{"id":1762,"date":"2015-03-24T12:36:14","date_gmt":"2015-03-24T11:36:14","guid":{"rendered":"http:\/\/divine.si\/blog\/?p=1762"},"modified":"2021-05-08T20:04:44","modified_gmt":"2021-05-08T18:04:44","slug":"pazi-kaj-si-zelis","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/divine.si\/blog\/pazi-kaj-si-zelis\/","title":{"rendered":"Pazi, kaj si \u017eeli\u0161…"},"content":{"rendered":"
\n \n \"Fb-Button\"\n <\/a>\n <\/div>
<\/fb:like><\/div><\/div>

….ker utegne\u0161 to\u010dno to tudi dobiti.
\nPoznano? Ali pa tisto o zare\u010denem kruhu…<\/p>\n

Vedno znova, ko si dopustim, da izrazim svoje sr\u010dno hrepenenje, bi se kasneje najraje ugriznila v jezik, ker je pogosto soo\u010danje z vsem “sranjem”, ki mi le\u017ei na poti tako zelo naporno, da bi se kar dol ulegla in ne ve\u010d vstala. In seveda je namera izre\u010dena v oja\u010danem polju \u0161e toliko mo\u010dnej\u0161a. <\/p>\n

Zato se sploh ne \u010dudim sosledju dogodkov, ki so me po na\u0161em Razcvetu in Pomladnem prebujanju vodili do tega mesta, kjer se trenutno nahajam. Globoko diham…<\/p>\n

Velika ve\u010dina \u017eensk, ki pridejo k meni, pove, da delajo na sebi \u017ee dlje \u010dasa, da so poizkusile \u0161tevilne tehnike in so \u0161e vedno zataknjene v mehanizmu Odprem se – Zaprem se.
\nIn ta mehanizem poznam zelo, zelo od blizu. <\/p>\n

Vedno, ko poka\u017eem kdo sem, ko se razkrijem in zasijem, se mi za\u010dne dogajati serija dogodkov, ki me je v preteklosti vodila v to, da sem se kot mala siva mi\u0161 skrila v svojo luknjo in \u010dakala, da vihar mine. Seveda sem si ga vedno znova poustvarjala, dokler nisem lepega dne dojela, da je tovrstno odpiranje-zapiranje eden od mojih mehanizmov pre\u017eivetja.<\/p>\n

Ko si kon\u010dno upa\u0161, da se poka\u017ee\u0161, da zasije\u0161, da razkrije\u0161 svoje potenciale in \u017eeli\u0161 to v polnosti \u017eiveti, se tisto pravo “delo” \u010disto zares \u0161ele za\u010dne in to le ste\u017eka dopovem \u017eenskam, ki za\u010denjajo odpirati svoj popek v cvet.
\nKo \u017eenska zasije, je zelo obi\u010dajno, da naleti na neodobravanje ljudi, za katere bi si najbolj \u017eelela, da jo podprejo. <\/p>\n

Vedno znova poslu\u0161am zgodbe \u017eensk, ki so se zavezale temu, da bodo poskrbele zase, ljubile sebe, si podarile \u010das, namenile to\u010dno tisto, kar si \u017eelijo \u017ee leta in ko se dobro po\u010dutijo, ko se jim zdi, da so na konju za\u010dnejo do\u017eivljati neodobravanje s strani partnerja, prijateljic, star\u0161ev, otrok,… Spisek je neskon\u010den. <\/p>\n

Ravno, ko jim v \u017eivljenju dobro gre, se najde nekdo, ki jih “izda”.
\nTovrstna izdaja zaupanja je pogosto tako bole\u010da, da se \u017eenske potegnejo nazaj vase, da nehajo obiskovati aktivnosti, ki so jim pravzaprav pomagale prebuditi njeno \u017eenstvenost, njen sijaj, ki ji pomagajo v \u0161irjenju, odpiranju, v razcvetanju.<\/p>\n

Nih\u010de ni rekel, da je razcvet prijeten proces, obi\u010dajno ni. Obi\u010dajno je prvi del prebujanja \u017eenstvenosti, ko prihaja\u0161 v stik s seboj, najla\u017eji, ohranjanje te odprtosti pa je mesto, kjer se pravo “delo” \u0161ele za\u010den.
\nDelo v narekovajih, kajti v resnici gre za negovanje sebe. Obi\u010dajno je izziv \u0161tevilnih \u017eensk, ki pridejo do mene, v neodobravanju okolice, neza\u017eeleni pozornosti, ki prihaja iz okolice pogosto v obliki posmehovanja (Kak\u0161na pa si?) ali zasmehovanja ter poni\u017eevanja, ki si ga velika ve\u010dina \u017eensk sploh ne more zamisliti.<\/p>\n

