da smo preživele.

Vzeli so nam glas.
Vzeli so nam moč.

Oni.

Si se kdaj vprašala, kdo so Oni?
Kdo je ta elita o kateri toliko govorijo?
Kdo v resnici ima moč?

Ali boljše vprašanje – komu jo dajemo?

To je bilo vprašanje, ki me je gnalo desetletja.
Maščevanje je bilo tisto, ki mi je dajalo veter v krila.
Maščevanje za vse, kar so nam naredili.
Oni.

Dokler se nisva z mojim Maščevalcem srečala iz oči v oči in sem dojela, da ves moj gnev ni bolel nikogar drugega, le mene. Iskanje pravičnosti in borba za svoj prav me je oropala desetletij miru in radosti.
Zastrupljala sem zgolj sebe.
In dojela, da je oseba s katero se moram pomiriti v meni.

Danes vem, da ga ni večjega zločina od oskrunjenosti nedolžnosti.
Pravzaprav je…
Ko te zapusti ženska, za katero misliš, upaš, da te bo razumela in te bo zaščitila, ker se sama ne znaš in ne zmoreš.

In vendar je maščevalnost, ki je bila toliko časa prisotna, zaradi katere sem si že kot majhna deklica nadela oklep in šla v ta veliki beli svet prepričana, da sem odvisna sama od sebe in da ni nikogar, ki bi me podprl, razumel, poslušal in nekaj naredil zame, poškodovala mene.

Danes poskušam razumeti, da je bila tudi ona ranjena in da zato ni znala podpreti tiste deklice, ki jo je tako zelo potrebovala.

Hkrati pa vem, da nisem bila kriva jaz.

Družba v kateri živimo temelji na dominanci, kjer je vedno nekdo nad nekom.
Nadvlada na eni strani ustvarja množico podrejenih in poslušnost na drugi.

Žal je mnogo mojih prednic izkušalo ponižanje, zlorabo in ustrahovanje, pa tudi zasužnjenost.
Moški je bil največkrat tisti na vrhu. Avtoriteta. Tisti, ki je imel moč.
Ker je bil fizično močnejši. In je to svojo fizično moč izrabil in zlorabil.
Za nadzor in nadvlado.

Danes sem tako zelo hvaležna, da ta nadvlada patriarhata prihaja h koncu.
Da se vse to nasilje končno neha.
Da lahko končno odložim oklep, ki ga nosim že tako zelo dolgo.

Da Maščevalcu rečem hvala za vse rože in spustim vso zamero in bolečino zlorabe, tekmovalnosti, privoščljivosti in nasilja ženske do ženske.

Danes vem, da se mora to končati v meni.
Ker se začne z menoj.
Ker iz sebe stvari širim v svet.

In dokler se nisem zmogla spogledati z vso kramo, ki jo nosim v sebi, sem jo vlekla naokrog.
Ta čas je prinesel na površje bolečine preteklosti in s tem tudi soočenje s tem, kako sem grda sama do sebe in s seboj.
Kako se kaznujem. Sovražim sebe.
Kako sebe sodim in obsojam.
Kako sebi povzročam največ bolečine.

In sem se vrnila čisto na začetek, kjer se vedno vse začne.
V odnos s seboj.

Da sprejemam sebe točno tukaj kjer sem in točno tako kot sem.
Tudi ko ne vem kako. Tudi ko ne znam.
Tudi ko se počutim izgubljeno.
Tudi, ko v sebi čutim sovraštvo.

Da sprejemam sebe.
Da spoštujem sebe.

Da ljubim sebe.
Da ljubim vse dele sebe.
Cenim sebe.

Učim se izbirati partnerstvo.
Partnerstvo z vsemi deli v meni.
Kjer nobeden ni boljši ali slabši.
Vsi so.

Del celote.
Del življenja.
Del mene.

Moja izbira pa je, katere bom oživela.
In kaj bom živela.

NE nisem sama kriva za to, kar so mi naredili.
In JA imam izbiro.

Izbiram življenje.
Izbiram Sebe.

