{"id":1810,"date":"2015-04-03T12:36:16","date_gmt":"2015-04-03T10:36:16","guid":{"rendered":"http:\/\/divine.si\/blog\/?p=1810"},"modified":"2021-05-08T20:05:56","modified_gmt":"2021-05-08T18:05:56","slug":"kultura-pomanjkanja","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/divine.si\/blog\/kultura-pomanjkanja\/","title":{"rendered":"Kultura pomanjkanja"},"content":{"rendered":"
\n \n \"Fb-Button\"\n <\/a>\n <\/div>
<\/fb:like><\/div><\/div>

Brez dvoma dr\u017ei, da je dru\u017eba v kateri \u017eivimo dru\u017eba prepojena s pomanjkanjem. Dru\u017ebeno ozra\u010dje pomanjkanja je tako gosto, da je v\u010dasih izjemen izziv ostati v stiku s seboj in s tem, da si enostavno dovolj, da tvoj obstoj zado\u0161\u010da in da ni potrebno ni\u010desar narediti, spremeniti ali dose\u010di, da bi bil dovolj.<\/p>\n

Kako vem? Dnevno sem izzvana v tem, da si dopu\u0161\u010dam \u010dutiti blaginjo namesto pomanjkanja. \u010ce mi dobro gre in se pohvalim s tem, takoj spro\u017eim debato o tem, kako in \u010desa ni dovolj. \u010ce ti dobro gre ima\u0161 takoj preve\u010d, zaradi tega bi moral prispevati in dati tistim, ki nimajo, ki so v pomanjkanju. Ko gledam ljudi okoli sebe, imam ob\u010dutek, da ni prav niti \u010de ima\u0161, niti \u010de nima\u0161. Kar me je vodilo do spoznanja, da sta pomanjkanje in obilje, o katerem radi govorimo, le dve plati istega kovanca. Pomanjkanje pomeni, da ni dovolj… to v praksi pomeni, da nisem dovolj dobra, dovolj lepa, dovolj pametna, dovolj vitka, dovolj uspe\u0161na,… Obilje pa je pravzaprav prese\u017eek, ki ga lahko vidimo kot preve\u010d dobra (beri arogantna), preve\u010d lepa (o\u0161abna), preve\u010d pametna, preve\u010d obilna, preve\u010d uspe\u0161na, skratka ali smo premalo ali preve\u010d je zgolj percepcija.<\/p>\n

Pogovarjala sem se s svojo h\u010derko to\u010dno o tej temi. Z menoj je delila, da je pisala test fizike 94% kar jo je zelo veselilo. Potem pa je dobila nazaj poro\u010dilo za isti predmet, ki je bil ocenjen z 80%. Dilema, ki je spro\u017eila pogovor, je bila povezana z njenim opa\u017eanjem, kako\u00a0 so jo so\u0161olci, ki so enako dobri kot ona, dra\u017eili, da kako to, daje dobila samo toliko… v njihovih o\u010deh to brez dvoma ni bilo dovolj dobro. In na drugi strani so jo tisti, ki se druga\u010de primerjajo z njo, ker je v njihovih o\u010deh bolj\u0161a od njih (ve\u010d) o\u010ditno privo\u0161\u010dili neuspeh. Vpra\u0161anje je bilo, kako ostati v stiku s seboj in ne slediti kolektivni klimi, ko je o\u010ditno, da so eni razo\u010darani nad teboj in drugi o\u010darani nad seboj, ker so bolj\u0161i kot ti.<\/p>\n

Medsebojno primerjanje je brez dvoma eno tistih plodnih mest, kjer pomanjkanje raste kot gobe po de\u017eju. Smo dru\u017eba, kjer se izjemno radi primerjamo drug z drugim. In ne moremo iz slovenskega na\u010dela, da \u010de gre meni slabo, naj \u0161e sosedu krava crkne. Ideal, ki ga oblikuje vsak posameznik skozi odra\u0161\u010danje, tista popolna oseba v na\u0161i notranjosti nas vseskozi opominja, da nismo dovolj, v primerjavi z njenimi ubijalsko visokimi pri\u010dakovanji. In slej ko prej se moramo soo\u010diti s svojim notranjim idealom, druga\u010de pokopljemo sami sebe.<\/p>\n

Ob\u010dutek pomanjkanja brez dvoma uspeva v dru\u017ebi, ki jo pre\u017eema medsebojno primerjanje in kjer je odtujenost dru\u017ebena norma. Vse skupaj pa se za\u010dne takoj, ko pridemo na planet – z udoma\u010devanjem. Udoma\u010dijo nas skozi sistem nagrajevanja in kaznovanja. Pridni smo, ko naredimo to, kar od nas \u017eelijo drugi in poredni smo, ko ne naredimo tega, kar se od nas pri\u010dakuje. Nau\u010dimo se presojati; presojamo sami sebe, presojamo druge in skozi presojanje se primerjamo.<\/p>\n

Kadarkoli smo prekr\u0161ili postavljena pravila smo bili kaznovani in kadar smo ravnali v skladu s pravili so nas nagradili. Kmalu se za\u010dnemo bati, da bi bili kaznovani, pa tudi tega, da ne bomo nagrajeni. Iz strahu, da ne bomo nagrajeni za\u010dnemo ugajati drugim. \u017delimo biti pridni, kajti poredni ljudje ne dobijo nagrade. Ker nagrada dobro dene kar naprej po\u010dnemo to, kar od nas pri\u010dakujejo drugi. In to vodi v pretvarjanje samo zato, da bi ustregli, samo zato, da bi bili zanje dovolj dobri, za\u010dnemo igrati.<\/p>\n

