{"id":1698,"date":"2015-02-25T23:32:42","date_gmt":"2015-02-25T22:32:42","guid":{"rendered":"http:\/\/divine.si\/blog\/?p=1698"},"modified":"2016-01-23T12:57:45","modified_gmt":"2016-01-23T11:57:45","slug":"spust-v-globino","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/divine.si\/blog\/spust-v-globino\/","title":{"rendered":"Spust v globino"},"content":{"rendered":"
\n \n \"Fb-Button\"\n <\/a>\n <\/div>
<\/fb:like><\/div><\/div>

Ravnokar sem pri\u0161la z na\u0161ega \u017eenkega kroga, ki je vedno tak “gu\u0161t”, resni\u010dno je to radost za mojo du\u0161o. In beseda je tekla tudi o tem, kako se \u017eenske \u0161e vedno razdajamo, ugajamo, \u017eelimo ustre\u010di drugim, \u017eelimo biti prijazne, ljube\u010de in ob tem pogosto zanikamo sebe in svoje potrebe. \u0160e vedno se ne znamo odpreti, sprejeti, ker se bojimo, da bomo videti egocentri\u010dne. Veliko raje dajemo in upamo, da nas bo nekdo pohvalil, da bo nekdo drug videl vrednost tega, kar imamo, da delimo z drugimi.<\/p>\n

Upamo, da nas bo nekdo odkril ali nas re\u0161il. \u017denske \u010dakamo na re\u0161itelje. Upamo, da \u010de bomo dovolj pridne, dobre, ustre\u017eljive, da se nas bo nekdo usmilil in nas odre\u0161il vsega bremena, vseh ranjenosti, bole\u010din, ki jih nosimo v sebi. \u0160e vedno ne znamo dr\u017eati svoje posode, svoje alkemi\u010dne posode, v kateri se lahko odvije magija alkimije, magija samoozdravljenja.<\/p>\n

In to, da dr\u017ei\u0161 svojo posodo je povezano s tvojo sposobnostjo, da se odpre\u0161 in si soo\u010dena z najve\u010djim sranjem in kljub vsemu dr\u017ei\u0161 svojo posodo zase, je ne zapusti\u0161. Klju\u010dno za \u017eensko je, da je v sprejemanju in sprejemanje je izjemno velik izziv za \u0161tevilne \u017eenske. Pomembno je, da se \u017eenske za\u010dnemo zavedati, da ne gre za dajanje, ali za razdajanje sebe.<\/p>\n

Bistveno za \u017eensko, ki \u017eeli deliti sebe je, da je v sprejemanju. <\/strong><\/p>\n

Kajti samo, ko si v sprejemanju, lahko deli\u0161 sebe in \u010duti\u0161 polnost, \u010duti\u0161 izpolnjenost, namesto izpraznjenosti. Ne gre druga\u010de. Danes \u0161tevilne \u017eenske vozijo s prazno posodo in dajejo, dajejo, dajejo, vendar ob tem ne \u010dutijo polnosti v sebi, temve\u010d vedno ve\u010djo praznino v notranjosti. In tukaj je izjemno pomembno, da si iskrena sama s seboj. Kajti lahko se slepi\u0161, da je neka stvar, ki jo po\u010dne\u0161 super in da ti je fenomenalna, na koncu dneva ti telo pove ali si izpraznjena ali si polna. In tukaj se ne more\u0161 slepiti, goljufati sebe, kajti globoko v sebi ve\u0161 ali si razprodala samo sebe ali si se ponovno izdala, ker si nisi prisluhnila.<\/p>\n

Goljufaj sebe, dokler si ne bo\u0161 verjela ali “fake it till you make it” je koncept, s katerim imamo \u017eenske veliko te\u017eav. Zakaj? Ker \u010dutimo v sebi, da ni res in sama sebe ne more\u0161 vle\u010di za nos. Na koncu se mora\u0161 vedno soo\u010diti s seboj, z resnico. In zame osebno je najve\u010dja bole\u010dina, s katero sem se morala v sebi soo\u010diti, posledica izdaje same sebe.<\/p>\n

