{"id":1184,"date":"2014-04-18T08:18:45","date_gmt":"2014-04-18T06:18:45","guid":{"rendered":"http:\/\/divine.si\/blog\/?p=1184"},"modified":"2021-05-08T18:46:03","modified_gmt":"2021-05-08T16:46:03","slug":"kdo-vodi","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/divine.si\/blog\/kdo-vodi\/","title":{"rendered":"Kdo vodi va\u0161e \u017eivljenje?"},"content":{"rendered":"
\n \n \"Fb-Button\"\n <\/a>\n <\/div>
<\/fb:like><\/div><\/div>

Ste se kdaj vpra\u0161ali, kako va\u0161a biologija vpliva na kvaliteto va\u0161ega \u017eivljenja? Ste imeli izku\u0161njo, ko ste zaradi strahu na izpitu pozabili vse, kar ste se prej ve\u010d dni u\u010dili? Se kdaj \u010dudite sami sebi, kako se odzovete v stresni situaciji, ki iz vas potegne najbolj neprijetne odzive?<\/p>\n

Evolucija razvoja na\u0161e vrste je \u0161e vedno zapisana v na\u0161i biologiji in kljub temu, da danes ni ve\u010d tigrov in levov, ki bi ogro\u017eali na\u0161a \u017eivljenja, so vsi mehanizmi, ki so jih uporabljali na\u0161i predniki \u0161e vedno del na\u0161e notranjosti. Na\u0161i mo\u017egani so se razvijali v treh stopnjah, ki jih lahko pove\u017eemo z reptili, sesalci in primati\/\u010dlovekom. In ti trije deli na\u0161ih mo\u017eganov v na\u0161em vsakodnevnem \u017eivljenju igrajo pomembno vlogo. Reptilski mo\u017egani so povezani s pre\u017eivetjem. To kar je takrat, ko smo v tem delu najpomembnej\u0161e, je ob\u010dutek varnosti. O tem, kako se takrat, ko nas je strah ali smo pod stresom, ne spomnimo tega kar smo se prej\u0161nji dan u\u010dili, sem nekje v starih blogih \u017ee pisala, kajti takrat, ko smo v stresu nimamo povezave z najnovej\u0161im delom na\u0161ih mo\u017eganov, kjer so shranjeni podatki, ki smo se jih nau\u010dili. Sistem reptilskih mo\u017eganov je razvil odziv izogibanja in takrat, ko je vklju\u010den ta del na\u0161ih mo\u017eganov, smo v notranji avtomatiki bori se ali be\u017ei. \u010ce \u017eelite biti manj zaskrbljeni, nervozni, manj v stresu, potem je potrebno, da svojemu notranjemu plazilcu daste ob\u010dutek varnosti in za\u0161\u010ditenosti, da bo lahko zapustil svoj najbolj znan odziv in \u010dustvo, ki ga poznamo vsi … strah. Na\u0161 plazilec potrebuje veliko ne\u017enosti in pozornosti, da ga znamo pomiriti v sebi.<\/p>\n

In kako to naredimo? je pogosto vpra\u0161anje, ki zahteva malce dalj\u0161i odgovor kot le eno besedo. Klju\u010dna stvar je nedvomno ta, da se, namesto, da be\u017eimo pred njim ali se z njim borimo, ustavimo in smo hvale\u017eni za to, da je del na\u0161ega \u017eivljenja. Plazilci so del planeta \u017ee res dolgo \u010dasa in \u010de se posvetimo njihovemu na\u010dinu \u017eivljenja nam je zelo hitro jasno, da je klju\u010dna stvar, ki ji posve\u010dajo pozornost, da pojedo kosilo in niso sami kosilo nekomu drugemu.<\/p>\n

