{"id":1730,"date":"2015-03-11T21:19:24","date_gmt":"2015-03-11T20:19:24","guid":{"rendered":"http:\/\/divine.si\/blog\/?p=1730"},"modified":"2017-03-17T17:55:01","modified_gmt":"2017-03-17T16:55:01","slug":"lenoba-ki-to-ni","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/divine.si\/blog\/lenoba-ki-to-ni\/","title":{"rendered":"Lenoba, ki to ni&#8230;"},"content":{"rendered":"<div class=\"fcbkbttn_buttons_block\" id=\"fcbkbttn_left\"><div class=\"fcbkbttn_button\">\n                            <a href=\"https:\/\/www.facebook.com\/\" target=\"_blank\">\n                                <img decoding=\"async\" src=\"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-content\/plugins\/facebook-button-plugin\/images\/standard-facebook-ico.png\" alt=\"Fb-Button\" \/>\n                            <\/a>\n                        <\/div><div class=\"fcbkbttn_like \"><fb:like href=\"http:\/\/divine.si\/blog\/lenoba-ki-to-ni\/\" action=\"like\" colorscheme=\"light\" layout=\"button_count\"  size=\"small\"><\/fb:like><\/div><\/div><p>Pri\u0161la sem domov po delovnem vikendu. Za mano sta bila dva dneva priprav, predavanj, re\u0161evanja izzivov na lokaciji, skratka bila sem iz\u010drpana, utrujena, iz\u017eeta. Stopila sem skozi vrata in v prvem \u0161usu, takoj po tem, ko sem odlo\u017eila svoje vre\u010dke in zavila v kuhinjo, da si pripravim \u010daj, za\u010dela pospravljati. Ko sem zlagala kro\u017enike v pomivalni stroj, sem se pogovarjala sama s seboj; Ali nisem utrujena? Jaaaa. Zakaj torej zlagam posodo v pomivalca? Da mi ne bo kdo o\u010dital, da me dva dni ni bilo doma, da je kuhinja razmetana, ker nisem uspela pospraviti preden sem zjutraj od\u0161la.<\/p>\n<p>Ustavila sem se in se zazrla v svoje telo. Utrujenost mi je zlezla v kosti. Vendar me to ni ustavilo, da se ne bi lotila pospravljanja, da mi slu\u010dajno ne bi kdo o\u010dital, da sem lena, ker \u0161e ni narejeno. Pozna\u0161 ta ob\u010dutek v sebi, ko si aktivna, produktivna, vedno znova in kar naprej nekaj dela\u0161. Ko se ti zdi, da mora\u0161 biti kar naprej v pogonu. Ve\u0161 kolikokrat sem sama sebe proglasila za leno, ker nisem naredila stvari, za katere sem bila prepri\u010dana, da jih moram? Ti je znano? Ve\u0161 kolikokrat sem potisnila in na silo naredila stvari, ker je bilo nujno? In ve\u0161 kolikokrat so mi povedali, da sem lena in da bi morala okrepiti svojo voljo in stvari narediti \u0161e bolj\u0161e?<\/p>\n<p>Ti je kdaj kdo rekel, da nehaj zavla\u010devati in se enostavno loti in stvar naredi\u2026<\/p>\n<p>Ko zdaj pomislim, kolikokrat sem v svojem \u017eivljenju zlorabila samo sebe in na silo potisnila stvari, ker sem lahko, se zgrozim. Grozljivo se mi zdi, ko se spomnim, kolikokrat sem naredila stvari proti sebi, samo da bi dokazala, da nisem lena in bi potrdila svojo produktivnost. Prepri\u010dana sem bila, da sem lena, k&#8217; fuks, karkoli \u017ee to pomeni, \u010de nisem imela pospravljene hi\u0161e, urejenih otrok in vedno znova sem v utrujenosti in neskon\u010dnih opravilih sebe postavljala na zadnje mesto.<\/p>\n<p>Potem sem presene\u010dena odkrila, da to, kar sem sama pogosto imenovala lenoba, sploh ni to, kar sem mislila, da je. Uf, ja, \u010disto razsvetljenje. Lenoba je pravzaprav pri \u0161tevilnih \u017eenskah beseda, ki smo si jo izposodile, da z njo opisujemo simptome ne\u010desa, kar se\u017ee precej globlje. Lenoba je nalepka, ki smo si jo izposodile, da z njo opi\u0161emo simptome naslednjih precej bolj temeljnih ob\u010dutij znotraj sebe;<\/p>\n<ol>\n<li>Utrujenost. Utrujenost zaradi nenehne aktivnosti, nenehnega dela v tem s hitrostjo obsedenem svetu. V tej