{"id":1689,"date":"2015-02-17T10:51:19","date_gmt":"2015-02-17T09:51:19","guid":{"rendered":"http:\/\/divine.si\/blog\/?p=1689"},"modified":"2019-02-16T19:46:04","modified_gmt":"2019-02-16T18:46:04","slug":"zivljenje-te-ljubi","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/divine.si\/blog\/zivljenje-te-ljubi\/","title":{"rendered":"\u017divljenje te ljubi!"},"content":{"rendered":"
\n \n \"Fb-Button\"\n <\/a>\n <\/div>
<\/fb:like><\/div><\/div>

Dolgo \u010dasa se nisem zavedala, da \u017eivim, in vsak dan znova potrjujem paradigmo pomanjkanja. Nisem bila dovolj in vedno znova sem si razlagala, kaj vse mi manjka, \u010desa nimam. Preobrat se je zgodil, ko sem neko jutro leta 2009 sedela na tleh svoje dnevne sobe in ugotavljala, da sem popolnoma na tleh in da potrebujem re\u0161ilno bilko, nekaj, kar me bo potegnilo ven iz spirale brezupa in notranje teme, v katero sem se spu\u0161\u010dala. \u010cutila sem breme \u017eivljenja in vse, kar sem po\u010dela, je od mene zahtevalo izjemen napor. Lu\u010dka, ki je posijala v mojo notranjo temo, je pri\u0161la v obliki prakse hvale\u017enosti. Namesto da sem se osredoto\u010dala na to, \u010desar nisem imela, in na to, kako te\u017eko in temno je bilo moje \u017eivljenje, sem zavestno za\u010dela iskati vse tisto, za kar sem bila lahko hvale\u017ena. Hvale\u017enost je tista, ki me je po\u010dasi, po\u010dasi vodila v razumevanje paradigme blaginje.<\/p>\n

Pomanjkanje je na\u0161a interpretacija, predstavlja na\u0161 pogled na svet, vendar je dejstvo, da \u017eivljenje kot tak\u0161no pravzaprav ne pozna pomanjkanja.<\/strong> \u017divljenje je. Vedno je v izobilju. Nikoli ga ne zmanjka in le na\u0161a interpretacija pravi, da ga ni dovolj. Kajti resnica je, da je \u017eivljenje vedno dovolj. \u017divljenje je blaginja, \u017eivljenje je obilje. V \u017eivljenju se skriva kapaciteta kreacije vsega, kar je za \u017eivljenje potrebno. In bitje, skozi katero te\u010de sila \u017eivljenja in ga o\u017eivlja, je tukaj z enim samim namenom \u2013 da u\u017eiva v izku\u0161anju samega sebe. \u017divljenje ljubi samo sebe. \u017divljenje se utele\u0161a ne zaradi potrebe, temve\u010d iz ljubezni. \u017divljenje brezmejno u\u017eiva v tem, da se lahko izrazi skozi tebe. \u017divljenje se ne izra\u017ea iz potrebe ali obupa. In ko od dale\u010d pogledamo na \u017eivljenje, pravzaprav vidimo absurdnost pomanjkanja, kako neresni\u010dno je, da je pravzaprav la\u017e, v katero verjame \u010dlovek.<\/p>\n

Ste \u017ee kdaj sre\u010dali ma\u010dko, ki bi verjela v pomanjkanje? Ali morda rastlino, ki bi verjela v pomanjkanje? Ljudje smo tisti, ki imamo svobodno voljo, mo\u017enost izbiranja. In iz nekega zanimivega razloga vedno znova izbiramo pomanjkanje v svetu, ki nam na vsakem koraku sporo\u010da in odslikava blaginjo in izobilje \u017eivljenja.<\/p>\n

Ali lahko v svojem telesu za\u010duti\u0161 resnico zgoraj povedanega?<\/p>\n

V duhu tega, da je \u017eivljenje zgolj izraz ljubezni, lahko re\u010demo, da je tvoje telo izraz \u017eivljenja, izraz ljubezni.<\/strong> Telo ima za namen, da se \u017eivljenje lahko izra\u017ea skozenj njega. Pravzaprav sila \u017eivljenja o\u017eivlja materijo, ji vdahne \u017eivljenje. In telo ima\u0161 zato, da svoj edinstveni, unikatni, enkratni in neponovljivi Jaz izrazi\u0161 v svetu. Sama temu pravim unikatni Dragulj, Darilo tvoje izvorne esence. Tvoje telo je unikatno, edinstveno in neponovljivo. Ima svoj unikatni naravni izraz in tak\u0161nega ne more\u0161 najti nikjer drugje. Ta naravni izraz tvojega telesa je posledica namere \u017eivljenja, ki ga je ustvarilo. Ni\u010d ne more obstajati brez namere. Vsak fizi\u010den izraz, vsaka forma, struktura ima v ozadju svojo namero, ki obstaja, preden je bila ustvarjena fizi\u010dna forma. Najprej je namera, nato se po tej nameri oblikuje forma.<\/p>\n