To kar ve\u010dina ljudi ne ve, je to, da so na\u0161i mo\u017egani ali bolj konkretno Retikularni aktivirajo\u010di sistem poznan tudi kot RAS, programirani in spu\u0161\u010dajo skozi svoje sito le tiste informacije, ki so del na\u0161ega trenutnega programa. Ker so \u0161tevilni posamezniki \u0161e vedno v svojem izvornem programu, ki so ga prejeli in krepili vse od spo\u010detja naprej v otro\u0161tvu in je njihov \u017eiv\u010dni sistem ugla\u0161en na kolektivno bole\u010dino, to v praksi pomeni, da so te\u017eave, izzivi, skrbi in vse kar nam je neprijetno, tiste stvari, ki imajo dobesedno znamko prioriteta v na\u0161em \u017eiv\u010dnem sistemu. Kar pomeni, da “negativne” stvari hitreje prihajajo do mo\u017eganov in se telo nanje avtomatsko odziva. Skratka notranja avtomatika je sestavni del na\u0161ih najstarej\u0161ih mo\u017eganov in s temi stvarmi se ne morete pogajati. Ko va\u0161a epigenetika, va\u0161e okolje vklopi dolo\u010deno stikalo v va\u0161i notranjosti je potrebno odkriti kaj je tisto, kar je “nevarno” in to nevarnost v svoji notranjosti razre\u0161iti. Boj, beg, zmrznjenost ali omedlevanje ne bodo razre\u0161ili izvorne te\u017eave. So le mehanizmi, ki posku\u0161ajo omiliti situacijo v kateri smo se zna\u0161li na najbolj osnovni na\u010din, ki ga na\u0161i mo\u017egani poznajo skozi programe plazilskih mo\u017eganov.<\/p>\n

In to razlo\u017ei, zakaj ljudje v ozadju svojih mo\u017eganov nenehno \u010dutimo ta neprijeten ob\u010dutek, da se je potrebno za\u0161\u010dititi pred neko neznano nevarnostjo. In vsi vemo, da takrat, ko se po\u010dutimo varno, \u010dutimo v sebi umirjenost in spro\u0161\u010denost. Vendar se ta dva odziva izklju\u010dujeta, kar pomeni, da smo ali v \u0161\u010ditenju pred nevarnostjo ali pa smo v umirjenosti. To pogosto razlo\u017eim na primeru celice, ki ne more hkrati biti v pripravljenosti, da telo \u0161\u010diti pred napadalci in u\u010dinkovito pravljati regenerativnih procesov, zato je klju\u010dnega pomena, da se znamo iz stresa zavestno \u010dim hitreje premakniti v spro\u0161\u010denost.<\/p>\n

Kortizol je hormon, ki ga spro\u0161\u010da nadledvi\u010dna \u017eleza in je potreben takrat, ko telo sporo\u010da, da smo v nevarnosti in spro\u017ei odziv boj ali beg. V sodobnem svetu ni levov in tigrov, ki bi ogro\u017eali na\u0161a \u017eivljenja in s tem pre\u017eivetje, vendar je na\u0161 boj za obstanek del najstarej\u0161ega dela na\u0161ih mo\u017eganov, ki si ga delimo s svojimi predniki in v njih so zapisani odzivi boja ali bega. In stres nam povzro\u010dajo situacije kot je npr. ko se nekdo vrine pred nas v vrsti in smo besni in pripravljeni napasti ali pa ko nas \u0161ef grdo pogleda in bi najraje zbe\u017eali iz pisarne. V obeh primerih se spro\u017ei hormonski val, ki preplavi na\u0161e mo\u017egane in nas dobesedno paralizira. \u00a0In tovrstni stres ljudi iz\u010drpava, kajti nenehno se soo\u010damo s situacijami, ki v nas spro\u017eajo stresne odzive.<\/p>\n

To kar se dogaja v na\u0161em telesu, ko smo pod stresom je, da se vagusni \u017eivec ali klate\u017e, ki sega od glave pa vse do trebuha, vname. Ko je nivo kortizola previsok, predolgo enostavno povzro\u010di vnetje. In vagusni \u017eivec o\u017eiv\u010duje tako glasilke, kot tudi plju\u010da, srce, \u017eelodec, jetra, vranico, trebu\u0161no slinavko, desno ledvico, tanko in debelo \u010drevo, skratka, vnetje se pojavlja v \u0161tevilnih telesnih sistemih. Skratka spro\u0161\u010denost telesa je klju\u010dnega pomena za dobro telesno po\u010dutje. Pogosto pozabimo, da stres v resnici ne prihaja iz zunanjega sveta, temve\u010d iz na\u0161ega notranjega sveta, iz telesa. In zato je zadostna mera po\u010ditka, da se resni\u010dno naspimo, spo\u010dijemo, tisto, kar telesu omogo\u010di, da se regenerira in pomladi. Ni zaman rek o lepotilnem spancu. Negovanje telesa je eno izmed klju\u010dnih na\u010dinov, ki zmanj\u0161ujejo stres. Pomembno je, da sprostite svoje reptilske mo\u017egane in eden od najbolj znanih na\u010dinov, kako to naredimo je dihanje. Prav tako pre\u017eivljanje \u010dasa zunaj v naravi, hoja na son\u010dku, plavanje pomirjajo ta del v na\u0161ih mo\u017eganih.<\/p>\n

