Življenje

Ko nihče ne gleda

, 0 Comments

Kaj narediš takrat, ko nihče ne gleda?
Še vedno razmišljaš o načinih kako bi naredila vtis na prijatelje?
Si prizadevaš biti boljša? Bolj pametna? Bolj lepa? Bolj suha?
Super ženska? Kul mama?

Se razprodajaš, da bi bili drugi zadovoljni s teboj, bolj srečni s tabo?
Ugajaš? Se razdajaš za druge?
Jih zasramuješ, da bi se bolje počutila glede sebe ali družbe v kateri živiš?
Živiš v strahu… kaj pa če…?

Vse to so načini, ki te vodijo v iskanje moči v zunanjem svetu.

Iskanje pozornosti. Iskanje potrditve.
Iskanje ljubezni s strani drugih.

Vse to je povezano s stanji, ki te držijo v zunanji moči.

Situacije premoči ali podrejenosti.
Moči nad drugimi.
Hierarhija, kjer je vedno nekdo nad teboj in nekdo pod teboj.

To so mehanizmi zunanje moči.

Kar vodi v tekmovalnost.
V primerjanje z drugimi.
V perfekcionizem.
V prepričanje, da se lahko iz tega rešiš, če se potrudiš še malo bolj.

Spremeniš sebe in druge.
Popraviš sebe in druge.
Nekaj narediš.

In ko ne narediš dovolj (in nikoli ni dovolj), si zaslužiš, da si kaznovana.
Trudiš se še bolj.
Potiskaš.

Kar vodi v to, da narediš napake, zaradi katerih se napadaš, kritiziraš, sodiš in sovražiš.

In ta cikel ponavljaš v nedogled.

Vedno znova si žrtev okoliščin, ljudi in situacij.
In ker se stvari ne obrnejo, kot si zamisliš, greš v preračunavanje… sešteješ vse kar ti narediš in odšteješ vse kar drugi ne naredijo. Sešteješ vse, kar dobijo drugi in odšteješ vse česar ti ne dobiš. Sešteješ vso srečo, ki jo imajo drugi in odšteješ vso srečo, ki je ti nimaš. Sešteješ vse prednosti, ki jih imajo drugi in odšteješ vse prednosti, ki jih ti nimaš.

Kakorkoli računaš, vedno si na slabšem. Vedno si žrtev.
In avtoriteta tam zunaj je nepravična, svet ni pravičen, sistem ni pravičen.

Kar drži.
Igra je prirejena.
Le da ti tega nihče ni povedal.

Dokler si ujeta v iskanju zunanje moči, hlepenju po zunanji moči, lovljenju moči, prepričevanju drugih, da ti dajo moč, dokler jo poskušaš kupiti, prodati, si jo zaslužiti, si ujeta na hrčkovem kolesju, ki ga poganjaš sama.

Rešitev je v tem, da s tega kolesja sestopiš.
Česar ne moreš narediti v zunanjem svetu.

To lahko narediš le, ko se obrneš navznoter.
K svoji avtentični moči.

Zunanja moč je povezana s prizadevanji, da živiš v skladu z zunanjimi standardi, na račun sebe ali drugih.

Avtentična moč vznika iz notranje uglašenosti tvoje duše in osebnosti.
Ko si uglašena s svojo izvorno esenco.

Moč ki poganja svet, kot ga poznamo, je zunanja moč.
Moč zaradi katere se bijejo vojne med narodi, bitke in boji med posamezniki.
Zunanja moč je tista, ki ustvarja premoč, moč nad drugim, hierarhijo, moč za katero se tekmuje, moč, ki se jo kupuje in prodaja, podeduje, pridobiva in izgublja.

To je moč, ki jo patriarhat uporablja za dominanco.
Agresija, nasilje izhajata iz moči, ki je tisočletja v ospredju.

In to je moč, ki se je ženska boji.
Ker je to edina moč, ki jo pozna, ne ve, da je že tisočletja ločena od svoje avtentične moči. Izvorne moči jina.

Ločena je od svoje izvorne ženske moči še danes verjame, da ni dobra v upravljanju z močjo.

In vendar je ženska tista, ki drži prostor za življenje.
Ženska je rezervoar življenja in vzdržuje življenje.
Vendar takrat, ko ni usidrana v svoji izvorni moči jina, ženska oslabi.

Oslabljena ne zmore držati prostora in kolapsira vase.
Ne zmore držati življenja, ljubezni ali svetlobe.

Brez ženske esence se svet vrti vedno hitreje, norost, agresija in razdrobljenost se povečujejo.
In da bi se norost, ki se dogaja na planetu končala, je na ženski, da se vrne v svojo moč.

Na ženski je, da izbere, da stopi v svoj center in ustvari prostor, da drži in sidra moč izvornega jina zase in za svet.
V tem ključnem času na planetu je nujno potrebno, da se uglasiš z mamo Gaio, z zemljo, z izvornim jinom, s kozmično Mamo.

Zdaj je ključnega pomena, da poskrbiš zase, za svoje potrebe.
Pomembno je, da sebe postaviš na prvo mesto.
Pomembno je, da zmoreš sprejeti pomoč.

Pomembno je, da poznaš razliko med obema vrstama moči.
In da izbereš, da stopiš v svojo avtentično moč

Zdaj, ko se veča kaos in nemir v svetu tam zunaj je pomembno, da ustvarjaš mir in stabilnost v sebi.

Čas v katerem živimo, nam ponuja priložnost, da prepoznamo in se spogledamo z vsem balastom, ki ga nosimo v sebi.

V zadnjih dveh tednih se je reaktiviral spomin ljudi na vojne. V sebi nosimo po dednih linijah medgeneracijsko prenešen spomin na prvo in drugo svetovno vojno, na naših 10 dni vojne in tudi vojno na Balkanu, pa tudi na vse ostale vojne, ki so besnele na tem planetu v zadnjih stoletjih.

Arhetipsko gledano se je v zadnjem mesecu aktiviralo dogajanje pred reci in piši cca. 250 leti, ko so vojne preoblikovale družbo, katere potomci smo.

Aktivira se bolečina povezana z vojnami, nasiljem in preganjanjem.

Po vsem planetu se na površje dviga destruktivna energija, ki je bila ujeta v globinah podzavesti ne le stoletja, temveč že tisočletja. Zlo se mora razkriti. To je edini način za njegovo preobrazbo. Ne moreš preobraziti nečesa, kar je nevidno. Mora postati vidno.
Šele takrat se lahko soočiš s svojim strahom, s svojimi sprožilci v sebi.

Nasilje, teror in destrukcija se širijo in s tem se prebujajo stare vsebine v podzavesti.
Kolektivne travme, osebne ranjenosti in programi, ki žensko držijo ločeno od njene avtentične moči.

Stare ranjenosti vznikajo na površje z enim namenom, da jih prečutimo in preobrazimo.
Vendar to lahko narediš le, če se zavedaš kaj je na stvari in kako se premakniti direktno skozi to, kar prihaja v ospredje.

Ravno včeraj sem razmišljala o tem, kako na nivoju človeštva že vso znano zgodovino potujemo iz travme v travmo.

V sistemu patriarhata je vojna način, da požene mehanizem, ki nas drži tik nad gladino.

Vedno, ko pridemo do točke, ko bi se na planetu resnično lahko zgodili pomembni premiki, sistem poskrbi za ponoven šok. Nasilje povzroči šok, ki pogosto vodi v to, da zapustiš svoje telo. Povzroči to, da svojo moč predaš v roke agresorja. Aktivira žrtev v tvoji notranjosti.

Vojna aktivira stare, nezaključene zgodbe povezane z močjo.
Tisto, kar v tem času prepoznavam je, da pomaga, če poznaš razliko med zunanjo močjo in avtentično močjo.

Zdaj imamo možnost in priložnost, da se spogledamo s svojim odnosom do moči.
Pa tudi, da svojo moč vzamemo nazaj.

Ko sem se s kolegico pogovarjala o trenutni situaciji na svetu je povzela, da na zahod prihajajo reke zlomljenih žensk in otrok.
To mi je dalo misliti.

Ker zadnja leta govorim o pomenu prožnosti in kako pomembno je, da znaš biti prožna v sebi, sem se zamislila.

Sistem patriarhata najprej poskrbi za to, da ustvariš okoli sebe oklep.
Uči te, da moraš biti močna. Da moraš biti trdna. Ker če si premehka, ne preživiš.

Tako ustvariš školjko, oklep, ki te ščiti.

Dokler se ne zlomi.

In ko se to zgodi, se razkrije nežna notranjost, ki surovosti sveta ne zna preživeti.
Pride do preplavljenosti, ki te vrne nazaj v otopelost.

Otroke že od majhnega učimo, da morajo biti trdni, vzdržljivi in predvsem neobčutljivi.
Da je močan tisti, ki ne čuti. Ki je otopel.

Dokler si v otopelosti, ne čutiš ničesar.
Ne radosti, ne ljubezni, pa tudi ne bolečine.
Imaš občutek, da si močna, vendar je moč zgolj zunanja.