igri produktivnosti si, dokler te ne pusti na cedilu tvoje telo in se sesuje\u0161. Ena najpomembnej\u0161ih stvari za \u017eensko je, da zmore dr\u017eati svojo posodo, svoje telo. Da si osredi\u0161\u010dena v svojem notranjem centru, v stiku s seboj in s potrebami tvojega telesa. Ko spusti\u0161 svoje telo, ko enostavno ne zmore\u0161 ve\u010d, se zaradi stresa, ki ga povzro\u010da nenehna aktivnost, telo ne zmore ve\u010d regenerirati, zato zelo trdo pristane\u0161 na \u00bbasfaltu\u00ab, kot to opisujem sama. Izjemno pomembno je, da si da\u0161 dovoljenje in da zmore\u0161 upo\u010dasniti, v nasprotnem primeru postane\u0161 \u017ertev kroni\u010dne utrujenosti.<\/li>\n<li>Preplavljenost. \u010ce si dopusti\u0161, da se ti stvari nagrmadijo, da se tvoj neskon\u010dni seznam podalj\u0161a v neskon\u010dnost, \u010de si mnenja, da mora\u0161 vse narediti sama in seveda poskrbeti tudi za to, da bo vse popolno, potem si nase sprejela toliko, da se bo verjetno telo prej ali slej sesedlo pod vso te\u017eo, ki jo nosi\u0161 na svojih ramenih. Pogosto \u017eenske, ko smo preplavljene z obveznostmi, zdrsnemo v cono nevtralnosti, kjer \u017edimo v upanju, da bodo stvari minile same od sebe. Otopelost je pravzaprav lo\u010ditev od sebe, lo\u010ditev od \u010dutenja, lo\u010ditev od tega, kar se nam \u00bbdogaja\u00ab. Otopelost je tisto mesto, kamor se pogosto spu\u0161\u010damo, kadar ne \u017eelimo \u010dutiti \u010dustev, ki nas preplavljajo. Ko smo na tem mestu se enostavno ne moremo premakniti in zaradi tega imamo ob\u010dutek lenobe.<\/li>\n<li>Strah. Ko se lotevamo ne\u010desa novega, velikega, se pogosto bojimo, da bodo stvari \u0161le v napa\u010dno smer, da se nam bo ponesre\u010dilo, da bo te\u017eko. In seveda se v na\u0161i notranjosti vklopi saboter. Posku\u0161amo se izogniti stvarem, ki so v preteklosti povzro\u010dile te\u017eave v na\u0161em \u017eivljenju. Vendar ti to, da se pribija\u0161 na kri\u017e znotraj sebe ne bo pomagalo, da bi se motivirala, da bi za\u010dutila navdih, da nekaj naredi\u0161 v zvezi s tem. Ustrahovanje je pogosto na\u010din, kako motivirati ljudi, vendar v resnici ne pripelje tja, kamor bi si \u017eeleli. Namesto strahu zato raje izberi prijaznost. \u0160e posebej je prijaznost do sebe pomembna takrat, ko nas je strah.<\/li>\n<li>Bole\u010dina. In \u010detudi samo di\u0161i po tem, da bi lahko \u0161li v smeri, ki bi vodila v bole\u010dino, ki smo jo izkusili v preteklosti, se bomo temu poskusili izogniti. In ob tem se potegnemo nazaj, se skrijemo ali imamo ob\u010dutek, da nismo dovolj dobre. Bole\u010dina je obi\u010dajno zakopana globoko v notranjosti, vendar je \u0161e vedno prisotna, iz\u010drpava tvojo iskrivost, vitalnost, tvojo strast do \u017eivljenja. In seveda se zaradi tega pogosto umaknemo, zakr\u010dimo, se skrijemo in tisti, ki ne vedo, kar se dogaja v na\u0161i notranjosti nas bodo hitro proglasili za lenobo.<\/li>\n<li>Pomanjkanje navdiha. O, ja. Zelo od blizu poznam pomanjkanje navdiha. In pogosto se nisem znala ustaviti, globoko vdihniti in po\u010divati, ko sem v sebi \u010dutila pomanjkanje navdiha. \u0160ele v zadnjih letih sem se nau\u010dila, da ne silim. Enostavno po\u010dakam na navdih, brez potrebe po tem, da bi morala biti produktivna in da bi morala dokazati, da zmorem tudi, ko sem brez navdiha. \u010cisto ok je, \u010de je kak\u0161en dan dolgo\u010dasen in \u010de se ti \u010disto ni\u010d ne da, pa ga pre\u017eivi\u0161 na vrtu, na son\u010dku ali na dobri kavi v mestu. Zelo pomembno je, da zna\u0161 u\u017eivati v \u017eivljenju brez slabe vesti. Ko u\u017eiva\u0161, namre\u010d hitro spet pride\u0161 v stik z navdihom, ki se nam izmika takrat, ko smo utrujene, pod stresom in \u010dasovno omejene.