Drugi del na\u0161ih mo\u017eganov, sesalski del potrebuje ob\u010dutek nagrajenosti, zadovoljstva, izpolnjenosti, skratka ob\u010dutek nahranjenosti. In negovanje je potrebno na vseh nivojih, tako fizi\u010dno kot tudi \u010dustveno, mentalno in duhovno. Ko se po\u010dutite nahranjeni, lahko opustite navezanosti, razo\u010daranja, frustracije in odvisnosti. Pogosto posku\u0161amo sklepati kup\u010dije s tem delom sebe takrat, ko nam navade, ki jih imamo niso v\u0161e\u010d in bi si \u017eeleli \u017eivljenje izku\u0161ati na kak\u0161en druga\u010den na\u010din. Takrat, ko za\u010dutite hvale\u017enost, zadovoljstvo, radost in ko se sprostite za\u010dutite, da vas \u017eivljenje podpira. Odprite vse svoje \u010dute in za\u010dutite u\u017eitek in zadovoljstvo obstoja. Hvale\u017enost za vse, kar imate v tem trenutku. Vdihnite sve\u017e zrak, ob\u010dudujte cvet ro\u017ee na vrtu, bodite hvale\u017eni za vse kar vas obdaja. Hvale\u017enost nas neguje!<\/p>\n

Ob\u010dutek podpore, ob\u010dutek povezanosti je tisto, kar najbolj potrebujejo na\u0161i najnovej\u0161i mo\u017egani primata. In eden velikih izzivov na\u0161ega \u017eivljenja je to, da se pomirimo s svojimi notranjimi ob\u010dutki zapu\u0161\u010denosti, lo\u010denosti in se pove\u017eemo. Povezanost s seboj prina\u0161a ob\u010dutke ljubezni, pripadnosti, so\u010dutja, intimnosti, prijaznosti in po tem v sodobnem svetu mo\u010dno hrepenimo. Povezanost je nekaj, kar ni stvar notranje avtomatike, potrebno jo je izbrati, ji posve\u010dati pozornost in s tem tja te\u010de tudi na\u0161a energija in to postaja del na\u0161ega vsakdana. Za to, da smo v stiku s svojo \u010dlove\u010dnostjo potrebujemo ob\u010dutek vrednosti, vidnosti, potrebujemo to sr\u010dno povezanost, kjer \u010dutimo, kar \u010duti oseba na drugi strani, kjer lahko re\u010demo; Vidim TE!<\/p>\n

Vendar se je v notranji d\u017eungli vseeno potrebno znajti in glede na to, da je na\u0161 notranji negovalec\/za\u0161\u010ditnik\/podpornik precej bolj \u0161ibek od notranjega kritika\/komol\u010darja\/napadalca. Oba sta del \u017eiv\u010dnega sistema in svojega notranjega kritika se ne morete znebiti, tako kot se ne morete preprosto znebiti svojega ega, pomembno je, da se s temi deli sebe soo\u010dite, jih sprejmete in jih za\u010dnete u\u010dinkovito usmerjati in voditi. Pomembno je, da ustvarimo povezave s tistimi deli, ki nas negujejo. Upravljanje s svojo lastno energijo, pozornostjo je umetnost, ki se je moramo v svetu v katerem \u017eivimo nau\u010diti.
\nTako navajeni, udoma\u010deni smo v zaznavanje negativnih stvari, ki se nam dogajajo v \u017eivljenju, da pogosto pozabimo na to, da imamo izbiro med negovalcem in kritikom. Vse je va\u0161a izbira. <\/p>\n

Posvetite pozornost negovanju sebe!<\/p>\n

Imejte krasen vikend!<\/p>\n

Taja Albolena<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Ste se kdaj vpra\u0161ali, kako va\u0161a biologija vpliva na kvaliteto va\u0161ega \u017eivljenja? Ste imeli izku\u0161njo, ko ste zaradi strahu na izpitu pozabili vse, kar ste se prej ve\u010d dni u\u010dili? Se kdaj \u010dudite sami sebi, kako se odzovete v stresni situaciji, ki iz vas potegne najbolj neprijetne odzive? Evolucija razvoja na\u0161e vrste je \u0161e vedno […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6],"tags":[],"class_list":["post-1184","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-zivljenje"],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1184","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1184"}],"version-history":[{"count":8,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1184\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":5820,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1184\/revisions\/5820"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1184"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1184"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1184"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}