Ne vem kako je s tabo, zase vem, da so me učili, da moram biti trdna in da zmorem vse. Naučila sem se zgraditi visoke zidove, za katerimi sem se skrila. In ko me je kriza zlomila prvič, sem se sestavila nazaj. Ko me je kriza zlomila drugič sem začela dvomiti v učinkovitost postavljanja zidov.

Počasi, mic po mic sem se začela učiti prožnosti.
Mehkobe. Nežnosti.
In predvsem ljubezni do sebe.

Naučila sem se, da me školjka ne zaščiti.
Da moram okrepiti svoj živčni sistem in predvsem upravljati s svojo energijo, s svojo notranjostjo. Da se ne bojim svojih ranjenih delov in znam poskrbeti zanje.
Da se ne izogibam svoje sence, da jo znam objeti v sebi.
Da prepoznam svoje potrebe po povezovanju, pripadnosti skupnosti in podpori.
Da znam postaviti meje brez, da se ogradim in ustvarim visoke zidove.
Da jemljem svojo moč nazaj in se povezujem s svojo avtentično izvorno močjo Duše.
Da prepoznam v vsakem izzivu priložnost za svojo rast in razcvet, kar terja, da prepoznam, kaj je moje in kaj ni moje. Kar me vrne nazaj k postavljanju meja.
Pa tudi, da prepoznam, kaj so stvari, ki so del mojih dednih linij in se že dolgo časa prenašajo iz generacije v generacijo.

Podpora, povezovanje in zgled kako stopiti v svoj izvorni jin, so v tem času pomembni.

Kajti zdaj je čas, da stopiš v svojo avtentično žensko moč. V moč, ki hrani in podpira življenje.
To je moč izvornega jina, moč ženske, ki si jo mora prisvojiti in se naučiti upravljati z njo.

Zato sem pripravila spletni intenziv Odnos z močjo.

Ker je zdaj, ko je videti, kot da gre vse v maloro čas, da se v sebi povežeš z izvorno močjo jina.

Zdaj, ko je videti, kot da izgubljamo nadzor, je najbolj pomembno, da dojameš, da moč ni tam zunaj. Nujno je, da se zaveš, kje so kontrole, da ti upravljaš s svojo močjo v sebi.

Zaslepljenost z močjo, ki je del človeštva že tisočletja, je pripeljala do točke, ki vodi v razdrobljenost, norost, podivjanost in stradanje, ki smo mu priča.

In globoko verjamem, da je zdaj čas, da ženska stopi v svojo izvorno moč jina.

Ker je Ženska tista, ki sidra življenje na zemljo.
Ženska rojeva. Ženska skrbi za otroke.
Ženska neguje bolne. Ženska spremlja umirajoče.
Ženska ne samo, da ustvarja Dom.
Ženska je Dom.

In zdaj je čas, da to prepozna in to objame v sebi.
To je tisto, kar želim zate in za vsako žensko na tem planetu.

To kar je potrebno je ustvariti sveti prostor v svoji maternici, razpustiti programiranje, ki smo ga prevzele, da bi se osvobodile in stopile v moč Ženske za katero si se rodila, da si.

Da bi se norost, ki se dogaja na planetu končala, mora ženska stopiti v svojo moč.
V moč, ki ni moč nad drugimi, moč kontrole ali nadzora.
V moč izvornega jina, ki hrani, podpira in neguje življenje.

Ženska je, ko je v svoji moči, sidro stabilnosti, varnosti in radodarnosti.

Ko nihče ne gleda je na tebi, da sediš v miru in ljubeči pozornosti, namesto da poskušaš biti vidna in dobiti kar potrebuješ od zunaj.

Na tebi je, da ustvariš harmonijo, povezovanje, podporo in stabilnost.
Na tebi je, da ustvariš prostor za moč, da držiš to moč v sebi.

Ti si tista, ki ustvari prostor in drži prostor.
Ti si tista, ki ustvari življenje in drži življenje.

Zdaj je čas, da stopiš v svojo izvorno moč Ženske.

In začne se s tem, da ustvariš odnos z močjo namesto, da bežiš pred njo.

V soboto 12.3.2022 te vabim, da se mi pridružiš v spletnem intenzivu Odnos z močjo, kjer bom delila več.
Ker čutim, da je odnos z močjo nekaj, kar je v teh časih bistvenega pomena za vse nas.

Vabim te na 6-urni spletni intenziv Odnos z Močjo na Gregorjevo, ko je ljubezen v zraku.
Dobimo se ob 17. uri v Zoom Salonu v prvem delu našega intenziva. Drugi del bo sledil v petek 18.3.2022 ob 20.uri
Pofočkaš se na povezavi >>>TUKAJ<<<

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
TajaAlbolena

Zaradi strahu narediš vse, kar veš in znaš… da bi preživela

0 Comments

Gledam jo.
Lepa je. Priljubljena.
Znajde se v družbi.

Ve, kako z ljudmi.
Vsi jo imajo radi.

Lahko si predstavljaš, kako zelo sem bila presenečena, ko je prišla k meni in je z menoj podelila, da jo je strah tega, da bi ostala sama.

Kako to misliš!?
Ni mi šlo v glavo.

Toliko ljudi je imela okoli sebe.
Kako je sploh mogoče, da bi ostala sama!? Nemogoče.

To me je spomnilo na to, kako radi posplošujemo.
Gledamo od zunaj. Smo opazovalci življenj.
Vendar nikoli ne moreš zares stopiti v čevlje osebe na drugi strani.
Živeti njenega življenja.

To v zadnjem času opazujem na vseh področjih.
Zgolj opazovanje površine je v družbi v kateri živimo, stalnica.

Posploševanje je tisto, ki vodi do zaključkov, kot je ta, da če si dobra oseba, se ti slabe stvari ne bodo zgodile.

Gledala sem intervju z Debbie Ford. Ona je bila tista, ki me je poleg Caroline Myss vodila v stik z mojo senco. Njena knjiga Senčna strah iskalcev svetlobe me je zadela na polno.

In lahko si predstavljaš, kako me je osupnilo to, da je zanikala svojo bolezen. Da se ni mogla spogledati s tem, da ima raka. Da je to res dolgo skrivala, ker je verjela v to, da se ji zaradi tega, ker je toliko dobrega naredila za druge, to ne bi smelo zgoditi.

To me je vodilo v razmišljanje o ignoranci in o tem, kolikokrat si realnost prilagodimo, ker ne moremo sprejeti tega, kar se zares dogaja.

Ali pa posplošujemo.
Kot npr. to, da bo ženska, ki se nima dovolj rada in se ne ceni izbrala nepravega partnerja zase, ki jo bo izkoristil.

Življenje je precej bolj kompleksno od tovrstnih posploševanj.
Tudi zato pravim, da je zakon privlačnosti sicer resničen, vendar ti ne bo pripeljal na tvoj dovoz Ferrarija zgolj zaradi tega, ker ga hočeš imeti in ga manifestiraš.

Ena tistih stvari, na katere radi pozabljamo je, da imamo vsi vsak svoj dušni dogovor za to življenje.
Z njim si prišla na ta svet.
Ja, vse, kar je dediščina izbrane družine vpliva na tvoje življenje, vendar je izbrano s strani tvoje duše.
Tvoje življenje ni slučajno.
Tukaj si z namenom.

Prišla si, ker si tako izbrala.

In to, da izbiramo… zavestno, je nekaj, česar se moramo v tem življenju tukaj in zdaj naučiti.

V sistemu zunanje moči se je ženska podredila, prilagodila, ustregla in ugodila tistim okoli sebe.
Ustvarila je persono, ki svojo vrednost črpa iz enega od štirih področij… ali iz tega, da poskrbi za druge in se razdaja …. Ali iz tega, da je najboljša, dosega vse kar si zastavi in zmaguje… Ali iz svojega videza in lepote … Ali pa iz modrosti, intuicije in svojega stika z nevidnim svetom.

V svetu v katerem živimo je žensko strah nasilja, fizične premoči, nadvlade, nadrejenosti, dominance. Strah jo je, da bo nemočna in da bo ostala sama.
Zato se raje podredi, prilagodi in ugodi drugim.

Živimo v svetu, ki ga poganja tekmovalnost.
In kjer sta v osredju dva principa… eden govori o premoči in dominanci nad drugimi, da preživijo samo najmočnejši. In drugi govori o izkoriščanju, grabežljivosti in o kopičenju stvari. O tem, da nikoli ni dovolj.

To je motor, ki poganja hlepenje po zunanji moči – statusu, denarju, stvareh, imetju.
Ko je oseba na drugi strani tvoja lastnina. Blago.

In ženska je bila stoletja, če ne tisočletja, tretirana kot lastnina.

To je nekaj, kar je še vedno živo v celičnem spominu ženske.

S tem se lahko bojuješ, lahko se ne strinjaš, to zanikaš ali ignoriraš, vendar ne bo šlo nikamor.
Dokler je v tebi, bo usmerjalo tvoje izbire.

Dokler ne prepoznaš kaj te vodi, da izbiraš zase to kar izbiraš, boš izbirala iz istih motivacij.
In vse imajo isti imenovalec… strah.