Eno od fascinantnih dejstev \u017eivljenja je zame osebno dejstvo, da vsaka du\u0161a v skladu s svojo namero za \u017eivljenje, v katero se podaja, v skladu z lekcijami, ki jih \u017eeli izkusiti, izbere dedni liniji star\u0161ev, unikatno in enkratno kombinacijo genov, ki oblikujejo edinstveno fizi\u010dno formo, ki slu\u017ei to\u010dno temu namenu, ki ga je izbrala du\u0161a.<\/p>\n

In namera \u017eivljenja je vedno v tem, da izku\u0161a samo sebe kot edinstveni, enkratni izraz \u017eivljenja. \u017divljenje se izra\u017ea skozi cvet, skozi \u017eival, drevo, skozi reko ali \u010dloveka, razli\u010dne forme izra\u017eajo eno silo \u017eivljenja, isto silo \u017eivljenja, ki o\u017eivlja razli\u010dne oblike. \u017divljenje nima omejitev. \u017divljenje, ki o\u017eivlja tvojo formo, tvoje telo, je ve\u010dno, neminljivo in predvsem brez pomanjkanja.<\/p>\n

Karkoli je zate naravno, je brez truda, je lahkotno. \u010ce je karkoli, ob \u010demer \u010duti\u0161, da se mora\u0161 truditi, to pomeni, da se posku\u0161a\u0161 na silo prisiliti v nekaj, kar ti ni naravno. Sili\u0161 se v nekaj, kar je nenaravno tvojemu edinstvenemu izrazu. In ker si unikaten izraz \u017eivljenja, je \u010das, da neha\u0161 kopirati druge, da preneha\u0161 to te\u017enjo, da bi bila nekdo drug, nekdo, ki ti nisi. Kajti \u010de posku\u0161a\u0161 biti nekdo, ki ti nisi, bo\u0161 ob tem vedno \u010dutila napor.<\/p>\n

Trpljenje vedno vznika iz upiranja naravnemu toku.<\/strong> In tovrstno upiranje nam na dolo\u010deni to\u010dki \u017eivljenja slu\u017ei. Prevzamemo dru\u017ebene norme, zunanje pogoje, pravila in omejitve od svojih star\u0161ev, prijateljev, medijev, dru\u017ebe kot take. Posku\u0161amo se prilagajati, ustrezati, biti v okvirih pri\u010dakovanj in ob tem zatremo sebe. Vedno ko se prilagaja\u0161 dru\u017ebi, namesto da si dopusti\u0161, da si to, kar si, deluje\u0161 proti sebi in svoji naravi.<\/p>\n

To, kar ovira tvoj naravni izraz, je balast dru\u017ebe, ki skriva tvoj notranji Dragulj. Eden najosupljivej\u0161ih na\u010dinov nadzora nad na\u0161im telesom izhaja iz volje. Osebna volja je del osebnosti, ki pogosto s silo pripravi telo do \u010desa, \u010desar telo pravzaprav ne \u017eeli. In \u017eenske smo mo\u010d volje izmojstrile do potankosti. Ko smo \u017ee povsem na koncu z mo\u010dmi in je telo iz\u010drpano do konca, bomo vedno izsilile, nekje vzele zadnje atome mo\u010di in po mojih opa\u017eanjih pogosto telesu vzele energijo za regeneracijo in obnovo, zato da bomo izsilile nekaj, kar menimo, da je nujno narediti v tem trenutku. Nasilje, ki ga \u017eenske izvajamo same nad seboj, je osupljivo, kajti pogosto nismo voljne prisluhniti telesu, ki potrebuje po\u010ditek, hrano, vodo, WC, in gremo \u010dez vse meje preprosto zato, ker lahko, ker smo mnenja, da so stvari, ki jih moramo nujno narediti, pomembnej\u0161e od telesa.<\/p>\n