Ko se ti zave\u017ee\u0161 sama sebi, in ko sli\u0161i\u0161 svojo du\u0161o, ki te opomni na to, da je neka izku\u0161nja potrebna za tvojo rast, se \u0161e vedno pregovorimo ven iz tega, da bi \u0161le za tem klicem svoje du\u0161e. \u010cisto vse, ampak res, \u010disto vsaka ima ve\u010d kot dovolj tehtne razloge in izgovore, zakaj ne\u010desa ne moremo narediti. Vendar je izziv, ki se ga ob tem ne zavedamo, da vedno, ko ne sledimo klicu svoje du\u0161e, izdamo same sebe. Izda\u0161 sebe. In to boli.<\/p>\n

In ker je bole\u010dina izdaje res mo\u010dna, si to zanika\u0161 in potem mora\u0161 opravi\u010diti svojo izbiro in obi\u010dajno okrivimo nekaj ali nekoga zunaj sebe, se ob tem ne zavedamo, da smo zapustile samo sebe in to\u010dno ta del sebe, ki smo ga sodile zunaj sebe, zaradi tega se moramo lo\u010diti od sebe, od tega dele in gremo v otopelost. In to drage moje, delate vsak dan. Vsak dan znova dele sebe potiskate v svojo notranjo temo, v nezavedno, v upanju, da bodo evaporirali, izginili, da se ti s tem ne bo treba ve\u010d ukvarjati. Kako vem? Ker sem leta, desetletja po\u010dela isto.<\/p>\n

In zato velika ve\u010dina \u017eensk, s katerimi prihajam v stik ho\u010de hitre re\u0161itve, ho\u010de aspirine, nekaj, kar jim bo olaj\u0161alo bole\u010dino, ki jo \u010dutijo. Niso pa se voljne spustiti v svoje globine, razen, ko jim voda te\u010de v grlo.<\/p>\n

\u0160e vedno se dnevno sre\u010dujem z \u017eenskami, ki mi re\u010dejo, saj bom poskusila to re\u0161iti sama. Ko jim povem dolo\u010dene stvari, ko jim poka\u017eem, kje so te\u017eave, mi re\u010dejo: “Hvala Taja, zdaj bom pa to re\u0161ila sama.” In potem se sli\u0161imo \u010dez leto, v\u010dasih dve in mi razlagajo o istih te\u017eavah, o katerih smo se \u017ee pogovarjale. Zakaj?<\/p>\n

Rast, razcvet, to, da postaja\u0161 vedno bolj to, kar si, je povezano s tem, da mora\u0161 v sebi spoznati in se pomiriti s tem, kje si izdala sebe, kje zavaja\u0161 samo sebe, kje zanika\u0161 dele sebe, kje projicira\u0161 to na druge, ker je tako bolj udobno, kje zapu\u0161\u010da\u0161 sebe in kje se lo\u010duje\u0161 sama od sebe. In ja, vem, soo\u010danje z vsem tem zahteva pogum, zahteva iskrenost do sebe. In vendar drage moje, to je rast, to je razcvet.<\/p>\n

In tega pogosto ne zmoremo same. Zakaj? Ker tako prekleto boli, ker je tako zelo neudobno, ker je tako grozljivo, ko si je potrebno povedati resnico.<\/p>\n

\u010ce se \u017eeli\u0161 v svojem \u017eivljenju resni\u010dno premakniti naprej, \u010de \u017eeli\u0161 resni\u010dno zasijati in biti to kar si, mora\u0161 dr\u017eati samo sebe. To v prvi vrsti pomeni, da mora\u0161 biti iskrena s seboj. In da se neha\u0161 izdajati. Ti mora\u0161 postati ta \u017eenska, ki si ne la\u017ee, ki se ne izdaja, ki ne rani same sebe, ki ne zapu\u0161\u010da same sebe. Ti mora\u0161 biti ta \u017eenska.<\/p>\n