Zaradi strahu narediš vse, kar veš in znaš… da bi preživela.

In v času kot je tale, v katerem smo, je ustrahovanje dnevna praksa.
Vprašanje je ali to prepoznaš in kaj v zvezi s tem narediš v sebi.

Osupljivo je, kako smo naučeni, da na evolucijo gledamo kot na večjo sposobnost dominiranja nad okoljem in drug nad drugim. Da smo bolj razviti od ostalih živih bitij in to nam daje premoč.

To je odsev tekmovanja za zunanjo moč, ki jo ustvarja strah.
Tovrstno tekmovanje je prisotno tudi v odnosu med možem in ženo.
V odnosu med moškim in žensko.
To je moč nad drugimi.

In s strahom ne moreš opraviti na tak način, da se z njim bojuješ.
Ker strah v svojem telesu zaznavaš kot bolečino.

In bolečino skriješ na različne načine.
Vse odvisnosti so načini, kako prekriti strah v sebi.

Verjetno opažaš, kako stvari postajajo vedno bolj čudne. V ljudeh se aktivirajo strahovi povezani z vojno in z lakoto, strahovi povezani s pomanjkanjem in z nemočjo.

Vse se dogaja z razlogom.
In na dušnem nivoju imaš dušni dogovor s tem časom.
Tukaj si z razlogom.

In eden je zagotovo povezan s tem, da ti ta čas razkriva, kaj se skriva v tvoji notranjosti. Razkriva strahove. Bolečino, ki jo nosiš v sebi. Na tebi je, da to prepoznaš in to v sebi razpustiš.

Strah pred osamljenostjo.
Strah pred nemočjo.
Strah pred zapuščenostjo.
Strah, da ne boš preživela.

Če se počutiš ujeto, paralizirano, nemočno, potem je tole povabilo namenjeno tebi.

Pripravila sem individualno srečanje energijskega čiščenja programov strahu, ujetosti, travm in bolečine povezane z dominanco, izkoriščanjem in nemočjo.

Srečanje je za žensko, ki je v stiku s svojo žensko naravo in želi vodstvo skozi notranjo pokrajino, čiščenje stvari na vseh nivojih vse do izvora.
Ničesar ne delam zate ali namesto tebe, vodim te skozi proces, kjer skozi vodenje tvoje duše in v stiku z izvornim jazom narediva proces razpuščanja sintetičnih struktur, vsadkov, programov strahu in labirintov ujetosti v tvoji notranjosti.

Več o individualnem mentorstvu najdeš na spletni povezavi http://divine.si/program/individua.html

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Njena zgodba…

0 Comments

Podržala sem jo v roki in se spomnila nanjo.
Spomnila sem se reke, morja, jezera.
Spomnila sem se na mehko zeleno travo.
In na večere v pubu. Na ples in petje.
In na nasmejane obraze.

Spomnila sem se Irske.
Na našem zadnjem potovanju na Irskem je kljukica postala naša sopotnica, ko smo ugotovili, da potrebujemo nekaj za zapiranje vrečke s kosmiči.

Zelena, ker je zelena barva Irske.
In danes sem jo prijela v roko, ko sem si zjutraj pripravljala kosmiče.
Ker še vedno z njo zapiramo vrečko kosmičev.

Veš kolikokrat sem obešala perilo s kljukicami.
S takimi in drugačnimi.
Veliko jih je šlo skozi moje roke.

Vendar one nimajo te zgodbe.
Ona jo ima.

Ko stojim v svoji kuhinji z zeleno kljukico v roki, prinese v prostor vse, kar sem na tistem potovanju doživela.
Taka mala stvarca.

Ja, toži se mi po tistih časih. Po potovanjih.
In hkrati sem tako zelo hvaležna, da sem imela možnost doživeti vse kar sem.

Spomni me na to, da vsi potrebujemo opomnike.
Male stvari, ki imajo to sposobnost, da zate odprejo cele svetove.
Aktivirajo spomine.

V tebi prebudijo občutke. Doživetja.
In ko jih držiš v rokah ali jih občuduješ na polici, te spomnijo, opomnijo na tisto, kar je še vedno v tebi. Še vedno je živo.

Mala zelena kljukica me spomni na svobodo.
Kako je, ko dihaš svež zrak, ki diši po mahu.
Kako je, ko se voziš po avtocesti v topli kabini, ko zunaj brije veter.
Spomni me na udarjanje valov ob klife in pršenje morja v zraku.
Na tisto kosilo ob svečkah, ko je zunaj deževalo in je bilo mrzlo ko pri norcih.

Spomni me na hvaležnost.
Spomni me, da sem živa.
Da diham.
Da čutim.
Da okušam.

Ljubim.
Spomni me na dobroto ljudi.
Na prijaznost.
In na mehkobo, ki jo prebuja.

Mala zelena stvarca.
V resnici je ključ, ki odklepa vrata v notranje svetove.

Prebuja.
Spominja.
Aktivira.

Ja, taka je zgodba male zelene kljukice za obešanje perila.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Stiska

, 0 Comments

To čemur smo priča in še bomo v prihodnjih dneh, tednih in mesecih je zategovanje.

Na eni strani tehnosfera povečuje svoj vpliv in s tem zateguje zanko, na drugi strani kot posledica sistematičnega ustrahovanja in propagande ljudje čutijo vedno večjo nemoč.

Ko sem se pogovarjala s sorodnico, mi je rekla, da bo naredila vse kar pravijo, da pomaga, ker ne želi biti nemočna in prepuščena sama sebi brez pomoči.

Osupljivo mi je opazovati, kako se s privijanjem ukrepov povečuje bolečina.
In s tem v ospredje prihaja vse tisto, kar smo prej potiskali v podzavest, ker se je dalo.

Ko zanikaš boleče dele sebe, se ločuješ in nepozdravljene dele sebe skrivaš, ustvarjaš razdrobljenost v sebi.

Ko stvari tlačiš v senco, si v glavi, ker tam ne čutiš.
Zanikaš telo in občutke. In ti zatrti deli pridejo v ospredje ob nepravem času in na neprav način kot žival, ki je pobegnila iz kletke.

To imamo priložnost opazovati povsod okoli sebe.
Vendar vsak čas ponuja možnost za zdravljenje in prebujenje.
Vsak dan.

Stiska v sebi nosi semena priložnosti.
Priložnost za spoznavanje sebe.
Priložnost za sprejemanje delov v sebi, s katerimi si v boju.
Priložnost za premik onkraj znanega.

Vendar pritiska ne moreš odmeditirati stran ali ga s pozitivno držo in manifestacijo odstraniti.

Žal ali pa na srečo, kakor želiš to videti je tole čas, ki razkriva načine, s katerimi smo se poskušali izogniti bolečini.

In ko kladiva postajajo vedno večja, s tem raste tudi bolečina.

Ob tem je vedno bolj jasno, da z besedami Viktorja Frankla, kar daje svetlobo mora vzdržati gorenje.

Biti z vročino ognja ne pomeni samo, da sediš s težkimi stvarmi v meditaciji, temveč da greš vase, v samo jedro težkih stvari in da si intimna s tem, kar je tam, ne glede na to, kako strašljivo, travmatično, žalostno ali surovo je.

Celovitost, vitalnost in svoboda terjajo spust vase.
Da se spogledaš z zmaji v sebi.
Soočenje s travmami, bolečino in svojo lastno senco je tisto, kar te bo osvobodilo.

Vedno.

Zakaj?
Ker bo naredilo prostor.

In tole jesensko enakonočje opominja, da je potrebno narediti prostor.
Tako zunaj, kot znotraj.

In če v teh dneh čistiš dom, pisarno ali svojo notranjost, si uglašena s tem kar je v zraku.

Prizemljenost in utelešenost sta ključni, ko si v stiski.
Stiska vedno razkrije, kako pomemben je stik s telesom, s posodo, ki te drži.
In da je ta posoda čvrsta.

Telo je darilo.
Živeti v telesu je darilo.
V polnosti naseliti svoje telo in ob tem čutiti celovitost je darilo.

To kar dela tale čas in vse z njim je, da povzroča vedno večjo odtujenost od telesa.
Da nimaš stika s tem, kar čutiš.

Otopelost je vedno bolj prisotna.
In z njo apatija.

Razlog tiči v tem, da je prag bolečine pri ljudeh majhen in zato imamo raje rešitve, ki vodijo v otopelost.
Da otopiš bolečino, ne glede na trpljenje, ki ga to ustvari.

Otopelost ustvarjamo z odvisnostmi – karkoli, kar ti pomaga, da ne čutiš bolečine, pa naj bo to alkohol, droge, zdravila, hrana, internet, igre na srečo ali pa duhovnost.

Uporabiš karkoli, kar otopi tvoje čute, da ne čutiš.

Čas pa kliče po prizemljenosti, namesto odzemljenosti.
Kliče po soočanju z bolečino, namesto da se z njo bojuješ, pred njo bežiš ali pa ostajaš v otopelosti.

Ko greš ven iz otopelosti, ti postaja vedno bolj udobno v neudobju.