\u010ce sledi\u0161 toku \u017eivljenja, \u010de si v toku \u017eivljenja, ne potrebuje\u0161 sile, da bi dosegla stvari, ki so naravne, da se zgodijo. \u010ce nekaj \u010duti\u0161 kot naravno tvoje, sila volje ni potrebna, da bi to ohranjala. Le kadar \u017eeli\u0161 ohranjati nekaj, kar je nenaravno tebi, potrebuje\u0161 silo, delovanje z voljo. In pogosto re\u010demo, da se moramo prisiliti v to, da nekaj naredimo. Da se razumemo, seveda to zmoremo in lahko naredimo, vendar je izziv v tem, da ko gremo proti svojim naravnim danostim, ko stvari na silo dose\u017eemo, zato ker zmoremo, vedno izhajamo iz strahu. Spodaj se skriva strah, da nismo dovolj, da ne bomo sprejete, da bomo zavrnjene tak\u0161ne, kot smo, zapu\u0161\u010dene. In delujemo iz pomanjkanja.<\/p>\n

\u017divljenje nikoli ne izhaja iz strahu, \u017eivljenje je vedno izraz ljubezni. Kot sama rada re\u010dem, je \u017eivljenje ljubezen v akciji. Razum je tisti del, ki ga je strah, da bi opustil nadzor, kajti tudi pribli\u017eno se mu ne sanja, kaj pomeni naravni izraz \u017eivljenja. Razum je prestra\u0161en, ko se je treba podati v neznano, ko je treba opustiti znan teritorij. In zato imamo vedno, ko se v \u017eivljenju premikamo naprej, te\u017eave, ker razum no\u010de spremembe. Razum je tisti del tebe, ki racionalizira, da \u010de se premakne\u0161, \u010de si dopusti\u0161, da gre\u0161 s svojim naravnim izrazom svoje Biti, to pomeni, da lahko izgubi\u0161 slu\u017ebo, ostane\u0161 brez denarja, brez statusa, izme\u010dek, nebodigatreba. Razum te posku\u0161a obraniti pred \u017eivljenjem.<\/p>\n

In vendar je nesporno dejstvo, da \u017eivljenje vedno poskrbi za \u017eivljenje, da \u017eivljenje brezpogojno ljubi samo sebe. Zakaj torej ne bi zaupala \u017eivljenju? Zakaj ne bi izbrala, da sledi\u0161 \u017eivljenju? Zakaj ne bi izbrala Blaginje \u017eivljenja namesto pomanjkanja? Resnica je, da je mo\u010d izbire v tvojih rokah, in vsak trenutek ima\u0161 v sebi mo\u010d, da izbere\u0161 mo\u010d blaginje ali pomanjkanja. Dokler nisem tega spoznala in sprejela v svojem \u017eivljenju, sem se veliko upirala, silila, izvajala nasilje sama nad seboj in se potem \u010dudila, zakaj sem tako utrujena od vsega. Moj notranji boj je zahteval ogromno energije. Potem je moje \u017eivljenje, kot sem ga poznala, razpadlo v prafaktorje. In krize, osebne krize ali dru\u017ebene krize so vedno prilo\u017enosti za osvoboditev. Vedno nam ustvarijo prostor za to, da se spomnimo dobrobiti \u017eivljenja, hvale\u017enosti za preprosto dejstvo, da obstajamo, da smo \u017eivi, da dihamo. Hvale\u017enost za \u017eivljenje je tisti dejavnik, ki \u0161tevilne spomni na to, kaj je v \u017eivljenju resni\u010dno pomembno, kaj resni\u010dno \u0161teje.<\/p>\n

Blaginja ali pomanjkanje? Kaj izbira\u0161 zase?<\/p>\n

Bodi sijajno!<\/strong><\/p>\n

Taja Albolena<\/p>\n

\u010clanek objavljen na portalu Svetloba.si<\/a><\/p>\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Dolgo \u010dasa se nisem zavedala, da \u017eivim, in vsak dan znova potrjujem paradigmo pomanjkanja. Nisem bila dovolj in vedno znova sem si razlagala, kaj vse mi manjka, \u010desa nimam. Preobrat se je zgodil, ko sem neko jutro leta 2009 sedela na tleh svoje dnevne sobe in ugotavljala, da sem popolnoma na tleh in da potrebujem […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6],"tags":[],"class_list":["post-1689","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-zivljenje"],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1689","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1689"}],"version-history":[{"count":4,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1689\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":4551,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1689\/revisions\/4551"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1689"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1689"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1689"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}