Ob tem pa spuščam model Dominance v Sebi. Zato sem pripravila druženje Razpusti sistem Dominance, ker čutim, da je zdaj tisti pravi čas, da vzamemo svojo moč nazaj. Več najdeš na povezavi >>>tukaj<<<

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Mentorica za razcvet Ženske Duše
♥  www.divine.si

PRIPRAVLJENA NA VEČ?
Ostani v stiku z mano.
>>> Pokukaj kako vzameš svojo moč nazaj in znotraj sebe razpustiš model Dominacije po katerem živimo. Takrat, ko se počutiš nemočno svojo moč daješ v roke nekomu drugemu. Izbira ali se počutiš močna ali nemočna je v resnici nekja, kar izbiraš v svoji notranjosti. Da bi ti pokazala, kako vzeti svojo moč nazaj in razpustiti sistem Dominance, sem pripravila 6-urni intenziv. Več najdeš na povezavi >>>tukaj<<<

>>> In ker zate želim, da ustvariš ljubezenski odnos, ki varuje ljubezen in da premagaš uničevalce ljubezni, ki ti stojijo na poti, sem pripravila brezplačni vodnik za varovanje ljubezni, pofočkaj se in postani del skupnosti Varuhinj Ljubezni.

unique

Čakamo na…

Berem.
Berem o novem svetu, ki bo poln ljubezni in o novih dimenzijah in o tem, kako nam bodo angeli pomagali in razmišljam.
Spomnim se sebe leta 1996. Takrat sem tudi jaz verjela, da bo prišel nekdo, ki nas bo rešil.
Tiste, ki me že dolgo poznate, poznate to zgodbo o Ashtar komandi in o tem, kako sem verjela, da nas pridejo rešiti z drugih dimenzij ali pa planetov, stvar percepcije.

In živo se spominjam tistega dne, ko sem osupla klicala prijateljico z ugotovitvijo, da nikogar ne bo.
»Nihče nas ne bo prišel rešit!!« Sem bila takrat zaprepadena. Moj svet se je sesul.
To je bilo prvič, da sem dojela, da je potrebno prevzeti odgovornost zase in za svoje izbire.
To zavedanje se od takrat samo poglablja.

In nazadnje me je zadelo lani, ko so se zaprla tista zadnja vrata, ki jih puščaš odprta za vsak slučaj, če bo pa res kriza.

In vem, da so danes mnogi tam, kjer sem bila jaz daljnega 1996, ko čakajo na nekoga, da bo poskrbel za stvari.
Žal nimamo starša tam zgoraj nekje, ki bo poskrbel, ko stvari ne gredo kot smo pričakovali, kljub temu, da nam to zgodbo že dolgo prodajajo v različnih oblikah.

Nihče nas ne bo rešil. Ne bog. In ne država.
Oni itak poskrbijo najprej zase.

In ko si v življenju soočena s to resnico, da je vse na tebi, ti to najprej težko pade.
V notranjosti se dvigne vihar čustev od klasičnih občutkov zapuščenosti, izdaje, nesprejetosti, zlorabe, vse tisto, kar je povezano z notranjim otrokom.

In naslednji notranji sprožilec v vrsti je žrtev, ko se začneš smiliti sam sebi in bi si želela rešitelja.
Ta žrtev je v zadnjih dneh zelo aktivna. In še bolj bo.
Dokler ne bomo dojeli, da imamo vsi moč za premik in spremembo v sebi.

Ker moraš ti pri sebi vzeti svojo moč, ki si jo radodarno razdajala z drugimi, nazaj.
Na tebi je, da ceniš sebe in to, kar je že v tebi.

Prevzemanje odgovornosti zase predstavlja velik del odraščanja.
Ker moraš ti postati ta ženska, za katero si se rodila, da si.

In to v praksi pomeni, da je potrebno prevzeti odgovornost za to kdo si in za to kdo želiš postati.
Si želiš več ljubezni? Bodi ljubezen.
Si želiš več miru?
Bodi mir.
Si želiš več blaginje?
Bodi blaginja.

V tebi je vrelec vsega, kar si želiš.
In na tebi je, da to aktiviraš v sebi, da bi to pritegnila k sebi.

Ujemanje se zgodi vedno s tistim, kar je v tebi aktivno in čemur posvečaš pozornost.
In to je precej lažje mojstriti takrat, ko je v tebi mir in nisi preplavljena s preživetvenimi strahovi in pomisleki vseh vrst. Vendar se kljub temu, kakšna je trenutno voda v kolektivnem oceanu da najti stik s tistimi kvalitetami v sebi, ki jih želiš izkušati.

In tukaj je vedno tvoja izbira, da izbiraš izkušnjo strahu ali izkušnjo ljubezni.

KO sem začela aktivno delati s kreacijo, sem se naučila, da je potencial prisoten v nevtralni obliki. Dokler si v priprošnji, da bi te imeli radi ali pa sebe prepričuješ, da si ljubeča do drugih, v resnici poskušaš v zunanjem svetu dobiti potrditev tega, da je to resnica in da drži.