To potovanje pa terja ranljivost in razgaljenost, ki je vse prej kot udobna. Terja to, da objameš ranjenosti v sebi.

In k temu te vabi tale intenziven čas.
No, v resnici tole ni več povabilo, vleče te v situacije, ki prebujajo.
Slači te. Razgalja.

To pa terja močno posodo.
Da lahko zdržiš napetosti.

Zato je pomembno, da krepiš svoje telo in neguješ svojo Dušo.
Poskrbi zase.
In zanesi se nase.

Ko si v stiski, je modro, da…

1. Globoko dihaš. Ostani prisotna in utelešena.
2. Poiščeš nekoga, s komer se lahko pogovoriš, da izraziš in ubesediš to, kar čutiš. Da narediš prostor.
3. Prepoznaš, kaj je tvoja potreba in poskrbiš zanjo.

In saj veš, bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Dvanajst daril z nasmehom

, 1 Comment

Za darilo sem dobila bonbonjero Baci.
Od moje sestrice.

In prvi bonbon, ki sem ga odprla je vseboval naslednje sporočilo…. Ljudje, ki se smejijo, so mojstri sveta. – Giacomo Leopardi

Usta mi je raztegnilo v nasmeh.
In spomnila sem se, da je nasmeh ena tistih stvari, ki je v zadnjem desetletju bolj del mojega vsakdana, kot je bilo pred tem.

Ravno nekaj dni nazaj me je ena od žensk vprašala, kaj je zdaj po dvanajstih letih drugače.

Letos je ravno dvanajst let od mojega prebujenja leta 2009.
Ravno v tem jesenskem času se je začelo dogajati to, kar je vodilo v najtežjo temno noč v mojem življenju.
Kriza identitete, ko je razpadala moja ustvarjena persona.
Proces je trajal kar nekaj časa.

Precej manj sem potrebovala za razmislek, da sem odgovorila na njeno vprašanje.

“Več se smejim,” sem začela.
Tisti, ki me poznajo še iz prejšnjega življenja pred razpadom leta 2009, redno komentirajo, da sem bolj nasmejana in da nisem več tako resna.

Res sem bila resna, včasih.
Zdelo se mi je, da me bodo ljudje jemali bolj resno, če bom resna. Takrat nisem vedela, da z resnostjo in strogostjo pride v paketu tudi zategnjenost in zakrčenost.

V zadnjih letih precej bolj izkušam sproščenost in lahkotnost tudi zaradi smeha.

Naslednja stvar, ki sem jo izpostavila je bilo to, da bolj zaupam vase.
Kar ima za posledico, da sem bolj suverena vase.
Da se bolj zanesem nase. In to se izkazalo za ključnega pomena v zadnjih 18 mesecih.

Tretja stvar, ki jo opažam je, da se postavim zase. In da postavim mejo.
Redno, vsak dan, tudi v najbolj intimnih odnosih.
Z večjo lahkoto rečem JA. Pa tudi NE.
In ob tem čutim, da ostajam zvesta sama sebi.

Četrta stvar, ki sem jo izpostavila je, da sem bolj drzna v izbirah in sledim svoji duši.
Brez dvomov in omahovanja.
Duša me je strenirala, da jo poslušam tudi, ko stvari nimajo smisla in v resnici ne vem, kam me pelje.

Prej se mi je tolikokrat zgodilo, da sem slišala navodila, naj nekaj nesem s seboj ali pokličem nekoga in sem ignorirala, ker ni imelo nobenega smisla. Pa se je vedno izkazalo, da bi to morala narediti.
Sčasoma sem začela poslušati.

In danes poslušam. Pozorno.
In sem prisotna z globinami, iz katerih vznikajo sporočila.

Peta stvar je, da sem pogumna in srčna. Pravzaprav srčnost pomeni, da si pogumna.
Delam navdihnjene akcije, ker iz izkušenj vem, da je najbolj modra stvar, ko dobiš navdih, da ga daš v prakso.
Brez zavlačevanja.

Šesta stvar; Izkoristim priložnosti, ko se pojavijo.
Tolikokrat sem čakala, da bom najprej dobila zagotovilo, da se bodo stvari izšle in sem zamujala priložnosti, ki so mi bile dane. Zdaj vem, da se vse dogaja zame. Vedno.

Sedma; Sledim srcu. Ta lekcija je bila ena težjih.
Vedno počakam na usmeritev, ki pride v obliki ideje, navdiha od znotraj.
Vem, da me vodi sila ljubezni, zato sem opustila siljenje, potiskanje in to, da se trudim s stvarmi, katerih čas še ni prišel.
Divine timing, božanska časovna usmeritev je postala moje vodilo.

Osma; Cenim in spoštujem svoje telo.
Brez njega ne bi mogla izkušati in ustvarjati vsega, kar ustvarjam. Danes vem iz prve roke, da je telo resnično tempelj.
In tudi, ko se spreminja in ko me želi zavarovati skozi mehanizme, ki jih ima, sem hvaležna.
Kljub temu, da me včasih še vedno spravlja v nelagodje.

Deveta; Spoštujem ljudi in njihove izbire.
Brez prepričevanja in siljenja v moj prav. Na tej poti sem spoznala sem, da ima vsak svoj prav. In včasih moram zadrževati svoj dolgi jezik, se ugrizniti vanj in biti modro tiho. Vidim, da se izplača.

Deseta; Obožujem žensko družbo. To je zame novo.
Prej sem imela z ženskami vedno znova slabe izkušnje.
Bolj, ko sem se potopila vase in v svojo žensko naravo, bolj ko sem sprejemala svoje sence in kolektivno predane vzorce in programe, bolj sem osvobajala sebe kot žensko, bolj se je to poznalo v ženskah s katerimi soustvarjam.

In z besedami Robin Benway obstaja samo ena stvar, močnejša od čarovnije: Sestrstvo.

Enajsta; Odrasla sem. Prevzemam odgovornost zase. Hkrati pa bolj, kot kadarkoli prej čutim, povezanost s svojo malo punčko v sebi. Njena navihanost, radovednost in igrivost me navdihujeta in razveseljujeta.

Tudi zaradi nje imam večkrat nasmeh na svojem obrazu.

In tisto, kar sem odkrila v zadnjih letih in kar je verjetno najbolj dragoceno spoznanje tega dvanajstletnega obdobja je, da sem svetilnik za druge, brez potrebe, da bi kogarkoli reševala.

Reševalko sem upokojila.
Naučila sem se najprej poskrbeti zase.
Prepoznati svoje potrebe.

In poskrbeti zase.
Brez slabe vesti.

Ker je to, da sem jaz nasmejana, dobro razpoložena in v stiku s seboj tisto, kar mi omogoči, da lahko karkoli naredim za druge.

Najin pogovor sem zapustila z nasmehom na obrazu.
Ja res je, mojstrstvo življenja te pušča z nasmehom na ustih.

In s sladkobo v ustih.

Dvanajst daril mojega dvanajstletnega obdobja je Zate.
Z nasmehom.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Iskanje smisla

0 Comments

V času kot je ta v katerem živimo je upanje skupaj s smislom nekaj, kar ti lahko pomaga preživeti.
Vendar iskanje smisla nima nobene veze z doseganjem cilja. To ni enkratni dogodek, ki ga lahko dosežeš.

“Ne poskušaj doseči cilja – bolj ko se trudiš in poskušaš zadeti tarčo, bolj jo boš zgrešila. Kajti uspeh je kot sreča nekaj, česar ni mogoče doseči, temveč sledi.«

To je citat Viktorja Frankla, ki je prišel na moj radar, ko sem raziskovala smisel življenja.
Potrdil mi je to, kar vem iz lastne izkušnje; ni poanta v delovanju in trudu, temveč v tem, da se naučiš umetnosti povabila.

Smisel ni nekaj, kar bi lahko dosegla.
Smisel življenja ni cilj, ki ga dosežeš.
Smisel življenja se razkriva.

Smisel se razkriva skozi izkušanje, doživljanje življenja.

Ni nekaj, kar dosežeš, ko si pridna. Ko si poslušna. Ko delaš to, kar od tebe želijo drugi.
Smisel življenja je vgraviran v tvoje celice.
Je izbira tvoje duše.

In ravno duša ti pokaže ključe, ki odklepajo tvoj potencial.
In to je tisto, kar lahko vedno povabiš v ospredje.
Zato je umetnost povabila tako zelo pomembna, da jo razumeš in daš v aktivno prakso.

Smisel je razlog, namen, ki razkriva delovanje osmišljenega.
V naravi vse, kar nima razloga za obstoj, preneha obstajati.

V posamezniku ohranjanje nesmislov in pomanjkanje smisla v življenju ustvarja neharmonijo.
Ustvarja nemir.
Ustvarja notranje ločevanje.

In ta ločenost od smisla znotraj posameznika povzroči občutek, da nimaš svobodne izbire v stvareh, ki jih počneš. Kar vodi v stisko.
In v času v katerem živimo se ta stiska povečuje.