In ja, to ni enostavno, vem. Hodim po tej poti. Vsak dan znova sem izzvana na svoji poti in vsak dan znova imam prilo\u017enosti za svojo rast, za svojo evolucijo. In naveli\u010dala sem se praskanja po povr\u0161ini, naveli\u010dala sem se praznih obljub in nekaj aspirinov, ki naj bi mi razsvetlili dan.<\/p>\n

Danes vem, kaj pomeni Razcvet \u017denske, ker ga dnevno \u017eivim. In ja, \u0161e vedno me presene\u010da kako malo je \u017eensk, ki so resni\u010dno voljne, da se zave\u017eejo same sebi. Da se spustijo vase, da se zave\u017eejo sebi in resni\u010dno dr\u017eijo sebe, svojo posodo za evolucijo, za alkimijo, ki se odvija v njih samih.<\/p>\n

Kajti to, da gre\u0161 na dru\u017eenje, za katerega \u010duti\u0161, da ti tvoja du\u0161a zapoje, ko pomisli\u0161, da bo\u0161 na njem, te odpre.<\/strong> To, da izbere\u0161 zase stvari, ki te resni\u010dno napolnijo je investicija vate. To je zaveza, ki jo sklene\u0161 ti sama s seboj, da bo\u0161 potovala v svoje globine, da bo\u0161 spoznala samo sebe.<\/p>\n

In \u010de re\u010de\u0161, da bo\u0161 \u0161la na neko dru\u017eenje, pa te potem pol ure pred dogodkom stisne strah ali pa sabotira\u0161 to, \u010demur si se zavezala, to povzro\u010di v tebi bole\u010dino, ker si zopet izdala samo sebe, svojo du\u0161no izbiro. Nikoli ne gre za to, da ti pla\u010da\u0161 nekomu drugemu zaradi njega, ti vedno investira\u0161 vase. In zase vem, da sem najve\u010djo bole\u010dino ob\u010dutila, ko sem se odrekla ne\u010demu (ni bilo \u010dasa, energije ali denarja), za kar sem vedela, da me hrani in neguje, da je to nekaj, kar moja du\u0161a rabi.
\nZakaj? Ker sem \u010dutila, da sem izdala samo sebe. In to je bilo tisto, kar sem potem morala nekako ubla\u017eiti in veliko \u017eensk to ubla\u017ei s hrano, s \u010dokolado, z alkoholom, s substancami, zdravili, romanti\u010dnimi romani, telenovelami ali pa z odvisnostjo od pozitivnega razmi\u0161ljanja, afirmacij ali knjig za samopomo\u010d. Konec dneva si vedno sama s seboj in s svojo iskrenostjo. Si la\u017eem ali si govorim resnico?<\/p>\n

In izbira je vedno samo in zgolj tvoja. Seveda lahko tako \u017eivi\u0161 do konca svojih dni. Lahko pa izbere\u0161, da bo\u0161 iskrena s seboj, da bo\u0161 sledila sebi, da bo\u0161 \u0161la za svojo resnico, kar nikoli, nikoli ni preprosta ali udobna izbira. Vedno zahteva to, da se malo stegne\u0161. In ne morem povedati kolikokrat sem s strani \u017eensk, ki so vpla\u010dale v moje programe, ki so se zavezale temu, da pridejo k meni sli\u0161ala isto izjavo; Strah me je, zbolela sem, ne morem priti, ker…<\/p>\n

