3. 6. 2017

Kako sem izgubila sebe na poti reševanja svojega odnosa…

Taja Ljubim Sebe, Partnerstvo 0 Comments

»Kako mi je lahko to naredil?« je bila zgrožena, ko sva se prvič srečali. Eva se je zlomila, ko je ugotovila, da je njen mož, s katerim sta bila poročena 13 let, živel skrivno dvojno življenje. Hodil je v strip klube, na erotične masaže v salone in užival v nočnih pogovorih z ženskami na internetu.

»Povej mi, kaj za vraga, je narobe z menoj? In zakaj se mu zdi čisto normalno, da ženska plača drugi ženski, da poskrbi za njenega moškega, ko gre na poslovno pot? Kaj je narobe z menoj, da se mi to ne zdi normalno, da to obsojam in je zame nesprejemljivo? Bog, moški so taki idioti.«

Jokala je. In jaz sem samo sedela z njo.
Nisem vedela, kaj naj ji rečem.

Vedela sem, kako se je počutila. Globoko sem čutila z njo.
Čutila sem njeno žalost, ponižanost, nevrednost, bolečino in strah.
Vse to sem zelo intimno poznala.

In ob tem sem vedela tudi, da ni šanse, da ji dopovem, da bi morala biti prijazna s svojim moškim. Bila je besna, jezna, žalostna in ranjena. Bila je divji koktajl čustev. In rekla je, da bi ga najraje kar na mestu ubila. Daleč najboljša rešitev se ji je zdela, da ga zapusti.

In to bi naredila takoj, če ne bi z njim imela 3 letnega sina. Vedela sem, da ne bo lahko, karkoli bo izbrala, da naredi. Poznala sem kar nekaj takih Ev, ki so razmišljale o ločitvi, ko so se znašle v krizi v svojem partnerskem odnosu. Bila je frustrirana in jezna. Počutila se je izgubljena in osamljena. Imela je dovolj.

Spomnila me je na to, kako sem se jaz na začetku lotila reševanja svojega odnosa in kako ni delovalo. Dobila sem trdo lekcijo prebujenja.

Ko sem se odločila, da ostanem, ne zaradi njega, ampak zaradi sebe in sem si dala eno leto, da pozdravim svoje ranjenosti (zgodbo sem delila v drugem zapisu na mojem blogu), in sem se zavezala prijaznosti, nečesa nisem vedela.

Obstajata dva načina, kako se lahko lotiš reševanja odnosa;
Lahko se prilagodiš in sklepaš kompromise, kar te zelo hitro odpelje v izgubo stika s seboj ali pa se tega lotiš na pristen način, kar terja radikalno iskrenost s seboj in do sebe.

Sama sem se tega lotila na prvi način in se podala po poti ustrezanja in prilagajanja, kar sem kasneje prepoznala kot arhetip prostitutke. Preveč me je bilo strah, da bom izgubila svojega dragega, da bi postavila jasne meje. Na smrt me je bilo strah tega, da bom, če bom oporekala, če bom povedala, kaj je zame nesprejemljivo, zamenjana. Moja bolečina tega dejstva, da sem zamenljiva, je v meni prebudila zavedanje, da v resnici sama ne vidim svoje vrednosti kot ženska.

Sram me je bilo, da sem navzven dajala vtis, kot da je vse ok, v resnici pa nisem vedela pri čem sem. Sram me je bilo, da se vse skupaj dogaja meni, da sebe ne cenim in da ne verjamem niti vanj, niti vase.

Takrat nisem vedela, kako sem razprodala svojo integriteto in kako sem se pogajala za drobtinice, ker sem bila v preživitvenemu razpoloženju. Na nezavedni ravni sem prodajala sebe in poskušala nadzirati situacijo skozi ugajanje. Razprodala sem svojo moč. Danes vem, da je prostitucija povezana z razprodajo talentov, idej in izražanja sebe, kaj je precej bolj razširjeno, kot tisto, kar je družbeno gledano prepoznano kot prostitucija.

Temeljno učenje notranje prostitutke, ki je eden od 4 preživitvenih arhetipov je potreba po porajanju samozavestne ženske, ki ceni sebe in vidi svojo dragocenost. In to je bila moja trdo priborjena lekcija leta 2009.

Vendar s tem mojega prebujenja še ni bilo konec. Kako sem se prebudila iz svoje iluzije?
Samo dva meseca po prvem sunku, ki je zamajal moj svet do temeljev, je sledil drugi. Imela sem občutek, kot bi me nekdo prijel za gležnje, me obrnil na glavo in začel stresati. Močno stresati. In s tem se je moj svet podrl vse do temeljev.

Zanosila sem in splavila. Zadelo me je, Pravzaprav me je podrlo na tla.
Počutila sem se kot totalna zguba. Ponovno sem zasrala na celi črti.
Na nek način sem izgubila moža in čez dva meseca sem bila soočena s še eno izgubo.

Vse skupaj pa me je še bolj podrlo in zatolklo vse tja do nafte, ko sem čez nekaj mesecev spoznala, da je bila moja nosečnost eden od poskusov, na nezavedni ravni, da bi rešila odnos in obdržala moža.