Tudi zaradi tega, ker pogosto smisel življenja nima odslikave. Ko nimaš nekoga, ki ti je priča, brez povratne informacije o tem, kako se s svojim smislom dotikaš ljudi okoli sebe, to ravno tako ustvarja občutek nesmisla, da je vse brez veze in s tem notranjo stisko.

Iskanje smisla je eden vodilnih virov, ki te v življenju poganja naprej.
Ko v sebi čutiš stik s smislom in veš, da ima tvoj obstoj smisel, lahko preživiš marsikaj.

Kar dokazuje življenjska zgodba Viktorja Frankla, znanega dunajskega psihiatra in psihologa, ki je preživel štiri koncentracijska taborišča in je svoja teoretična spoznanja na lastni koži preizkusil v peklu holokavsta. V knjigi Človekovo iskanje najvišjega smisla, ki jo je prvič objavil že leta 1948 ter potem večkrat dopolnil, razkriva svoja najgloblja spoznanja o tem, kaj mu je omogočilo, da je preživel nečloveške razmere koncentracijskega taborišča in kljub vsemu zmogel dojeti smiselnost življenja.

Smisla ne moreš najti v svetu zunaj sebe.
V tvoji notranjosti se skrivajo odgovori na vprašanja, mir, radost, zdravje in obilje, ki nimajo predpisanega roka uporabe.

Osmišljanje lastnega življenja vznika iz tvoje notranjosti.
In terja čas, da je podaš v notranjo pokrajino svoje duše ter raziščeš, kaj se v njej skriva.
Dušne kvalitete namreč predstavljajo sam temelj smisla življenja.

Iskanje smisla je povezano z vračanjem lastne moči/svetlobe/energije in z razreševanjem ujetosti ter s soočanjem z ovirami na tej poti nazaj k sebi.

Smisel je nekaj, česar ti ne more na pladnju prinesti nihče drug.
Razkriješ ga lahko le sama.
Je edinstven in specifično tvoj.
In izpolniš ga lahko le TI.

Razlikuje se od človeka do človeka.
Vsak ima svoj osebni klic ali poslanstvo v življenju, ki terja uresničitev.

Ključi do tega kakšen je tvoj življenjski namen se skrivajo v tvoji notranjosti in v Varuhinji Potenciala ti pomagam odkriti enega od teh ključev, ki ti lahko ponudi usmeritve v tem raziskovanju.

Na tebi je, da to udejanjiš.
Da to daš v prakso.
V sedanjosti, tukaj in zdaj.

Pogosto smo ujeti v preteklosti ali v pričakovanju prihodnosti, da pozabimo na to, da se življenje odvija v tem trenutku tukaj in zdaj.

Na svetu ni ničesar, kar bi človeku bolj pomagalo preživeti tudi v najslabših okoliščinah kot zavedanje, da ima njegovo življenje smisel.

Osredotočena na spreminjanje okoliščin lahko zelo enostavno pozabiš, koliko moči imaš, da uživaš sedanjost, ne glede na to, kaj prinaša prihodnost.

Eden največjih zagovornikov te ideje je ravno Viktor Frankl, ki je zagovarjal tezo, da je temeljni vzvod človekovega življenja njegova pot iskanja smisla. Ko človek odkrije smisel, zlasti v situacijah nesmisla in brezupa, se vse drugo v življenju nekako izide.

Franklovih devet najpomembnejših idej (povzeto po zapisu na https://larafornm.com/)

1. Izberi upanje. Ne moreš vedno spremeniti svojih okoliščin, vedno pa lahko izbereš svoj odnos v kakršni koli situaciji. Ne moreš spremeniti situacije, izzvana si, da spremeniš sebe.

2. Spoznaj svoj zakaj. Vprašaj se, zakaj sem živa? Vsak dan je modro, da se, ko zjutraj vstaneš, vprašaš, zakaj vstajam in zakaj sem tu. “Tisti, ki poznajo svoj zakaj, lahko prenašajo skorajda vsak ”kako”. ”

3. Nauči se jokati. Solze niso znak šibkosti. Izhajajo iz duše, ki se ne boji zlomiti. “Solz se ni treba sramovati. Pričajo, da je imel človek največ poguma, pogum za trpljenje.”

4. Ne strinjaj se z množico. Svet je postavljen na glavo. Včasih je početi to, kar počnejo vsi ostali, noro. “Nenormalna reakcija na nenormalno situacijo je normalna.”

5. Začuti kar čutiš. Življenje osmisliš s tem kako odgovarjaš na vprašanja, ki ti jih postavlja. Življenje predstavlja izziv za vsakega človeka. Ta oseba se lahko odzove samo s svojimi dejanji.

6. Zapolni dan z dobrotljivostjo. Prijaznost ima svoj namen. Vsak dan imaš priložnosti narediti na stotine majhnih altruističnih dejanj. Ta dejanja tvoje življenje napolnijo s pomenom.

7. Glej dlje od sebe. Pravi pomen najdeš, ko presežeš lastne meje. Bolj, ko človek pozabi nase, tako da se preda nekemu cilju ali drugi osebi, bolj raste kot človek.

8. Empatija je pomembna. Trpljenje je boleče, ne glede na to, da se zdi bolečina zunanjemu opazovalcu, nepomembna. Sočustvujte z bolečino drugih, četudi se vam njihova tragedija ne zdi tako tragična.

9. Spreminjaš se tudi takrat, ko je življenje težko. Ustvariš lahko smiselno življenje, polno smisla, ljubezni in namena.

V tebi se skrivajo semena večnosti.
Skrivajo se v “drobnarijah” vsakdana.

Zato je to, da si prisotna in utelešena, da jih ujameš in prepoznaš tako zelo pomembno.
V individualnem vpogledu v tvojo Varuhinjo Potenciala ti pokažem kako razkriješ svoj življenjski namen in dragocenosti, ki se skrivajo v tebi.
Kako se mi pridružiš najdeš na povezavi >>>TUKAJ<<<

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Preizkus zrelosti

0 Comments

Jutri moja maturantka piše angleščino.

Svoj prvi izpit od mnogih, ki se bodo seštevali v to čemur preizkus zrelosti.

Meni se to zdi vsekakor pretirano, ker matura res ni odsev tega kako zreli so mladi, ki zapuščajo srednjo šolo.

Pravzaprav je zelo daleč od zrelosti, ki jo prinesejo izkušnje.

Učenje na pamet in množica informacij, ki jih moraš vnesti v svoj sistem, da bi opravil ta preizkus zrelosti v resnici nima čisto nič z zrelostjo.

In to me sploh ne bi tangiralo, če se ne bi ravno v zadnjem letu intenzivno ukvarjala s čustveno zrelostjo žensk in s tem, da ima velika večina ljudi težave s tem, da nikoli v resnici niso odrasli.

V mojih očeh matura ni preizkus zrelosti.

Prej bi rekla, da je preizkus tega kako je tvoj sistem prožen in ja res je tudi odločen, da pride na cilj.

Matura je v mojih očeh konstrukt Patriarhata, ki si je našel odličen način, sito, ki preseje ljudi in jim nalepi še eno nalepko kakšni da so.

Zato iz prve roke vem, da je psihična pripravljenost in tudi energijska odpornost za mlade, ki gredo na ta preizkus ključnega pomena.

Ker v resnici moraš biti zelo povezan s seboj in v svojem centru, da te ne odnese pomanjkanje časa ali kakšen black-out v glavi, ko misliš, da ne znaš.

Jaz svoji hčeri vedno znova ponavljam, da je vse v njej, če je to vnesla vase, z učenjem, je v njej, samo toliko se mora umiriti, da bo našla mesto, kamor je to shranila v sebi in iz tega vira črpati takrat, ko bo to potrebovala.

Včasih tuhtam, koliko lažje bi mi bilo pri mojem preizkusu v srednji šoli, če bi poznala vse, kar poznam danes, zato iz prve roke pravim, da to zagotovo ni preizkus zrelosti.

Ker zrelost pride s kilometrino.

TI pa vsekakor prav pridejo nasveti tistih, ki so bolj zreli od tebe, če imajo čas, da to delijo s tabo, ko si na tem prehodu v dvajseta.

Ena tistih stvari, ki me vsakič znova osupne je to, kako različno doživljamo vsako desetletje v svojem življenju.

In kako so dvajseta ali trideseta drugačna od štiridesetih in petdesetih.

Zase vem, da sem v svoja štirideseta vstopila z veliko miline in razumevanja, da je to čas, ki preizkuša kako voljna sem resnično stopiti v zrelost, ki je pri dvajsetih zagotovo nisem imela.

Tudi slutila nisem kaj zrelost čisto zares je.

Odraslost. Zrela odraslost.
Ko prevzemaš polno odgovornost zase in stojiš v svoji moči.

Ko se izpostaviš, ko je potrebno.
Z modrostjo in premišljenostjo.

Ko se zavedaš, da imaš v svojih rokah moč, da narediš pozitivno razliko v svetu.

Zrelost pride s pripravljenostjo, da se postaviš zase.
Da stojiš s sabo in za sabo ne glede na to kaj življenje vrže vate.

In zrelost terja, da dobro poznaš svojo notranjost in svoj notranji tim.
Da veš, da nikoli nisi sam.
In da se vse, čisto vse v tvojem življenju dogaja zate.

