Kako sem rešila svoj partnerski odnos in kako lahko moja spoznanja uporabiš v svojem…
Še danes se spomnim, kot bi bilo včeraj, tistega grozljivega občutka, ko sem se sredi noči zbudila, ker sta se kregala. Bila sem prepričana, da sem vzrok jaz. Strah me je bilo, da se bosta ločila. Zaradi mene.
Takrat sem se odločila dve stvari;
Prvič, pridna bom, da ne bosta imela razloga za ločitev.
In drugič, nikoli se ne bom kregala.
Obe zaprisegi sem vestno izpolnjevala. Bila sem pridna do te mere, da sem popolnoma zapustila resnično, avtentično sebe. In z mojim dragim se nisva kregala. On bi sicer povedal drugačno zgodbo, vendar v mojih očeh ni bilo kreganja, kot sem ga poznala iz svojega otroštva.
Kljub številnim kompromisom, ki sva jih (to danes vem, takrat pa sem bila bolj zaverovana sama vase) sklepala, pa sem bila po 15 letih v odnosu na tem, da odidem.
Nisva se kregala, vendar sva živela življenje drug mimo drugega.
Nihče te v resnici ne pripravi na to, kaj se zgodi, ko dobiš otroka. In potem še enega.
Ženska, ki jo je moški poznal in v katero se je zaljubil naenkrat izgine. Ženska stopi v svojo vlogo mame, ki je nujno potrebna za preživetje otroka. Vendar kmalu ne najde več poti ven iz te vloge, v katero je vstopila.
Vse drobne stvari, ki so jo prej osrečevale, od nenačrtovanih izletov na morje do stiskanja pod odejo v nedeljo zjutraj, počasi popolnoma izginejo. Izčrpana od dneva z otrokom, v družbi plišastih igrač, plenic in ostalih radosti starševstva od svojega dragega pričakuješ pozornost, naklonjenost, objem, dotik, nekaj.
Dnevi bežijo, minevajo tedni in meseci, ko čakaš. Čakaš, da te bo opazil, te pobožal, da bo v tebi prebudil tisto strastno, sočno žensko, ki je še vedno v tebi. Vedno bolj si užaljena in prizadeta, ker te ne opazi. In tako prideš do trenutka, ko se smiliš sama sebi in se sprašuješ ali ima vse skupaj sploh še smisel?
Tako postaneta kot sostanovalca, ki si delita vse, tudi posteljo. Manjka pa tista strast, tisti žar, sočnost, tista radost, ko ti zaigra srce, ko tvoj dragi pride domov iz službe.
Grozljiv je občutek, ko prideš do točke, ko raje vidiš, da ga ni, da je na poslovni poti, da dela.
Seveda ne vidiš, da on potrebuje iste stvari kot ti, da ga pobožaš, pohvališ, mu poveš, da spoštuješ to, kar naredi zate, da skrbi za družino, služi denar, poskrbi za avto, opravila v domu. Preveč si zaverovana v svoj svet, da bi opazila njegovega.
Neko jutro 2008 sem se zbudila v postelji z mojim dragim in dojela, da mu verjetno ni ravno žur biti v postelji še z enim moškim. To je bil moj klic k prebujenju.
Vedela sem, da je ženstvena ženska tista, ki navdihne moškega, da zanjo naredi vse.
Vendar tega nisem znala dati v prakso.
In bila sem jezna. Jezna nase in na cel svet.
Nisem vedela, kako biti ženstvena. Bila pa sem vedno bolj nezadovoljna, zafrustrirana, sitna in kritična.
Mislila sem, da bi on moral nekaj narediti, da bi bilo drugače.
Čakala sem ga, da me reši.
Čez devet mesecev sem v 2009 zadela dno.
Bila sem na tem, da izgubim vse, ne le moža. Po nekaj urah jokanja v svoji mali kopalnici sem dojela, da njega ne morem spremeniti. Dojela sem, da sem vse, kar se je dogajalo pomagala soustvariti. In da je edina oseba, ki jo lahko spremenim Taja, jaz.
Tisto noč sta se zgodili dve stvari: prvič sem noč prespala na kavču v dnevni sobi in prvič sem sama s seboj sklenila dogovor, da namesto, da pobegnem, kar sem počela vedno do takrat (ko sem bila soočena z bolečino, sem bolečo situacijo zapustila), ostanem. Ne zaradi njega, zaradi sebe.
Dala sem si eno leto. Eno leto, da pozdravim sebe in to, kar je ranilo mene. Če bom po enem letu še vedno hotela oditi, sem si dala dovoljenje, da to naredim.
Živela sva v isti hiši, v resnici pa sva bila kilometre vsaksebi.
Izginili so toplina, nežnost, podpora, zaupanje in medsebojno občudovanje.
Vedela sem, česa ni bilo, vendar nisem vedela, kako izgraditi most čez brezno, ki sva ga ustvarila.
Potem sem dojela, da s svojo kritičnostjo in neprijaznostjo samo uničujem vse, kar sem si želela. Kot slon v trgovini s porcelanom sem poteptala vsako bilko, ki je uspela prilesti iz kamnite zemlje najinega odnosa.
Do jutra, ko sem dobila uvid, kako lahko stvari premaknem – Kaj je najbolj prijazna stvar, ki jo lahko naredim najprej zase in nato zanj?
Začela sem s prijaznostjo.
Zahvalila sem se za vsako stvar, ki jo je naredil.