Ko sem sama za\u010denjala svoje popotovanje v sijanje in ko sem si kon\u010dno dopustila, da moja \u017eenstvenost pride v ospredje, sem bila dele\u017ena posmeha s strani prijateljic, ki sem jim sveto zaupala, nato poni\u017eevanja s strani partnerja v stilu razvajene pi\u010dke, ki me je sesulo v prafaktorje, vendar sem zelo kmalu dojela, da so vse to le preizku\u0161nje na poti, ali bom ostala zvesta sebi in temu kdo jaz sem.<\/p>\n

Ob tovrstnih reakcijah ljudi okoli mene v stilu; Kdo pa misli\u0161, da si… ali pa; A zdaj si pa kar strokovnjakinja za vse \u017eivo… sem se ve\u010dkrat, kot bi si \u017eelela, potegnila nazaj v svojo luknjo in se spremenila v sivo mi\u0161ko. Pogosto sem mesece \u017edela v tej svoji temni luknji in \u010dakala, da vse skupaj mine.
\nUpala sem, da me bodo ljudje pustili pri miru, \u010de ne bom nikogar drezala in se bom dr\u017eala ob strani. Resnica je vse prej kot to, kajti bolj, ko sije\u0161, bolj si mote\u010da, bolj vzburka\u0161 svet s svojo prisotnostjo in bolj se “spravljajo” nate, \u010de ne zmore\u0161 dr\u017eati svoje posode, svojega prostora.<\/p>\n

In to je bila ena najbolj bole\u010dih lekcij rasti, razcveta… dr\u017eati sebe takrat, ko ima\u0161 ob\u010dutek, da je ves svet proti tebi. In takrat, ko ima\u0161 ob\u010dutek, da si na pravi poti, se vedno najde kdo, ki te “preizkusi” ali bo\u0161 dr\u017eala sebe, ali bo\u0161 ostala zvesta sama sebi.<\/p>\n

In tako se \u017eenske, ki so na poti Razcveta pogosto znajdejo v situaciji, kjer jih nadira in zasmehuje mo\u017e, kjer jih prijateljice opravljajo, kjer jih sodelavke to\u017earijo in star\u0161i kar naenkrat no\u010dejo ve\u010d govoriti z njimi. <\/p>\n

Takrat, ko bi si najbolj od vsega \u017eelela, da te vsi pustijo na miru, bo brez dvoma vzniknila nova “bojna” fronta, s katero se bo potrebno soo\u010diti. Ja, res bi si \u017eelela, da bi bilo vedno la\u017eje, vendar bi lagala, \u010de bi to rekla. Bolj, ko sije\u0161, ve\u010dje izzive ima\u0161, ker vedno bolj bode\u0161 v o\u010di in edina stvar, ki jo lahko re\u010dem je, da se mora\u0161 nau\u010diti dr\u017eati svojo posodo.<\/p>\n

Pogosto me obupane \u017eenske spra\u0161ujejo kaj naj naredijo, ko se nahajajo v tovrstnem viharju, prito\u017eujejo se nad tem, da so mislile, da jih bo do ljudje zdaj pustili pri miru, ker so ja ne\u0161kodljive, vendar so ravno zdaj postale \u0161e bolj mote\u010de. Verjemi, da \u0161\u010ditenje pred xyz ne pomaga, nobena vrsta zapiranja ali oklepov ne pomaga. Bistvo je, da zmore\u0161 biti to kar si, dr\u017eati samo sebe in stati v viharju, tudi takrat, ko ima\u0161 ob\u010dutek, da si sama in da so vsi proti tebi.<\/p>\n

Ve\u010dina \u017eensk se ne zaveda, da s tem, ko zasijejo, postanejo svetilniki, ki osvetlijo suho, neplodno pokrajino mo\u0161kega sistema in vznemirijo pu\u0161\u010davo. Tako kot de\u017e vznemiri pu\u0161\u010davo in se kapljice odbijajo od suhe zemlje, so\u010dno \u017eensko svet pogosto zavrne in klju\u010dnega pomena je, da zmore ostati zvesta sama sebi in svoji \u017eenstvenosti. <\/p>\n

\u017denske smo se nau\u010dile \u017eiveti v pu\u0161\u010davi mo\u0161kega sveta – linearnem, fokusiranem svetu, ki je usmerjen na rezultate, dose\u017eke, slu\u017ebo 8-5 in \u0161tevilna opravila, ki jih imamo.<\/p>\n