In pri dvajsetih te modrosti še nimaš.

Ja, matura je preizkušnja.
Velika preizkušnja.

Kako zmoreš držati sebe.
In upravljati s svojo energijo in kopico informacij, ki jih hočejo od tebe.

V mojih očeh pa je to tudi ustvarjanje iluzije, ki je povezana z napuhom in upravičenostjo.

Ker tisti, ki so zlati, dobijo priznanja in s tem občutek, da imajo privilegij četudi ga v življenju v resnici nimajo.
Imajo ga v sistemu, ki pa počasi izgublja moč, ki jo je včasih imel.

Šolski sistem je odlično orodje za poveličevanje na zgolj enem življenjskem področju – znanje.

In če tukaj nisi dovolj dober, dobiš oznako, da nisi dovolj pameten.
In ta oznaka je velika ovira na tej famozni poti v zrelost.

Nikoli dovolj pametna.
To je oznaka s katero sem se morala spopadati tudi sama.
In iz prve roke vem, kako zelo te omejuje in ustavlja v življenju.

Iskreno, bi mi bilo veliko ljubše, če bi tem mladim povedali resnico.

Da te življenje preizkuša. Nenehno.
Da v resnici nima veze, kako bodo opravili z maturo, ker ti to ne zagotovi ničesar. Kljub temu, da roko na srce lahko zapre mnogo vrat, če nisi dovolj dober.

Ampak to je način, kako te sistem ukalupi in ti da občutek, da ne ustrezaš.

Da je pomembno, da so čustveno stabilni.
Utelešeni v telesu.
V stiku s svojim centrom.

In predvsem, da imajo svojo energijsko kroglo celo, brez razpok in brez raztrganin.
Da v njihovem sistemu ni tujih energij.
Da se zmorejo fokusirati.

In predvsem, da vedo, da je znanje, ki so ga prejeli v vseh 13 letih šolanja shranjeno v njih.
Nikamor ni šlo.
Vedno imajo dostop do njega.

To je kot predalnik s predali, kjer so mapce in v njih so informacije.
Ali pa računalnik z datotekami.

In vedno lahko odpreš ta pravi predal in iz njega vzameš točno tisto, kar potrebuješ.

Samo vedeti moraš, da je to v tebi in se naučiti dostopati do tega.

To me spomni na Theta Healing in na metodo nalaganja znanja.
Kjer v Theta stanju naložiš celotno datoteko na določeno mesto in v Theta stanju lahko vedno dostopaš do nje.

V mojih očeh to niso triki.
To so načini, kako svoj sistem uporabiš na kreativen način.

Ker ta mreža, ta notranji internet je vedno v tebi in ti je na voljo.

Potrebuješ pa samozaupanje in to, da se zaneseš nase in da veš, da te tvoj notranji svet ne bo pustil na cedilu.
Nikoli.

Ta mreža terja ljubeč odnos do sebe.
In zato je ljubezen do sebe tako zelo pomembna.
In zato je varovanje Ljubezni tako zelo pomembno.

Ker roko na srce, z ustrahovanjem, izsiljevanjem in manipulacijo ne moreš priti do tega bogastva, ki se skriva v tebi. Ali opraviti izpita.
Kateregakoli.

In zato je umirjenost, stik s seboj in ta suverenost, notranje vedenje, da veš, da je vse v tebi in ti tega nihče ne more vzeti, tako zelo pomembno in dragoceno.

Če imate pri hiši maturanta ali maturantko mu povejte, da je vse že nosi v svoji notranjosti.

Samo način, kako priti do tega, ko si pod stresom in v časovni stiski je potrebno ustvariti – zavestno.

Ker tukaj ni avtomatike.

In ja učenje, kjer se spomniš tega je potrebno.

In ja, to terja določeno vrsto mojstrstva.
Upravljanja z informacijami v sebi.
Zavestno.

Ampak saj veš Harry Potter in čarovniška šola so dober zgled in opomnik na to o čemur govorim.

Tudi tam so se morali resničnih veščin boja z zlom naučiti.
In jih zavestno mojstriti.
Da so jih lahko učinkovito dali v prakso.

Vsakemu maturantu jutri želim veliko mirnosti.
Prijaznosti do sebe.

In predvsem zaupanja vase in v teh 13. let, ki so jih vložili v nabiranje znanja. Ki bo vedno tam, njim na voljo.

Samo uporabijo naj ga.

Pa veliko sreče.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Ko ti kilometrina pride prav…

, 0 Comments

Moja mačka je prestrašeno mijavkala.
Mijavkala je kot da bi opozarjala, da je nekaj res narobe.

Živim na vasi.
In ko sredi noči zunaj na parkirišču slišiš kreganje, je to res nenavadno.
Še bolj nenavadno je, če zunaj na parkirišču izgleda, ko da si po novem medgalaktična pristajalna postaja.

Zunaj na ulici je bilo videti, kot da sem v znanstveno fantastičnem filmu. Količina in raznolikost bitij je bila osupljiva. Prišli so iz različnih ozvezdij. Med njimi so bili ekstra čudni.

In potem je prilomastil en herkul z macolo in je hotel ubiti un co.vid.
Vladal je kaos.
In vsi so prišli pomagati, ker so jih poslali ljudje.

Morala sem razložiti, da zabave ni in da nihče ne bo plačal, karkoli so bili poslani, da naredijo.
Malce so se spogledovali. Eni godrnjali ker so prišli brez veze. In so se počasi razšli.
Na koncu je ostala koščena groteskna dama, ki mi je razlagala, da je vse, kar je potrebno, da co.vid prežameš z užitkom.

Redkokdaj, ampak tukaj na vasi, kjer živim v dvanajstih letih še nikoli nisem postavljala ščita. Nikoli.

Tokrat sem ga postavila.
In dala devo hiše na stražo.

Ker česa takega še nisem videla v vsej svoji profesionalni karieri.

Dva trola sta sprehajala mojo mačko. In troli znajo biti res hudobni, pripravijo živali do tega, da delajo stvari, ki niso prijazne. Mučenje živali, če vprašaš mene.

Kaj se je zgodilo?
Od enega od teh bitij sem izvedela, da ga je poslala dobronamerna ženska, ki mi je hotela pomagati.

Bila sem osupla.

Povedal mi je še, da so v zadnjem času vrata v vse dimenzije odprta in da zato zlahka prehajajo kamorkoli, kar je bil vzrok za zabavo na mojem parkirišču.

Seveda ničesar od tega tisti, ki živijo v naši ulici niso slišali ali videli.
Verjamem pa, da so bile sanje tisto noč zagotovo zanimive.

V vseh svojih letih, 22 let delam z energijskim čiščenjem prostora in od leta 1996 s feng shuijem, dela z raznovrstnimi bitji, sem se naučila, da ima vse svojo ceno.
In da včasih plačaš dvojno.

Zato svoje energije ne izmenjujem za vprašljive metode zdravljenja.
Ja, vem, čudna sem.
Vendar imam ravno prav kilometrine, da se mi ne da več.

Tisto noč sem kljub temu, da so vsi šli, opazovala svetlobne krogle in energije vseh vrst, ki je brnela v zraku še dolgo v noč. Vmes so leteli tudi noži in drugo orožje.

Točno iz tega razloga sem postavila svetlobni ščit okoli naše hiše.

Ampak dejstvo je, da so bitja prišla, ker so bila poslana.
Mnogi v želji pomagati – dobronamerno, pošiljajo raznorazne energije.

Zato sem prosila, da mi ne pošiljate energije, bitij luči, ker sem imela gužvo in ker bi me bilo res strah, če ne bi imela za seboj toliko dela s temi bitji na različnih nivojih že prej.

Nisem imela energije, da se ukvarjam z vsemi orožji, kramo in vsem, kar je bilo poslano sicer dobronamerno vame. Res je nisem imela.

Poleg tega zelo dobro poznam pravila igre v energijskem svetu.
Nič ni zastonj.
NIČ.

Vse plačaš.
Izmenjaš svojo življenjsko silo, pozornost, svojo energijo.
In jaz sem rekla, da NE bom plačala za nekaj, kar nisem naročila.
Not my cup of tea.

Vsa leta, kar delam z energijami zavestno in tudi profesionalno so me naučila, da NIČ ni modro delati, če nimaš dovoljenja.

Ne glede na to, kako ti ocenjuješ, da bi oseba na drugi strani potrebovala.
Če nimaš njenega dovoljenja, da ji pomagaš, tega ne delaj.

Na eni od šamanskih delavnic, še v 90-tih prejšnjega tisočletja sem imela pogovor z rastlinami moči. V eni noči sem spoznala več deset različnih devinskih bitij. Vsaka deva mi je povedala kje in kako lahko pomaga.

Najpomembnejše sporočilo, ki so mi ga dale, pa je bilo, da ti dajo energijo na posodo, na kredit. Ti pa to potem odplačaš z obrestmi. Vedno.

Zato sem zelo premišljena koga prosim, za kaj in koliko me to stane.

