{"id":1504,"date":"2014-11-11T12:20:23","date_gmt":"2014-11-11T11:20:23","guid":{"rendered":"http:\/\/divine.si\/blog\/?p=1504"},"modified":"2019-11-08T11:46:23","modified_gmt":"2019-11-08T10:46:23","slug":"tisina-govori","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/divine.si\/blog\/tisina-govori\/","title":{"rendered":"Tudi ti\u0161ina govori…"},"content":{"rendered":"
\n \n \"Fb-Button\"\n <\/a>\n <\/div>
<\/fb:like><\/div><\/div>

Tudi, ko ni\u010desar ne povemo, povemo vse…<\/p>\n

Presene\u010dena? Hmmm. Pogosto mislimo, da ko smo tiho, preprosto ni\u010desar ne povemo. Vendar ti\u0161ina govori sama za<\/p>\n

 <\/p>\n

…<\/span><\/p>\n

Vidi\u0161? Ko nekdo za\u010dne stavek in na sredi umolkne, kaj si misli\u0161? Je pravkar za\u010del stavek ali morda ne? Je to napaka? Je to povr\u0161nost? Smo izgubili linijo? Ko nekdo za\u010dne in nato umolkne, je vedno prisotna neka misel in stavim, da prva reakcija ni bila pozitivna.<\/p>\n

Ti\u0161ina govori<\/strong>. In obi\u010dajno o tem sploh ne razmi\u0161ljamo.<\/p>\n

Priznam, kriva sem, do konca. Kajti obi\u010dajno sem ljudi pu\u0161\u010dala v ti\u0161ini. Pogosto se mi je\u00a0zdelo najbolj modra stvar, ki sem jo lahko naredila. Vse dokler nisem naletela na osebo, ki mi je razlo\u017eila, da ljudi, ki jih pu\u0161\u010dam v ti\u0161ini, brez dvoma prestra\u0161im. Bila sem osupla, kajti pogosto sem ostajala v ti\u0161ini, ker je bila zadnja stvar, ki sem jo \u017eelela, da bi jih prestra\u0161ila. Vendar je dejstvo, da ko ni\u010d ne re\u010de\u0161, pu\u0161\u010da\u0161 prostor, prazen prostor.
\nIn vsak ve, da v Vesolju ni praznega prostora. Vsaki\u010d, ko ustvarimo prazen prostor, se z ne\u010dim napolni. To je bila ena od stvari, ki me je presenetila pri zdravljenju. Iz moje prakse energijskega \u010di\u0161\u010denja prostora sem opazila, da \u010de smo delali energijsko \u010di\u0161\u010denje in prostora na koncu nismo napolnili z novo namero, s tem, kar je nadomestilo stare forme, so se v prostor vrnile stare forme, ker je prazen prostor \u010dakal, da ga nekaj zapolni. Dobila sem veliko lekcijo, ki pa je nisem prenesla v druge dele svojega \u017eivljenja.<\/p>\n

Se vam je kdaj zgodilo, da ste si bili blizu z nekom, nato pa je ta ista oseba ustvarila distanco?<\/strong> Brez razloga. Ni\u010d konkretnega, vendar ste imeli ob\u010dutek, kot da je bila oseba malo \u010dustveno prizadeta. In ko ste razmi\u0161ljali, ste se spra\u0161evali, zakaj je tako. In ste bili tiho. Odgovor morda le\u017ei v tem, da ste jih prestra\u0161ili. Saj vem, verjetno zdaj razmi\u0161ljate: ampak s \u010dim, saj vendar nisem ni\u010d rekel ali rekla. In to je to\u010dno to. Ti\u0161ina govori.<\/strong><\/p>\n

Vsi vemo, da vedno razmi\u0161ljamo. Ko se pojavi ti\u0161ina, preprosto zapolnimo praznino s svojimi mislimi o tem, kaj utegnete razmi\u0161ljati. Se spomnite na za\u010detku, ko sem\u00a0sredi stavka utihnila? O \u010dem ste razmi\u0161ljali?<\/p>\n

Ko izberemo, da ne spregovorimo, pustimo, da ljudje sami zapolnijo praznino s tem, kar je pri roki.<\/strong> In ve\u010dina nas ima vedno pri roki strah, dvome, negotovost<\/strong>, ki jih lahko uporabimo, da zapolnimo nastalo praznino.<\/p>\n

In potem se spra\u0161ujemo, zakaj se v odnosih dogajajo take \u010dudne stvari?<\/h3>\n

Odsotnost komunikacije je komunikacija. Ko ljudi pustimo v ti\u0161ini, ne le da sami napolnijo ti\u0161ino, obi\u010dajno jo zapolnijo s svojo negotovostjo, nejasnostjo.<\/em><\/strong><\/p>\n

Velikokrat je te\u017eava v odnosu prav v tem, ker ti\u0161ina govori. In govori zelo glasno. Imela sem dober zgled, saj sem dejstvo, da ti\u0161ina govori, pravzaprav spoznala od blizu \u017ee kot otrok. Le da obi\u010dajno te svoje najzgodnej\u0161e spomine skrijemo sami pred seboj, ker so tako bole\u010de, da se jih kasneje sploh ne spomnimo ve\u010d. Doma sem do\u017eivljala ti\u0161ino kot obliko kaznovanja<\/strong>. Ko sem kaj naredila narobe, je obi\u010dajno sledila dolga ti\u0161ina. In nau\u010dila sem, \u017ee kot majhna, da je najbolj bolelo, ko sem vedela, da sem nekaj naredila narobe, pa je temu sledila ti\u0161ina, ki naj bi me izu\u010dila. In skozi to prakso sem postala sama sebi najhuj\u0161i mo\u017eni sodnik. Verjetno sem mojster v verbalni zlorabi same sebe, kajti \u010de me kdo pusti v ti\u0161ini, sem sposobna sama sebe ubiti in kaznujem se vedno znova s tem, da se ‘pribijam’ na svoj notranji kri\u017e. In dolgo je trajalo, da sem spoznala, kako uni\u010dujo\u010de je to za mojo samopodobo. Nih\u010de me ne more spljuvati bolj, kot sem to sposobna narediti sama sebi.<\/strong> In po dobri stari navadi sem se navadila tudi na to, da sem to projicirala iz sebe s tem, ko sem druge pu\u0161\u010dala v ti\u0161ini. Pogosto popolnoma nezavedno.<\/p>\n

To, kar se zgodi vedno, ko nekoga damo na ‘tiho obdelovanje’, kot temu slikovito pravi moj mo\u017e, je, da ne razmeji\u0161 odgovornosti. V praksi to pomeni, da nisi kon\u010dal zadeve, temve\u010d si jo pustil, da je obvisela v zraku. Poglejmo si, kako bi lahko kon\u010dali zadevo in razmejili odgovornost tako, da bi lahko oba, vsak zase, prevzela odgovornost za svoj del v tej zgodbi.<\/p>\n

\u010ce se je nekaj zgodilo in \u017eelimo, da oseba na drugi strani razmisli o posledicah svojega dejanja, ni samoposebiumevno, da ve, kaj mora narediti, in zato stvar obvisi v zraku. To, kar je treba narediti, je vsaj, da jo vpra\u0161amo: Se zaveda\u0161, kaj si naredil\/-a? Skozi da ali ne pravzaprav uvidimo, ali se oseba zaveda tega, da mora prevzeti odgovornost ali ne. In temu sledi: Razmisli o tem \u2026 S tem smo odgovornost za to, kar se je zgodilo, razmejili oziroma dali osebi na drugi strani jasno vedeti, da mora prevzeti odgovornost za svoje dejanje. \u010ce se nekaj zgodi in tega prenosa ne naredimo, je, kot bi ostali sredi stavka, in ustvari se praznina ali vakuum, ki ga potem \u017eelimo nekako zapolniti, ne vemo pa, s \u010dim in kako.<\/p>\n

Ko sem se o tej temi pogovarjala z mo\u017eem, sem dojela, da\u00a0\u017eenske pogosto kaznujemo svoje mo\u0161ke s ti\u0161ino. Ko smo prizadete, preprosto pogosto v ti\u0161ini zapustimo sceno. Me smo mnenja, da tako in tako ni kaj povedati. Mo\u0161ki na drugi strani pa je ostal z nedokon\u010danim stavkom. To, kar je te\u017eava na mo\u0161ki strani, ni praznina, temve\u010d nejasnost.
\nMo\u0161ki ve, da je nekaj narobe, vendar \u010de \u017eenska re\u010de, da ni ni\u010d narobe, ali kar odide sredi nedokon\u010danega stavka, mo\u0161ki ve, da je nekaj narobe, vendar ne ve, kaj lahko naredi, da bi to popravil. Ni jasnosti, ki jo potrebuje, da bi lahko deloval (beri: naredil karkoli), da bi stvar kon\u010dal. Zato je za \u017eenske bistvenega pomena, da spoznamo, da smo si razli\u010dni, in da se nau\u010dimo komunicirati s svojimi mo\u0161kimi.<\/p>\n

Odsotnost komunikacije je vedno komunikacija.<\/strong> In pogosto to pomeni, da se oglasijo ob\u010dutki krivde, strahovi, obveze. In tovrstno pu\u0161\u010danje v ti\u0161ini je pogosto eden naju\u010dinkovitej\u0161ih na\u010dinov manipulacije v partnerstvu. Mo\u0161ki, ki niso ve\u0161\u010di \u010dustev tako kot \u017eenske, zato obi\u010dajno take trenutke re\u0161ujejo na svoj na\u010din. \u010ce se \u017eenske zapremo, mo\u0161ki preprosto zapustijo prostor.<\/p>\n

Ti\u0161ina je namre\u010d del \u010dustvenega izsiljevanja, \u017ee zgoraj sem omenila, da s ti\u0161ino kaznujemo. In pomembno je, da se zavemo, da je lahko ti\u0161ina past, v katero se v odnosih pogosto ujamemo. \u010ce so obdobja tihega obdelovanja pri \u017eenskah zelo dolga, v tem \u010dasu \u017eenska mo\u0161kemu vzame tisto negovanje, ki ga s svojo toplino zanj ustvarja. Obi\u010dajno gremo v za\u010darane kroge v partnerstvu, kjer ena oseba drugi vzame to, kar potrebuje, in vrne pingpong \u017eogico na drugo stran, kjer druga oseba vrne \u017eogico tako, da ti ne da tega, kar ti najbolj potrebuje\u0161. In medtem ko mo\u0161ki potrebuje toplino, prijaznost in negovanje, \u017eenska potrebuje pozornost mo\u0161kega. O\u00a0tem pa kdaj drugi\u010d.<\/p>\n

Bodi Sijajno!<\/p>\n

Taja Albolena<\/p>\n

\u010clanek je objavljen na spletni strani www.svetloba.si<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Tudi, ko ni\u010desar ne povemo, povemo vse… Presene\u010dena? Hmmm. Pogosto mislimo, da ko smo tiho, preprosto ni\u010desar ne povemo. Vendar ti\u0161ina govori sama za   … Vidi\u0161? Ko nekdo za\u010dne stavek in na sredi umolkne, kaj si misli\u0161? Je pravkar za\u010del stavek ali morda ne? Je to napaka? Je to povr\u0161nost? Smo izgubili linijo? Ko […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[7,3],"tags":[],"class_list":["post-1504","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-partnerstvo","category-zenska"],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1504","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1504"}],"version-history":[{"count":6,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1504\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":4942,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1504\/revisions\/4942"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1504"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1504"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1504"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}