Brez dvoma se velika ve\u010dina \u017eensk ne zaveda kako ogromno ceno pla\u010dujemo za to, da delujemo v tem svetu.
\nIzsu\u0161ile smo svojo so\u010dnost, zastrle svoj sijaj, ukrotile svojo divjost, zanikale svoje sr\u010dne \u017eelje, udoma\u010dile smo se, zato da ustrezamo pravilom patriarhata, ki vodi ta svet. Sodobna \u017eenska se pogosto po\u010duti ujetnica svojega lastnega \u017eivljenja in ko \u017eeli pobegniti rutini, vedno znova izku\u0161a ob\u010dutke krivde, ker si je privo\u0161\u010dila xyz.<\/p>\n

Moja osebna izku\u0161nja je, da ne glede na to, kako uspe\u0161no in kam pobegne\u0161, nikoli ne more\u0161 ube\u017eati temu, da te okolica ne bi posku\u0161ala potegniti nazaj v povpre\u010dje, ko si enkrat drzne\u0161, da pokuka\u0161 iz povpre\u010dja.
\nOd vsake \u017eenske je odvisno, kako uspe\u0161no zmore dr\u017eati samo sebe in se soo\u010dati z vsemi ovirami, ki jih pravzaprav sama sebi postavlja na pot, da bi se preizkusila ali je resni\u010dno zavezana sebi in temu, da \u017eivi svoje sanje. In sama sem se pogosto razburjala, da je vse, kar si res \u017eelim, da me vsi pustijo pri miru, vendar me je moj navdih, \u017eelja, da delim stvari, \u017eelja po tem, da sem ta \u017eenska, ki mi je namenjeno postati vodilo v to, da sem drezala v osja gnezda in bila tar\u010da \u0161tevilnih napadov, posmeha, kritike. \u017divljenje me je nau\u010dilo, da je umetnost \u017eivljenja ravno v dr\u017eanju svoje posode, v tem, da vse pu\u0161\u010dice, ki letijo proti tebi uporabi\u0161 v svojo korist. In to je del mojega u\u010denja, znanja, ki ga delim z \u017eenskami, ki si \u017eelijo resni\u010dno zasijati v svojem polnem potencialu in postati ta \u017eenska, ki Ti je namenjeno postati.<\/p>\n

Ja, strinjam se, biti mora\u0161 drzna. Pomembno je, da pozna\u0161 svojo dragocenost in se zaveda\u0161, kak\u0161no vrednost nosi\u0161 v sebi. Klju\u010dno je, da spozna\u0161 svoje Darilo in si dopusti\u0161, da svoj unikatni edinstveni Dragulj deli\u0161 z ljudmi in s svetom. Si drzne\u0161 pokukati vase? Si upa\u0161 objeti svojo dragocenost? Utelesiti svoj Sijaj? Na voljo je individualni mentorski program, kjer spozna\u0161 kako dr\u017eati sebe, se soo\u010diti z izzivi na poti in se razcvetati v \u017densko, ki ti je namenjeno postati. <\/p>\n

Kaj je z zare\u010denim kruhom iz za\u010detka tega zapisa? Moja namera na na\u0161em dru\u017eenju Pomladno prebujanje je bila orgazmi\u010dnost. Nisem je izbrala zavestno, zletela mi je z jezika, ko smo izra\u017eale svojo namero za dru\u017eenje. In oh my, \u010de bi vedela, s \u010dim me bo soo\u010dala in kaj vse bo potrebno pogledati zelo od blizu, bi si morda celo premislila. <\/p>\n

Moja velika sre\u010da je v tem, da zmorem dr\u017eati samo sebe in da imam take izjemne sestre, ki mi vsake toliko re\u010dejo: “Taja, zmore\u0161, pojdi direktno noter!”\u00a0
\nIn grem … drzno – dragoceno – kot \u010disto prava diva.<\/p>\n

Bodi Sijajno!<\/p>\n

Taja Albolena<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

….ker utegne\u0161 to\u010dno to tudi dobiti. Poznano? Ali pa tisto o zare\u010denem kruhu… Vedno znova, ko si dopustim, da izrazim svoje sr\u010dno hrepenenje, bi se kasneje najraje ugriznila v jezik, ker je pogosto soo\u010danje z vsem “sranjem”, ki mi le\u017ei na poti tako zelo naporno, da bi se kar dol ulegla in ne ve\u010d vstala. […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[10,3],"tags":[],"class_list":["post-1762","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-preobrazba","category-zenska"],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1762","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1762"}],"version-history":[{"count":7,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1762\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":5840,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1762\/revisions\/5840"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1762"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1762"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1762"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}