Moja pot je hoja po robu. \u017denske vodim v globine, ker tam cvetim, ker je to moj genij. U\u017eivam v globinah in ranljivost je moja zaveznica. \u017divljenje me je nau\u010dilo, da \u010de ho\u010de\u0161 narediti pozitivno razliko v \u017eivljenju ljudi, da to ni udobno in to ne ustvarja priljubljenosti. In ja, iskreno lahko povem, da to kar po\u010dnem ni priljubljeno, ker zahteva iskrenost, pristnost, soo\u010danje z bole\u010dino, ker zahteva, da se spusti\u0161 vase in ker to, da resni\u010dno si ta \u017eenska, za katero si se rodila, da si od tebe zahteva, da si zvesta sebi, da zaupa\u0161 sebi, da sledi\u0161 sebi, da se spu\u0161\u010da\u0161 v svoje globine.<\/p>\n

In tukaj ti lahko pomagam, lahko te vodim, lahko te dr\u017eim za roko, ti posvetim na pot, vendar ni\u010desar ne morem narediti namesto tebe.<\/p>\n

Ne, ne sejem ro\u017eic in delam si utvar, na tej poti bo bolelo in marsikaj bo razpadlo, ja na trenutke bo grozljivo, vendar sem vedno zraven, ker vem, da je na koncu tunela lu\u010d.<\/p>\n

\u017denske, s katerimi hodim, dr\u017eim s svojo posodo. Zaupam vate, vidim tebe in vendar ne re\u0161ujem, ne uj\u010dkam in ne pomilujem. Vsaka hodi po svoji poti in vsaka se mora soo\u010diti s svojo bole\u010dino, s svojimi ranami, s svojimi izdajami. Ne zavijam dreka v celofan, ker je drek na koncu dneva samo to kar je, ne glede na ves parfum, ro\u017eice, ble\u0161\u010dice ali pentlje, ki jih da\u0161 gor, da ne bi videla tega, kar je resnica.<\/p>\n

Vedno lahko pobegne\u0161 ven. In ko se na to popotovanje poda\u0161 sama, pogosto pobegne\u0161 ven. Ker je nevzdr\u017eno, ker tako grozljivo boli. in predvsem ker se prestra\u0161i\u0161 tega, kako ti zunanji svet odslika to, kar se dogaja v tvoji notranjosti. Vse je samo stvar perspektive. Tako kot 50 odtenkov sive, vsak vidi svoj odtenek, vsak v tem vidi svojo zgodbo.<\/p>\n

Spust v globino je izziv.<\/strong> Spust v globino vodi v ekstazo, radost, milino, ne\u017enost, mehkobo in so\u010dnost. Spust v globino te vodi v tvojo strast, v tvojo bo\u017eanskost. Spust v globino razkriva resni\u010dno lepoto, ki se skriva v tebi.<\/p>\n

Vpra\u0161anje konec dneva pa je vedno ali si dovolj zaupa\u0161, da se spusti\u0161 v svoje globine?<\/p>\n

Bodi Sijajno!
\nTaja Albolena<\/p>\n

Taja Albolena \u017ee ve\u010d kot dve desetletji raziskuje globine svoje Biti. Dela z \u017eenskami, ki \u010dutijo, da niso dovolj. \u017denskam asistira, da vzljubijo sebe, za\u010dutijo zaupanja vase kot \u017eensko ter sledijo sebi. Vodi jih, da stopijo v polno mo\u010d svoje \u017denske Du\u0161e. Ve\u010d najde\u0161 na www.divine.si<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Ravnokar sem pri\u0161la z na\u0161ega \u017eenkega kroga, ki je vedno tak “gu\u0161t”, resni\u010dno je to radost za mojo du\u0161o. In beseda je tekla tudi o tem, kako se \u017eenske \u0161e vedno razdajamo, ugajamo, \u017eelimo ustre\u010di drugim, \u017eelimo biti prijazne, ljube\u010de in ob tem pogosto zanikamo sebe in svoje potrebe. \u0160e vedno se ne znamo odpreti, […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-1698","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-ljubim-sebe"],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1698","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1698"}],"version-history":[{"count":9,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1698\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2518,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1698\/revisions\/2518"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1698"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1698"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1698"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}