Še vedno delam s hišnimi devami, ki potrebujejo mojo pomoč in asistenco, ker so zatirane, ujete, sužnje čudnih energij, pod vplivom urokov in prekletstev.
In te stvari so zelo resnične. Niso izmišljene.

Imela sem svoj delež ujetih duš, čudnih stvorov in dogovorov, ki sem jih v zadnjih 26 letih čistila.

In danes to svoje delo zelo cenim. In ga tudi zaračunam.
Ker v energijskem svetu zastonj ne obstaja.

Vse plačaš.
Ne nujno v denarju.
Včasih je energijska ujetost, dušni dogovor, ki te drži, višja cena od katere koli druge.
Stane te svobode.

Jaz pa obožujem svobodo.

Moja specialnost je ta, da se v energijskih svetovih dobro znajdem.
Hitra sem. Iznajdljiva.
In z leti sem si pridobila poznanstva. Ja, marsikoga poznam.
Posledica izkušenj.

Pa tudi posledica številnih posredovanj in energijskega dela, ki sem ga že opravila.

Zato znam reči tudi NE hvala.
Ne danes.

Postaviti mejo v energijskem svetu.
Biti malo čudna.

Doživljati to, da te ljudje postrani gledajo ali pa, da se otroci ne smejo igrati s tvojimi, ker si čarovnica.

Doživela sem marsikaj.

In zato bom zmogla sama.
Res hvala, ampak ne mi pošiljati energij v pomoč.
Moje telo ve, kaj potrebuje.
Povezovanje z mamo Gaio in z njenimi zlatimi polji so mi bili v času moje bolezni res v podporo.

Če bom potrebovala pomoč, bom to tudi povedala.

In tudi sem.
V prvih sedmih dneh maja sem vsak dan prosila za pomoč.

Vendar sem tudi povedala jasno in glasno kaj potrebujem.

In tistim, ki so bili v skrbeh in so želeli pomagati sem povedala tole;
Stoj z mano na mreži luči.
Mreža luči ve kam svetloba, ki si je ti polna, teče.
Mreža luči ima svojo inteligenco in ve kako in kam usmerjati substanco luči/ljubezni mame Gaie.

Ampak dokler ti v sebi nisi polna in iz te polnosti iz tebe teče v svet v izobilju in velikodušno, ni modro, da karkoli pošiljaš kamorkoli.

Živimo v svetu, kjer se pravila igre spreminjajo.
In pomembno je, da ne poskušaš s starimi strategijami in orodji v svetu, ki terja nove pristope, doseči tisto, kar ti hočeš.

Mama Gaia spreminja pravila igre.
Elementarna bitja se osvobajajo suženjstva. In deve različnih svetov tudi.

To bo terjalo od človeštva, da začne z njimi soustvarjati in sodelovati.
Zavestno.
Ljubeče in prijazno.

Ukazovanje se ne obnese več.
Pomembno je ustvarjati zavesten odnos.

Ker saj veš, vse življenje temelji na odnosih.

In na tebi je, da ustvariš zavesten odnos s svojim prostorom in da si Varuhinja svojega svetega prostora.
Pridruži se mi v intenzivu ustvarjanje Svetega prostora.

Več informacij najdeš na spletni povezavi >>>tukaj<<<

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

En objem naredi čarovnijo.

0 Comments

Dobili sva se na čaju.

Po 13. mesecih je bilo tako lepo videti osebo v živo.

Ne vem kako si ti ampak jaz res pogrešam objeme.
Tako kot se znamo objeti samo ženske.

Ko čutiš in veš, da smo povezane in si samo z objemom poveš vse zgodbe.
Vse kar nismo skomunicirale medtem, ko se nismo videle.

En objem naredi čarovnijo.

Sedeva in kot dež začneva druga z drugo deliti aktualne zgodbe, dogodivščine. In modrosti.

Jaz prebolela, ona tudi.
In neizogibno prideva tudi do tega kaj nama je ta izkušnja dala.

Ker saj veš, zgodbe vedno vznikajo iz izkušenj.

In moja zgodba se začne s tem, da sem tale virus najprej popolnoma ignorirala in ga zanikala.
Na začetku sem govorila, da je nateg.

Potem je zbolela moja sestra in njena družina.
Kar naenkrat je postal resničen.

Kar me je pretreslo.
Še posebej, ker je bil potek za mojo sestrico kar težak.
S tremi otroki, ki se šolajo od doma in psom še toliko težji.

Res sem sočustvovala z njo.

In se spraševala kakšne so lekcije, ki nam jih tale virus prinaša.

Ampak radikalno iskreno sem bila kot veliko duhovnežev tudi jaz kot noj z glavo v pesku.
Prepričana sem bila, da mi virus nič ne more.
In da jaz garantirano ne bom zbolela.

In veš to je ena tistih stvari, ki me pri zakonu privlačnosti vedno znova da na obrate.
Prepričanje, da lahko zgolj z umom in s tem, da se prepričaš, da tebi ne bo nič izogneš stvarem v življenju.

In to vem iz prve roke, ker sem bila jaz tudi taka.
Mislila sem, da v življenju lahko dobim vse.
Samo če se odločim in grem cela za tem, kot temu pravijo.

Mislila sem, da lahko imam in dobim vse.

Danes vem, da temu ni tako.
Dobiš in imaš točno tisto, kar je tvoj dušni dogovor.
Tvoja Duša ve, kaj je izbrala za to življenje.

In z njo se ne moreš pogajati ali pa manipulirati.
Tudi izsiliti ne moreš stvari.

Zato vem, da je tale ples z virusom izkušnja, ki je bila na mojem koledarju. Duša se je dogovorila zanjo.

Ker stvari se ne dogajajo Tebi ampak Zate.

In meni je dala res velika darila.

Ampak začela sem z ignoranco.

In ko sem dobila, da sem pozitivna, sem mogla toliko bolj zavihati rokave na vseh frontah.

Ne samo na fizičnem v smislu ekstra D vitamin in C vitamin in vse ostale arcnije, ki sem jih jemala, vključno z listi divje oljke, ameriškim slamnikom in Aloe Vero.

Dajala sem se s tem, da mi je vedno znova odtekala energija. Da moje energijske krogle sploh ni bilo, ker je bila tako deformirana.
Da ne govorim o tem, da so se v mojem energijskem polju sprehajala bitja in čudni stvori. Da so bila moja energijska krila zlepljena s katranom.

In to je terjalo, da sem delala čiščenja in zdravljenja.
Več kot enkrat.

Sem pospravila in uredila in je bilo že popoldan – ponovi vajo.

Potem sem našla na svojih ledvicah vsadek s posebno funkcijo prevajanja moje vitalne energije drugam in sem počistila to.
In potem naslednja plast. In naslednja. In naslednja.

Zgodbe so me vodile skozi eone časa in prostora v prejšnja življenja.
V dušne dogovore. V karmične zgodbe. In v stvari, ki jih brez tega plesa, ki sva ga z virusom plesala ne bi odkrila.

Ja, res je, da je tale čas zdaj tak, da res močno podpira to, da se spogledaš z vso gnojnico, ki prihaja na površje, vendar me je kljub temu presenetilo s kakšno kirurško natančnostjo je moja Duša razkrivala stvari in v kakšne zgodbe me je vodila.

V teh treh tednih sem razrešila več karmičnih zgodb kot kadarkoli prej.
In to takšnih s katerimi sem se dajala desetletja.
Ko sem vedela za kaj gre, pa nikakor nisem prišla do tistega začetka gordijskega vozla, da bi stvari razrešila.
Zdaj sem to počela.
Z lahkoto.

Vse se je razkrivalo.
In vse je bilo tako zelo jasno in povezave so se prižigale kar same od sebe.
Jaz sem sledila nitkam in stvari povezovala nazaj v Celoto.

Ja, potrebovala sem odklop od sveta in Tehnosfere.
In popolni priklop na Biosfero in Gaio, ki me je vodila skozi procese.

In zato sem potrebovala posredovanje virusa.

In tale bolezen me je naučila metod in stvari, ki sem jih prej gledala samo v filmih. Npr. uporaba svetlobnega pulza s katerim počistiš viruse na enak način kot je Neo v Matrici s svetlobo onesposobil sentinele.

Veliko tega čemur pravimo fikcija je postalo resnično v mojem notranjem svetu, ko sem sledila navodilom Gaie, kako se dnevno soočati z virusom in kako okrepiti svojo celico s kevlarsko prevleko, ki je neprebojni jopič. Kot teflon.

In vse to, svojo zgodbo in vse metode, prakse, ki sem jih uporabljala bom podelila v 3-urnem intenzivu, kjer ne bom ničesar naredila namesto tebe. Namesto tega te bom vodila skozi proces, kako ti to narediš zase. Kadarkoli in kjerkoli boš potrebovala ti ali nekdo, ki ti je blizu.

To sem testirala na sebi in na svojih otrocih.

Z 22-letnimi izkušnjami na področju energijskega čiščenja prostora, poznavanja vse vrste bitij, energij, vsadkov, urokov, prekletstev in tega kaj ti v telesu naredi tako črna kot bela magija imam na tem področju kar nekaj izkušenj iz prve roke.