Še vedno me zaboli, ko se spomnim, kakšna razvalina sem bila v začetku leta 2010, ko se je vse skupaj dogajalo. In kako težko mi je bilo, ker tega nisem imela s kom deliti. Preveč je bilo surovo, preveč je bolelo in preveč sem bila ranljiva, krhka, da bi zmogla komurkoli razlagati čez kaj grem.

Izgubila sem sebe.

To je bilo leto, ko sem izgubljala na vseh področjih in najbolj ne je bolelo to, da nisem več vedela kdo sem in kaj bi sploh rada v življenju.

Zaposlila sem samo sebe, v upanju, da bom ubežala bolečini, ki me je razžirala od znotraj. Poskušala sem delati, vendar ni bilo nikogar, s komer bi lahko delala. Tako se je začel moj boj za preživetje na finančnem nivoju. Če ne delaš in nič ne prihaja k tebi, obveznosti pa ostajajo, te sčasoma stvari potegnejo pod vodo. Komaj sem ostajala nad vodo in borila sem se za zrak.

Ob vsej tej noriji pa sem bila blagoslovljena z dvema krasnima puncama, ki sta rasli – prehitro. Če me danes vpraša, kaj najbolj obžalujem in še vedno se mi v očeh nabirajo solze, ko se spomnim na to, je to čas, ki je bežal mimo mene in vsi skupni trenutki, ki sem jih zamudila, ker sem bila tako potopljena v svojo bolečino.

Bojevala sem se s svojo preobrazbo in še vedno iskala potrditev svoje vrednosti v zunanjem svetu. Neuspešno. Podaljševala sem agonijo, trpljenje in bojevala vojno v svoji notranjosti. Leto 2010 je bilo resnično težko leto zame.

In veš, kako te ljudje tolažijo, da bo naslednje leto boljše. Ne, v resnici ni bilo. Ja, seveda sem naredila velike premike in vestno sem delala na sebi, vendar so me še vedno preganjali občutki nevrednosti, žalosti in tega, da sem zguba. Pa ne le, da sem zguba, da sem ponaredek. Nisem prepoznavala svojega originala.

Še vedno nisem mogla govoriti o tem, kar se mi je dogajalo, ker so ljudje okoli mene pričakovali pozitivnost in pozitivizem.

Klinc z vsem skupaj. Šla sem iz super duhovne osebe v upornika tudi na tem področju. Dovolj sem imela pretvarjanja in hinavščine tako imenovanih duhovnih ljudi tam zunaj.

Vse to me je vodilo do dveh temeljnih spoznanj; prvič, da moraš, če želiš priti v stik s seboj upočasniti in se potopiti vase in drugič, da je potrebna radikalna iskrenost, najprej s seboj.

Preživljanje časa s seboj, negovanje sebe je pot nazaj k sebi.
In ko sem svojo zgodbo podelila z Evo, sem ji razkrila največje odkritje moje izkušnje v letu 2010 – namesto, da se več ukvarjaš s svojim moškim, se moraš naučiti, kako pozornost nameniti najprej sebi.

Jaz sem se zadovoljila z manj, kot sem si želela. Danes vem, da ne moreš poznati osebe na drugi strani in prepoznati, kakšen je njen učinek nate, če ne poznaš sebe.

Začutiti moraš sebe in spoznati sebe.
Spomniti se moraš, kdo si v resnici.
Prepoznati, kako dragocena si.

In to ni niti lahko, niti prijetno. Lahko je neusmiljeno, težko in osamljeno, vendar se na to pot enostavno moraš podati. Moraš spoznati sebe. Vse dele sebe. Še posebej tiste, ki jih ne maraš in jih nočeš spoznati.

Začeti moraš s Seboj.

In tukaj sva začeli z Evo, z njo. Ne verjamem v terapijo. Vem, da se je potrebno potopiti vase in spoznati sebe. Naučiti se moraš negovati sebe.

Na svoji poti sem spoznala, da več časa, ko si sama s seboj, bolj udobno ti je v lastni koži, ker se resnično spoznavaš. In to spoznavanje te opremi s potrpežljivostjo, da sprejemaš sebe vedno znova, dnevno.

Ugotovila sem, da so tisti drobni trenutki, ki jih preživiš sama, brez telefona, tablice, računalnika, televizije ali radija, tisti, ki ti omogočijo, da se resnično uglasiš s svojo Žensko Dušo.
Začela sem delati notranje preglede; Kaj čutim v telesu? Kako se počutim? Kaj je najbolj prijazna stvar, ki jo lahko danes naredim zase?

Vse to me je vodilo do temeljnih učenj, ki jih danes delim z ženskami; Ko je ženska srečna, so vsi srečni. Sreča je notranje delo. Je notranji proces, ki ne potrebuje zunanje potrditve. Vse se začne s teboj. Ti moraš postati ta ženska, za katero si se rodila, da si.

Si voljna narediti dve preprosti stvari vsak dan, da bi negovala svojo Žensko Dušo?

Pridruži se mi na portalu Varuhinja Ljubezni, kjer s teboj delim načine, kako aktivno varuješ ljubezen, namesto, da jo uničuješ 🙂  Najdeš jo na spletni povezavi >>> tukaj <<< 

Bodi Sijajno in Sijajna!
Taja Albolena