<\/li>\n<li>Zagozdenost. Ko si utrujena, brez navdiha, v bole\u010dini se pogosto po\u010duti\u0161 zagozdena, z ob\u010dutkom, da se ne zmore\u0161 premakniti onkraj tega, kar \u010duti\u0161 v sebi. Pogosto takrat posku\u0161amo stvari, nekaj novega, karkoli bi utegnilo pomagati, da bi se stvari premaknile. Vendar se pogosto dogaja, da si kot v filmu Svi\u017e\u010dev dan, kjer se glavni igralec vsak dan zbuja nazaj v isti dan. In ravno tovrstna zagozdenost je obi\u010dajno posledica tega, da vedno znova pride\u0161 do istih zadev v svojem \u017eivljenju, ko ponavlja\u0161 iste vzorce, je kot bi vedno znova butnila ob isti stekleni strop. Enostavno se ne more\u0161 premakniti onkraj tega, kar je poznano ne glede na to, kako poizku\u0161a\u0161.<\/li>\n<\/ol>\n<p>\u0160tevilne ovire so posledica nepovezanosti s seboj in nepoznavanja svoje izvorne narave, svojega \u017eenskega energijskega sistema in tega, kako \u017eenske funkcioniramo v \u017eivljenju. Dejstvo je, da \u017eenske ne potrebujemo motivatorja v obliki \u00bbkoren\u010dka na palici\u00ab, ki bi nam visel pred nosom ali trde brce v rit. Pogosto smo mnenja, da lahko simptome, ki sem jih opisala zgoraj prese\u017eemo z motivacijsko knjigo, navdihnjenim videom, energijsko pija\u010do, deligiranjem ali s tem, da vzamemo kak drug \u00bbaspirin\u00ab. Ne glede na to, kolikokrat posku\u0161a\u0161 vnetje pozdraviti z antibiotikom, \u010de ne uspe\u0161 ugotoviti, zakaj se vnetje pojavlja in odstraniti vzroka, bo\u0161 vedno znova ponavljala stare na\u010dine delovanja. In po mojih izku\u0161njah tovrstna \u00bblenoba\u00ab vodi vedno globlje v depresijo, nezadovoljstvo, ob\u010dutek izpraznjenosti, izgubljenost in zagrenjenost.<\/p>\n<p>Za \u017eensko je klju\u010dno, da najde v sebi gorivo, tisto notranjo motivacijo, ki ji pomaga prese\u010di tovrstne izzive. Pogosto je vse, kar potrebujemo \u010das zase in nega sebe. In \u0161tevilne polno zaposlene \u017eenske mi vedno znova povedo, da nimajo \u010dasa, da bi negovale sebe, ker morajo delati in biti produktivne.<\/p>\n<p>Ne gre za to, da mora\u0161 lenobo prese\u010di, v resnici je re\u0161itev v tem, kako za\u010denja\u0161 svoj dan in kam te pelje val sede\u0161, na katerega sede\u017e \u017ee takoj zjutraj.<\/p>\n<p>Bodi Sijajno!<br \/>\nTaja Albolena<\/p>\n<p>Navdih za zapis sem dobila na spletni strani http:\/\/theorganicsister.com<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Pri\u0161la sem domov po delovnem vikendu. Za mano sta bila dva dneva priprav, predavanj, re\u0161evanja izzivov na lokaciji, skratka bila sem iz\u010drpana, utrujena, iz\u017eeta. Stopila sem skozi vrata in v prvem \u0161usu, takoj po tem, ko sem odlo\u017eila svoje vre\u010dke in zavila v kuhinjo, da si pripravim \u010daj, za\u010dela pospravljati. Ko sem zlagala kro\u017enike v [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-1730","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-ljubim-sebe"],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1730","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1730"}],"version-history":[{"count":6,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1730\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":3403,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1730\/revisions\/3403"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1730"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1730"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1730"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}