Zakaj bi se mi pridružila?
Ker je tole priložnost, da vzameš svojo moč nazaj, kot je na tem planetu še ni bilo.

Vrata v vse svetove so odprta.
Lahko dostopaš do katerega koli svojega prejšnjega življenja in svojo moč vzameš nazaj.

Zdaj je čas, da delce svoje duše, ki si jih pustila v medprostoru, ki so ujeti v času in prostoru povabiš nazaj.

Da se osvobodiš.

Potrebuješ pa orodja, da to narediš zase.

Ker jaz ne verjamem v to, da to lahko kdorkoli naredi zate.
To je tvoje delo.

Tvoja Duša ve.
Tvoja Duša ima svoje dogovore.

In zdaj je izjemen čas za to, da se pokličeš nazaj v Celoto in si ta Ženska za katero si se rodila, da si.

Tale intenziv ni za tiste, ki se počutijo žrtev okoliščin, ljudi in situacije.
Če si voljna prevzeti polno odgovornost zase in se osvoboditi, vabljena, da se mi pridružiš.

Več o intenzivu najdeš na povezavi >>>TUKAJ<<<

In saj veš, bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Najpomembnejša veščina prihodnosti…

, 0 Comments

Človeškost.
Da si človek s seboj in do sebe.
Najprej s seboj.

Da si naklonjena sebi. Prijazna s seboj.
In da veš, da ima vsak svojo zgodbo s katero se v tem trenutku sooča.

Ja, vsi smo vsak na svoj način na preizkušnji.
In v tem je bistveno to, da zmoreš biti resnična s seboj.

Spoznaj Sebe je starodavna modrost, ki je v teh časih še bolj ključnega pomena.

Resničnost, to da si voljna, da si poveš resnico in si odkrita s seboj je res pomemben korak v varovanju Ljubezni.

V druženju iz strahu v Ljubezen je ta odkritost in resničnost drugi korak, ki ga je modro narediti.

In to, da objameš sebe tam kjer si, z vsem kar se ti dogaja in si človeška… ja to je umetnost.

Še posebej v svetu, kjer je vedno težje in bo še težje razločiti kdo v resnici si in kaj algoritmi virtualnega sveta pravijo, da si.

Yuval Noah Harari je v svoji knjigi 21 lekcij 21 stoletja v odlomku na strani 272 zapisal:
»Da bi uspeli v tej zastrašujoči nalogi, bomo morali vedno bolj trdo delati na spoznavanju svojega operativnega sistema – da veš kaj si in kaj želiš od življenja. To je seveda najstarejši nasvet v knjigi: Spoznaj sebe. Tisoče let so filozofi in preroki pozivali ljudi, naj spoznajo sebe. Vendar ta nasvet nikoli ni bil bolj nujen kot ravno v 21. stoletju kajti imaš za razliko od Laozi ali Sokrata, zdaj resno konkurenco. Coca-Cola, Amazon, Baidu, in vlade tekmujejo med seboj, da bi te shekali. Ne tvoj telefon ali računalnik ali tvoj bančni sistem. V tekmi so, da bi shekali tvoj organski operativni sistem.

Verjetno si slišal/a da živimo v svetu hekerjev in hekanja računalnikov. Vendar je to zgolj polovica resnice. V resnici živimo v dobi hekanja ljudi

Algoritmi te opazujejo. Opazujejo te kam greš, kaj kupuješ, s kom se srečuješ. Kmalu bodo spremljali vsak tvoj korak, tvoje dihanje in tvoj srčni utrip. Zanašajo se na Velike podatke in stroje, ki se učijo o tebi in te spoznavajo, bolje in bolje. In ko te algoritmi poznajo bolje kot ti poznaš sam/a sebe, te lahko nadzirajo in kontrolirajo in ne boš mogel/la narediti kaj dosti v povezavi s tem.

Živel/a boš v matrici ali v Trumanovem šovu. Na koncu je preprosta empirična zadeva; če algoritmi razumejo bolje, kaj se dogaja v tebi, kot ti, se avtoriteta premakne nanje.«

O tem govorim že leta.
Danes sem parkrat ugledala to, da mi gre dobro na moji poti.

In tako zelo sem hvaležna sama sebi za vse, kar sem se v zadnjih letih naučila in dala v prakso.

Ker mi je toliko lažje v teh norih časih, ko se ljudem meša tako in drugače.

Biti človeška s seboj in do sebe je osnova.

In terja to, da si utelešena in da si v stiku s svojim telesom.

Ohranjanje svoje človeške avtonomnosti v digitalni dobi je resnično ključnega pomena.
Kako ohraniš svojo človeško avtonomnost?
Kako se izogneš temu, da bi postala sužnja digitalnega sveta namesto, da uporabljaš digitalni svet?

O tem sem govorila v druženju iz strahu v Ljubezen… kajti obstajajo 4 faze prehoda iz strahu v Ljubezen..
In v prvi fazi si sužnja, kjer si popolnoma podrejena in pod nadzorom avtoritete.
Pa naj bo ta avtoriteta tiran tam zunaj v obliki osebe ali algoritma.

Prvi korak ven iz suženjstva je ta, da se zavedaš.

Samozavedanje je res pomembno v teh časih.

Da se zavedaš, da ti uporabljaš platforme z določenim namenom.
Platforme kot so številne platforme socialnih medijev so ustvarjene s strani ljudi in podjetij z zelo specifičnim namenom v mislih. Ne gre za teorije zarote. Dejstvo je, da so platforme ustvarjene s specifičnim namenom, ker želijo nekaj od tebe – da si naročnik ali pa da si odvisna od orodja ali pa da se povezuješ z drugimi ljudmi na specifičen način.

Ta orodja te spodbujajo, da se obnašaš na točno določen način.
Zato je tako zelo pomembno, da se zavestno zavedaš kaj izbiraš.

Da stvari niso kar avtomatične.

Če pogledava Face.book, gre za platformo, ki zbira podatke, podatke o tvojih navadah, ki jih uporabijo za usmerjanje tako na političnem parketu kot v tvojih nakupovalnih navadah. Navadah glede tega kaj podpiraš, kaj kupuješ, političnih izbirah in tvoj življenjski stil, kar določa tisto, kar se da vnovčiti in kaj ti lahko prodajo.

To česar algoritmi ne podpirajo je povezovanja ljudi v resničnem 3D svetu, kar je situacija s Ko.rono samo še poglobila, navad in obnašanja, ki spodbuja čas, ki ga preživljaš brez povezave z internetom, kot je npr. branje fizičnih knjig ali sprehod v naravi.

Bolj kot kadarkoli prej je pomembno, da opazuješ sebe in da poznaš sebe.
In da ne poskušaš dobiti ljubezni, občutka lastne dobrobiti ali iskrenih medsebojnih povezav skozi tehnologije, ki niso bile ustvarjene s tem namenom, da bi povezovale.

Tisto kar je v tem času res pomembno je, da poznaš sebe.
Da veš kdo si. In kakšne so tvoje želje. Zakaj si tukaj…
In kako ustvarjati pristne odnose z ljudmi okoli sebe.

Če tega ne veš, potem izgubljaš pomembno veščino biti človeška.
Ključnega pomena je, da ohranjaš razsodnost v svetu, ki manipulira na vsakem koraku skozi tehnologijo, ki nam je na dosegu prstkov.

In tukaj ne gre za to kdo je kriv.
Gre za izbiro čemu namenjaš svojo pozornost.
In sposobnost izbire je del človeškosti.

Vedno lahko izbereš, da nekaj izbereš ali da nečesa ne izbereš.

Izziv leta 2021 je v tem, da je večina voljna dovoliti drugim ljudem ali algoritmom, da izbirajo za njih.

In v resnici tukaj ni krivda na komurkoli zunaj posameznika.
Gre za voljo, za zavestno upravljanje s seboj in zavestno izbiro.

Da izbiraš zase namesto da pustiš, da drugi izbirajo zate ali namesto tebe.
Biti žrtev je popularna izbira mnogih.

Vendar te tukaj ne reši niti strah, da raje ne izbereš, kot da bi izbrala napačno. In s tem, ko ne izbereš in pustiš drugim, da izberejo namesto tebe, iz strahu, si v resnici izbrala.

Tisto kar bo v mesecu lunarnem mesecu v katerega vstopamo z mlajem v Ovnu ključnega pomena je zavedanje tega, da ti izbiraš.
In da izbiraš modro!

Bodi človek.
Upravljaj s svojim organskim operativnim sistemom.
Bodi Utelešena.
Zavedaj se Sebe.

Izbiraj modro!

In saj veš, bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu, tam zunaj!
Taja Albolena

PRIPRAVLJENA NA VEČ?
Ostani v stiku z mano.

>>> Ker zate želim, da ustvariš ljubezenski odnos, ki varuje ljubezen in da premagaš uničevalce ljubezni, ki ti stojijo na poti, sem pripravila brezplačni vodnik za varovanje ljubezni, pofočkaj se in postani del skupnosti Varuhinj Ljubezni.

< 1 2 3 4 5 >»