Zahvalila sem se, ko je nesel ven smeti. Ko je peljal otroke v šolo. Ko je pokosil travo. Zamenjal žarnico.
Ne ni bilo lahko.
Včasih sem se počutila tako plehko, da bi se kar poslala v tri krasne. Bila sem jezna sama nase in se včasih s stisnjenimi zobmi prisilila v prijaznost. Ne zaradi njega, zaradi sebe.
Ko si nadaneš oklepe, izgradiš zidove, da te ljudje ne bi prizadeli, se oddaljiš ne le od njih, v resnici izgubiš stik s seboj. Ko nisi v stiku s seboj, si sama sebi največji sovražnik. Nisem se zavedala, kako kritična, neizprosna in grda sem bila v resnici sama s seboj.
Zavezala sem se prijaznosti. In vztrajala.
Ni bilo prijetno. Ni bilo udobno. Šla sem iz svoje cone udobja. Vendar sem vedno bolj čutila, kako se je začel tajati led oklepa, ki sem ga nosila že desetletja.
V mesecih, ki so sledili se je začelo postopno ogrevanje prej zaledenelega ozračja med nama.
S tem, ko sem vztrajala, je moj dragi po treh mesecih dojel, da moja prijaznost ni le muha enodnevnica, da se nekaj resnično spreminja in se je odzval. Bila sem vztrajna in zelo potrpežljiva (kar je zelo netipično za moj karakter).
V naslednjih mesecih sva si počasi, mic po mic, začela bolj zaupati, se pogovarjati, skupaj preživljati čas, se smejati in hoditi na zmenke.
Ne nisva rešila vseh svojih težav, počasi sva se učila, kako se o različnosti med nama pogovarjati.
Ogromno sva naredila, da sva ostala skupaj in se imava danes, po 23 letih, bolje kot kdajkoli.
Vsak odnos je težak, kot je vse ostalo, kar ti je drago in pomembno. In tako kot drugje, tudi v odnosu ni bližnjic.
V letih, ki so sledila, sem se naučila, da je odnos tempelj, v katerem spoznavaš sebe, se srečuješ z ranjenimi in zatrtimi deli v sebi in zdraviš sebe.
Vedno več sem vedela o razliki med moško in žensko naravo in o tem sem se vedno več pogovarjala s svojim dragim.
Naučila sem se sprejemanja odgovornosti za svoje življenje, za svoje sranje ali ka-ka, kot ga ljubkovalno imenuje moj mentor Tom Kenyon.
Naučila sem se dragocene lekcije, ki ji nikoli ne poteče rok uporabnosti – prijaznost je tek na dolge proge, je maraton in ne šprint.
Vsi se znamo zaljubiti, izpolnjujoče partnerstvo pa je umetnost, ki se je moraš naučiti.
Romantična zaljubljenost temelji na zaslepljenosti, da je oseba na drugi strani tista, ki te bo rešila in na želji, kaj bo oseba na drugi strani naredila zate. Resnična ljubezen pa od tebe terja, da si ta oseba, ki ljubi vse dele sebe, v sebi.
Ti moraš biti najprej prijazna z vsemi deli sebe, če želiš to izkušati v zunanjem svetu.
Ti moraš postati ta ženska, ki ima odnos, kot si ga želiš.
In ne, ne pravim, da bi morali rešiti vsak odnos. Vendar zase vem, da sem brezmejno hvaležna, da sem vztrajala.
3 pomembna spoznanja, ki so vzniknila iz te izkušnje:
1. Obrni mizo; Seveda ima vsak svoje napake, vendar je na koncu ključno to, kako se ti soočiš s tem, kar prepoznavaš na svoji strani. Vsako situacijo, ne glede na njeno težo soustvarjata oba, ki sta v odnosu. Vsak je dodal svoj del v mozaik, ki ga ustvarjata skupaj. Pogosto vidiš, kaj bi morala rešiti ali spremeniti oseba na drugi strani, na vidiš pa, kaj k mizi prinašaš ti. Obrni mizo in poglej nase – kaj je tvoje v tej situaciji?
2. Kaj lahko naredim zate? Ja, vem. On bi moral poskrbeti zate. Vendar ti zagotavljam, da je ena najhitrejših poti k obnovi odnosa, če zmoreš osebo na drugi strani iskreno vprašati, kaj lahko danes naredim zate in to narediš. Prijaznost je tek na dolge proge, se spomniš.
3. Vztrajaj! Ena od presunljivih resnic, ki jo je moj dragi podelil z menoj, je bilo to, da je moški priča toliko eksperimentiranja na strani ženske, da ne ve, kaj so zgolj poskusi, ki se ne bodo obdržali in kaj je resnično spremenila pri sebi. Zato počaka, dokler ni temu priča vsaj 3 mesece, preden ti bo dal potrditev. Zato je pomembno, da vztrajaš. In zato je tako ključnega pomena, da poznaš razliko med moško in žensko naravo, da si lahko sprejemljiva in sočutna do njega.
Kako rešiš svoj odnos, korak po korak, delim v spletnem druženju Alkimija Ljubezni, ki je vzniknila iz moje osebne izkušnje. Več najdeš na spletni povezavi >>>tukaj<<<
Bodi Sijajno in Sijajna!
Taja Albolena
Taja pomaga srčni ženski, da v odnosu obnovi sočnost, strast in žar, tako, da se sprosti v svojo ženstvenost, ker verjamem, da ženstvena ženska iz svojega moškega izvabi najboljše.