Lepota je način Biti

Na lepoto pogosto gledamo kot nekaj, kar je zunaj nas. Dopustili smo trendom, da določajo kaj je lepota.

Vendar globoko v sebi ljudje hrepenimo po lepoti. Lepota je namreč tista, ki razkriva našo dušo in nas vodi v stik s srcem.

Resnica je, da je Lepota pot k božanskemu. In vendar jo pogosto iščemo zunaj sebe, v stvareh in ljudeh, povsod. In ob tem vedno znova najdemo grdoto, surovost, cenenost, ki nas obdajajo.

Sem človek, ki obožuje lepoto, sem estet po duši in ko gledam neokusen lišp, ki nas preplavlja kot plastika, ki se kopiči na planetu, me vedno znova boli srce. Včasih imam občutek, da mi bo počilo srce, če si bom dovolila, da z odprtim srcem hodim po svetu, ker je toliko zgodb, toliko stvari, ki ujamejo tvojo pozornost in te potopijo s seboj na dno.

Zame je Lepota hrana za dušo. Lepota je občutenje, ki ga aktiviraš v sebi.
Lepota je svetloba, ki se prižge v tvoji duši in iz tebe sije v svet.
Lepota je način življenja.
Začutiti jo moramo v sebi in postati ta sila, ki hodi z Lepoto in v Lepoti.

Čas je, da si ženska, v vsej svoji Lepoti.
Lepota prebuja. Dotakne se tvoje Duše.
Lepota je kot krhka ptica, ki potrebuje notranji sveti prostor za svoj polet.
Potrebuje notranjo nego in dnevno prakso, da bi lahko preživela močan vpliv iluzije, ki jo dnevno lovi v zunanjem svetu.

Ljudje smo obrnili hrbet lepoti, in s tem smo obrnili hrbet celostnosti in resnici. Šli smo v izgnanstvo, v svet, kjer je norma vulgarnost, zdolgočasenost, otopelost, ki izčrpava človeškega duha. In k temu pripomore tudi glamur.

Veliko preveč časa in energije namenjamo svojemu videzu, podobi in modi. In veliko premalo pozornosti posvečamo dostojanstvu, samospoštovanju lastne veličastnosti in plemenitosti človeškega duha.

V DivineFemme Akademiji eno celo srečanje posvetimo lepoti in privlačnosti, kajti privlačnost ima za namen, da iščemo potrditev sebe zunaj sebe. In to kar opažam v zadnjih letih je epidemija iskanja pozornosti zunaj sebe.

Ženske se desetletja borimo z negativno samopodobo, predvsem negativno telesno podobo. Od svojih mam smo se naučile, kako biti pozorne na telo skozi njihovo negativno samopodobo in temu zvesto sledimo.

Sodobna ženska je obsedena z vprašanjem; ali sem predebela? In ženska danes zasramuje samo sebe, se ponižuje, ker ne ustreza telesni konstituciji manekenk, ki nosijo konfekcijsko številko 34. Negativna telesna podoba je kroničen problem v umu sodobne ženske. In ko pred poletjem ponovno poslušam številne pripombe o hujšanju in o tem, kako je potrebno shujšati, da bi bila lahko lepa, zopet vidim, da je poleg tega, da smo nesrečne in depresivne eden največjih težav, ki jih imamo ta, da sebe ne vidimo kot lepe.

Sploh se ne vidimo kot lepe in posebne ženske. In ker tega ne prepoznamo v sebi, iščemo potrditev zunaj sebe. S tem, ko ne prepoznaš svoje lepote, ti ta energija spolzi skozi prste. In potem poskušaš kupiti stvari, da bi to notranjo praznino, ki jo ustvari manjko energije, zapolnila. Poskušaš si kupiti »lepoto«. In ujameš se v dirko glamurja, privlačnosti, večne mladosti in iskanja pozornosti pri nasprotnem spolu.

Shujševalne diete so danes trend in to kar me vedno znova osupne je boj, ki ga ženske bijejo s svojimi telesi v upanju, da bodo v tej vojni same s seboj zmagale. In potem se sprašujemo od kje prihaja vse to nasilje, ki ga gledamo v zunanjem svetu? Samo poglejte nasilje, ki ga dnevno zganjamo nad svojimi telesi. In vendar velika večina tega noče videti, seveda so krivi drugi in ne jaz …

Za ženske je ključnega pomena, kakšen odnos imamo do svojega telesa, do svojega templja. In ko govorimo o svojem telesu grdo, ko se kritiziramo, ko sodimo svoje telo kot nezadostno, telo posluša. In ko grdo govoriš o svojem telesu se telo odzove in se želi spremeniti, prilagoditi ideji, ki jo izražaš. In sploh se ne zavedamo, kako se primerjamo z drugimi, z ideali, kako bi morale izgledati. In s tem razdajamo svojo svetlobo, svojo vitalno, življenjsko energijo.

Če želimo najti pot ven iz teme, v katero se poglabljamo, se bomo morali obrniti nazaj k lepoti, v vseh njenih aspektih. Ranljivost je tista, ki nas vodi. Ranljivost pomeni, da odpremo svoje srce in takrat lepota posije iz nas v svet. Ranljivost je ena najtežjih poti in vendar bomo vsi morali po njej, če hočemo spremeniti svet. Ranljivost terja veliko poguma, kajti dnevno si izzvana, ko gledaš zgodbe okoli sebe, ko vidiš, kako se uničujemo, da ostajaš na svoji poti in verjameš, upaš, moliš, da se bo našel še kdo, ki čuti kot čutiš ti, ki se ti bo pridružil. Ki bo objel sebe, kajti dva sta vedno močnejša kot en sam.

Čas je, da resnično objamemo svojo Lepoto, kot tudi Lepoto vsake ženske, ki je del našega življenja.
In to prepoznavanje in objemanje Lepote nas zdravi. Ko objamemo Lepoto, ko resnično čutimo lepoto v sebi, objamemo tudi njeno senco tekmovalnosti, primerjanja in zavisti.

In to je za svet v katerem živimo izjemno pomembno.
Objeti Lepoto pomeni, da jo začutimo. Da smo z njo v intimnem stiku.
Intimnost pomeni, da si v dušnem stiku, duša z dušo in da vidiš Lepoto, da čutiš, da oseba čuti tvojo Lepoto, da sliši Lepoto in jo deli s teboj.

Da čutiš toplino Doma in da se zavedaš, da je ta Dom v tebi!

In lepota je tudi eden najbolj subtilnih načinov modrosti božanske ženstvenosti. Rojeva se v globinah prisotnosti, v samem jedru svetlobe, te mistične magnetne privlačnosti, ki jo izžarevamo iz svoje ženske Duše navzven.

Zakaj Osebni podpis Lepote? Zakaj izobraževanja na temo Lepote? Ker želim vsaki ženski povedati, da bo resnično doumela in našla lepoto v sebi. Ker si želim ne le, da si najsrečnejša ženska na svetu ampak tudi, da veš, se zavedaš in utelesiš to resnico, da si Lepa. Lepa si!

Moja namera je, da spremenimo družbeno sprejeto definicijo lepote. Kajti lepota ni definirana s strani medijev in tega kar vidimo v revijah. Lepota je notranja izkušnja sreče, modrosti, življenja, živosti in ljubezni. Lepota je način Biti.

In vsaka ženska je lepa!
Da bi okrepila stik s svojo Lepoto sem pripravila 28 dnevno popotovanje vase, kjer skozi dnevne prakse odkrivamo in objamemo moč Lepote. Več najdeš na povezavi tukaj >>>

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Članek je objavljen na spletni strani svetloba.si