Osredotočanje na zunanji svet ničesar ne spremeni.
Vodi te v razprodajo sebe, kjer vedno znova delček sebe prodaš v upanju, da boš v zameno dobila to, kar si želiš.
Svobodo prodaš, da bi imela varnost.

In prideš do točke v svojem življenju, ko si tako zelo prazna v sebi, da se enostavno ne moreš
Ne moreš več iti te trgovine, kjer delček sebe prodaš, da bi dobila nekaj tam zunaj sebe.

Pride trenutek, ko je potrebno prevzeti polno odgovornost zase in za to, kar je v tebi in kdor si.

Tale čas zdajle je izziv tudi zato, ker bi šli v delovanje.
Ker nekaj je pa treba narediti.
Po moško bi šli v reševanje.
In nič nimam proti, če so moški inovativni in poskušajo stvari reševati.

Vendar iz osebne prakse vem, da s krizo ne moreš logično in racionalno rokovati.
Kriza na dušni ravni ni nekaj, kar bi lahko rešila.
Z virusi, ki so nevidni, se ne moreš boriti.
In v tem času zdaj delovanje ni rešitev, ki jo mnogi iščejo.
To je tako, kot bi avto, ki je v leru zdaj gonili na polno, da motor torira v prazno.

Ta čas je čas duše.
Ki terja, da se vsak zazre vase.
Tudi zdravilo ni tam zunaj.
Vsak ga bo našel v sebi.

In to terja spust v neznano.
Terja veliko poguma, zaupanja vase, to, da se zaneseš nase, da boš na drugi strani prišla ven cela.

Vem, da v teh dneh beremo veliko dobronamernih nasvetov o tem kaj bi morali jesti, kako delati in kaj krepiti. Vendar globoko v sebi vem, da delovanje ni rešitev za krizo v kateri smo.

Kriza identitete, kjer razpada vse, kar je domače in poznano kliče po drugačnih pristopih.
Kliče k temu, da v sebi najdeš ta mir, ki ga želiš.
Da v sebi najdeš ljubezen, ki ti si.
Da v sebi najdeš blaginjo in obilje, ki je vedno v tebi.

Cenjenje tega, kar ti je že na voljo, v tebi je v teh dneh zelo pomembno.
To, da držiš prostor zaupanja in vere vase, je ključno.

Vse je upočasnilo z namenom, ki nam je v tem trenutku še uganka.
In to je čas, ki kliče po soočenju s seboj. In po temu, da v sebi najdeš vse to, kar si do sedaj iskala tam zunaj.

Osupljivo je, kako nam je odvzeto vse, kar nam je v desetletjih predstavljalo varnost, svobodo, ljubezen. Poslušam zgodbe o tem, kako ljudje ne morejo biti drug z drugim, kako se sploh ne poznajo več in kako se bodo ločevali takoj, ko bo to mogoče.

Ključno vprašanje, ki se poraja v meni je, če se zavedamo, da je vse kar se dogaja darilo. Blagoslov skrit v preobleki krize. Povabilo nazaj k sebi in v prepoznavo tega, kar v resnici imamo. Kdo v resnici smo. In zakaj smo v resnici tukaj.

In to zagotovo ne vključuje tega, da se zgaramo do konca in umremo brez vsega.

Duša ve.
Duša je tukaj da izkuša, se izraža in mojstri.

In zdaj ni čas, da bi čakali na druge, da nas bodo rešili.
Ni čas, da čakaš na rešitev, ki ti bo padla z neba.

Ja, angeli so. In lahko nam pomagajo, če jim povemo kaj potrebujemo, vendar nas ne bodo reševali. Kvečjemu nas bodo vodili in usmerjali.
Vendar moraš biti ti res v stiku s seboj, da jih slišiš.
Da lahko slediš sinhronosti, ki se ponuja.

Res je, da je akcija potrebna, ko dobiš notranji navdih kaj je modro narediti.
Bezljavo reševanje brez notranje usmeritve je tisto, ki kuri dragoceno energijo.

Na tebi je, da najdeš svoj notranji vrelec vsega kar že si in že imaš. In da si utelešena, v stiku s seboj. In v poslušanju navznoter. Da slišiš šepet svoje duše in mu slediš.

Zato izkoristi ta čas v prvi vrsti ZASE.

Ker ko je ženska srečna in izpolnjena, so vsi okoli nje srečni.

Želim ti krasno pomlad na tale prvi pomladni dan.
Naj bo sijoča, strastna, srčna in polna sreče.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena