{"id":1651,"date":"2015-01-27T14:46:52","date_gmt":"2015-01-27T13:46:52","guid":{"rendered":"http:\/\/divine.si\/blog\/?p=1651"},"modified":"2016-08-15T12:25:10","modified_gmt":"2016-08-15T10:25:10","slug":"zadovoljna","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/divine.si\/blog\/zadovoljna\/","title":{"rendered":"Sre\u010dna in zadovoljna…"},"content":{"rendered":"
\n \n \"Fb-Button\"\n <\/a>\n <\/div>
<\/fb:like><\/div><\/div>

V svojem vsakodnevnem dru\u017eenju z \u017eenskami pogosto ugotavljam, da \u017eenske rade “kupujemo” ob\u010dutek lastne vrednosti s tem, da se v odnosu razdajamo \u010dez vse meje. Pogosto se razdajamo takat, ko \u010dutimo dol\u017enost, obvezo, da to moramo narediti. In po mojem opa\u017eanju takrat, ko delamo iz dol\u017enosti, pogosto stvari delamo na silo, enostavno zato, ker je treba. <\/p>\n

Pogosto vzamemo sebi, da bi dale drugim. Vzamemo si \u010das, denar ali energijo, da to damo nekomu, za katerega menimo, da to bolj potrebuje od mene. Pravzaprav vzamem sebi, da dam drugemu. In to nas vedno znova pu\u0161\u010da prazne, v pomanjkanju. <\/p>\n

Opazila sem, da ko sem razdajala sebe, da bi pomagala drugim, da sem vedno znova sama postajala tista, ki je kmalu potrebovala pomo\u010d s strani drugih, ker sem vedno znova iz\u010drpala sebe. In verjetno si \u017ee opazila v svojem \u017eivljenju, da, ko si v tej energiji razdajanja, da tudi, \u010de da\u0161 150%, bo oseba na drugi strani pri\u010dakovala 200%. Skratka nikoli ni dovolj, ne glede na to, kako se potrudi\u0161, nikoli ni dovolj.<\/strong><\/p>\n

To kar je izziv pri \u017eenski je, da ko se izprazni\u0161, pri\u010dakuje\u0161 od mo\u0161kega, da bo poskrbel zate. <\/strong>
\nKer pozabimo na to, da smo \u010dustvena bitja in na svoje \u010dustvene potrebe, pogosto ne znamo skomunicirati na mo\u0161ko stran tega, kar pravzaprav potrebujemo. <\/p>\n

Skrito pri\u010dakovanje mnogih \u017eensk, ki se na tak ali druga\u010den na\u010din razdajajo, je pogosto, da bo mo\u0161ki tisti, ki naj bi \u017eensko osre\u010dil. \u017dal v realnem svetu temu ni tako, kajti mo\u0161ki v resnici ne more osre\u010diti \u017eenske. Mo\u0161ki prispeva k sre\u010di \u017eenske, \u010de grobo ocenim, kak\u0161nih 10%. In \u010de \u017eenska ne poskrbi za svojih 40-50% se njegovih 10%, tudi, \u010de se mo\u010dno potrudi, ne bo \u010disto zares poznalo. To me vedno znova osupne, ko opazujem svoje \u017eivljenje in svoja nerealna pri\u010dakovanja, pa tudi \u017eivljenja drugih \u017eensk. Mo\u0161ki ne more osre\u010diti \u017eenske, lahko pa jo naredi bolj sre\u010dno.<\/p>\n

Seveda je to pogosto zelo prikladen izgovor, vendar je dejstvo, da \u010de \u017eenska ni zadovoljna in sre\u010dna, nih\u010de okoli nje ne more biti sre\u010den in zadovoljen. In vsaj v za\u010detku je mo\u0161kim v interesu, da prispevajo k temu, da se potem tudi sami po\u010dutijo, da ima njihovo \u017eivljenje smisel. <\/p>\n

Izziv nastane vedno na zelo pomembni to\u010dki… kritiki.<\/strong>
\nTo \u010desar \u017eenske ne razumemo je, da se mo\u0161ki ne bo spremenil, \u010de ga kritiziramo. Kritika je nekaj, kar mo\u0161ki ne prena\u0161ajo preve\u010d dobro. Ker \u017eenske na svoje mo\u0161ke pogosto gledamo kot na neotesane pora\u0161\u010dene \u017eenske, kar v na\u0161ih mo\u017eganih interpretiramo, kot da so isti kot me, samo da druga\u010de izgledajo, smo mnenja, da jih bomo spremenile, \u010de jih bomo kritizirale.
\nKonec koncev je to nekaj, kar ima na \u017eensko velik vpliv. Ker smo tako zelo prilagodljive, se kritiki vedno poskusimo prilagoditi in nekaj naredimo v zvezi s tem, da bi se ji v prihodnje izognile. Mo\u0161ki pa se na kritiko odzovejo tako, da zapustijo prostor. In tako pogosto ne le, da ne dose\u017eemo \u017eelenega u\u010dinka, pravzaprav mo\u0161ke odganjamo od sebe, brez da bi zares vedele, zakaj gre.<\/p>\n

Samo \u017eenska, ki je zadovoljna in sre\u010dna bo prepoznala dragocenost, ki jo prispeva mo\u0161ki. \u017denska opazi to, kar je mo\u0161ki naredil zanjo takrat, ko je zadovoljna in sre\u010dna, ko je njena notranja posoda polna. Takrat jo lahko to, kar mo\u0161ki naredi zanjo, napolni \u0161e bolj. <\/p>\n

Takrat, ko je tvoja notranja posoda polna, deli\u0161 sebe, deli\u0161 tisto smetano na vrhu, deli\u0161 to, kar se zliva iz tvoje polne posode. Enostavno nisi v razdajanju, temve\u010d si v tej paradigmi, kjer je tvoja notranja posoda tako polna, da deli\u0161 sebe z drugimi. Ti deli\u0161 sebe iz polnosti. \u010cuti\u0161, da ima\u0161 dovolj zase in lahko to deli\u0161. Ve\u0161, da podarja\u0161 svoj \u010das, energijo in denar in ob tem \u010duti\u0161 hvale\u017enost. To, kar te napaja je strast in u\u017eiva\u0161 v tem, kar po\u010dne\u0161. Brez truda, brez sile, si v ljubezni do ljudi okoli sebe in ne glede na to, koliko sebe deli\u0161 z drugimi ima\u0161 vedno dovolj.<\/p>\n

\u010ce pa je tvoja notranja posoda prazna, \u010de ima\u0161 v sebi ob\u010dutek praznine, bo\u0161 \u017eelela \u010dutiti povezanost in bo\u0161 pri\u010dakovala od svojega mo\u0161kega, da bo naredil nekaj zate, da te bo re\u0161il.<\/strong><\/p>\n

Zato rada re\u010dem, da so pri\u010dakovanja najve\u010dji ubijalec odnosa. \u0160e posebej tista pri\u010dakovanja, ki jih nikoli ne izrazimo in samo tiho visijo nekje v medprostoru odnosa.<\/p>\n

Uspe\u0161na sodobna \u017eenska, ki je finan\u010dno skrbnica dru\u017eine, se pogosto ne zaveda, da podzavestno pri\u010dakuje podporo s strani svojega partnerja, skupaj z negovanjem in razbremenitvijo. Vendar, ker mo\u0161ki ne more osre\u010diti \u017eenske, dokler sama ne poskrbi za svojih 50% nege, vedno bolj pogosto vozimo svoj avto s prazno posodo goriva. In v tem za\u010daranem krogu sem se pogosto zna\u0161la tudi sama, ko sem pri\u010dakovala od mo\u0161kega, da me bo negoval in mi pomagal, da se regeneriram, pa ni\u010d, kar je naredil, ni bilo dovolj dobro. <\/p>\n

Lekcija, ki sem jo vzela precej na “trdo” je vsebovala zavedanje in razumevanje, da moram zase poskrbeti v prvi vrsti sama. Ko sem bila zadovoljna, me je moj mo\u0161ki vedno osre\u010dil \u0161e bolj. In da sem pri\u0161la do svojih 50% je to pogosto pomenilo, da sem morala na glas izraziti svoje \u017eelje in povedati direktno, kaj potrebujem, brez pri\u010dakovanj in tihega upanja, da bo uganil kaj rabim in mi to dal.<\/p>\n

Velika lekcija mnogih \u017eensk v sodobnem svetu je, da se nau\u010dimo, kako mo\u0161kim povedati, kaj potrebujemo, na na\u010din, da bo razumel, kaj ho\u010demo od njega.<\/p>\n

Zame osebno je bilo izjemno pomembno prepoznanje, kako klju\u010dnega pomena je, da najprej poskrbim zase, da jaz \u010dutim polnost v sebi. In ta polnost, to, da je dovolj, delim s svojim partnerjem, s svojimi otroci, z ljudmi in s svetom.<\/p>\n

In \u010de \u017eeli\u0161 resni\u010dno pustiti sled, narediti resni\u010dno pozitivno razliko v \u017eivljenju ljudi in na svetu, je klju\u010dnega pomena to, da \u010duti\u0161 v sebi polnost. Kajti, ko \u010duti\u0161 to polnost v sebi, lahko iz tega, ker \u010duti\u0161, da ima\u0161 dovolj deli\u0161, neguje\u0161 ljudi okoli sebe, poskrbi\u0161 za to, da razvija\u0161 in izbolj\u0161uje\u0161 svet, na katerem \u017eivi\u0161.<\/p>\n

Bodi Sijajno!
\nTaja Albolena<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

V svojem vsakodnevnem dru\u017eenju z \u017eenskami pogosto ugotavljam, da \u017eenske rade “kupujemo” ob\u010dutek lastne vrednosti s tem, da se v odnosu razdajamo \u010dez vse meje. Pogosto se razdajamo takat, ko \u010dutimo dol\u017enost, obvezo, da to moramo narediti. In po mojem opa\u017eanju takrat, ko delamo iz dol\u017enosti, pogosto stvari delamo na silo, enostavno zato, ker je […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[7,3],"tags":[],"class_list":["post-1651","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-partnerstvo","category-zenska"],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1651","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1651"}],"version-history":[{"count":6,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1651\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2962,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1651\/revisions\/2962"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1651"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1651"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1651"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}