Pretvarjamo se, da smo nekaj, kar nismo iz strahu pred zavrnitvijo. Strah pred zavrnitvijo pa prerase v strah pred tem, da ne bi bili dovolj dobri. In postanemo to kar nismo, poleg tega pa se vklju\u010dimo v dru\u017ebo pomanjkanja in za\u010dnemo verjeti v pomanjkanje.<\/p>\n

In ko odrastemo \u0161e naprej udoma\u010dujemo sami sebe, s temi istimi mehanizmi kaznovanja in nagrajevanja. Tako se kaznujemo, ko se ne dr\u017eimo pravil in se nagradimo, ko smo “pridni”. V sebi imamo svojega sodnika\/kritika, ki presoja vse, kar storimo, nas spozna za krive in nas kaznuje. Sama mu pravim mu\u010denik, ker me mu\u010di in kaznuje. Drugi del v na\u0161i notranjosti pa sprejema te obsodbe in nosi breme obsodb, krivde in sramote. In to je na\u0161a \u017ertev. To je tisti del v tebi, ki pravi, “Ubogi jaz, nisem dovolj dobra.” In tvoj sodnik\/kritik se strinja in pravi: “Res je, ni\u010d kaj prida nisi.”<\/p>\n

Poznano?<\/p>\n

Po raziskavah Brene Brown so tri klju\u010dne sestavine za kulturo pomanjkanja ravno sram, medsebojno primerjanje in odtujenost. In to so stvari, ki jih ni modro zanikati ali se delati, da ne obstajajo. V teh \u010dasih, ko se vse oja\u010duje z energijo, ki prihaja na planet in ko se bolj kot kdajkoli prej vidi in je otipljivo dejstvo, da ustvarja\u0161 to, kar je v tebi, ni modro, da si skriva\u0161, kje so tvoje ranjenosti, kak\u0161no je tvoje udoma\u010devanje in kako se kaznuje\u0161. To je nekaj, kar moramo prese\u010di in v praksi to pomeni, da mora\u0161 prepoznati, si priznati, da lahko to v sebi objame\u0161 in prese\u017ee\u0161. In to ni enkratno dejanje. Vsak dan znova mora\u0161 izbrati blaginjo namesto pomanjkanja.<\/p>\n

Sama vidim, da je soo\u010denje s seboj edini na\u010din, da prese\u017eemo pomanjkanje. Kajti tudi, \u010de si prizadeva\u0161 za obilje, \u010de si v tekmi za ve\u010d in ve\u010d in ve\u010d. \u010ce verjame\u0161, da je ve\u010d bolj\u0161e, si \u0161e vedno ujet v istem za\u010daranem krogu pomanjkanja. Ker nikoli ni dovolj.\u00a0 In koli\u010dina denarja tukaj ne igra nobene vloge. Sama osebno vidim pomanjkanje kot klet in obilje kot piedestal, v obeh primerih pa si v razsojanju in ujet v \u010dustveni tekmi plusov in minusov, tega kaj je dobro in kaj slabo. Blaginja zame osebno predstavlja premik v srce, ko objame\u0161 tako piedestal obilja kot klet pomanjkanja in se neha\u0161 premikati med obema, ju oba sprejme\u0161 kot del sebe in vse da\u0161 v srce ter ob tem \u010duti\u0161 blagostanje.<\/p>\n

\u010ce \u017eeli\u0161 to narediti, pa se mora\u0161 nujno soo\u010diti s svojim sodnikom\/kritikom in s svojo \u017ertvijo, s svojo prostitutko, ki razprodaja tvoje talente in tvojo vrednost, s svojim saboterjem, ki iz strahu vedno znova zavla\u010duje in ga je strah premika, ter s svojim notranjim otrokom ter na\u010dini, kako si bil udoma\u010den. Kajti \u010de jih nisi voljan sprejeti, je paradigma pomanjkanja nekaj, kar bo\u0161 te\u017eko zapustil.<\/p>\n

Z besedami Teodora Roosvelta iz leta 1910:<\/p>\n

“Ni kritik tisti, ki \u0161teje; ne mo\u017e, ki s prstom ka\u017ee na mo\u010dnej\u0161ega, kako pade, ali kako bi lahko nekdo opravil bolje.<\/p>\n

Zasluge pripadajo tistemu, ki je dejansko v areni, \u010digar obraz je zamazan s prahom in s potom in krvjo; ki se hrabro bori; ki se moti, ki znova in znova do\u017eivi neuspeh,<\/p>\n

kajti ni truda brez zmot in porazov; toda tisti, ki dejansko posku\u0161a nekaj opraviti; ki pozna veliko navdu\u0161enje, veliko poslanstvo; ki se posve\u010da vredni stvari;<\/p>\n

ki na koncu najbolje pozna zmago velikega dose\u017eka, in ki v najslab\u0161em primeru, \u010de ne uspe, pade, medtem, ko si je veliko upal \u2026\u201d<\/p>\n

Priznaj si lastno vrednost brez sramotenja sebe, da bi ugajala drugim, opusti potrebo po tem, da \u0161koduje\u0161 lastnemu telesu, da bi bila sprejeta. Sprejmi se tak\u0161no kot si, brez potrebe po kaznovanju sebe, ker nisi to, kar misli\u0161, da bi morala biti. Prenehaj z zlorabo same sebe. Obi\u010dajno, ko naredimo nekaj narobe sku\u0161amo napako zanikati in jo prikriti. Kakor hitro pa smo same, smo soo\u010dene s svojim sodnikom, ki kaznuje s hrome\u010dim ob\u010dutkom krivde ali \u0161e huje z zasramovanjem in ni\u010dvrednostjo. Verjemi, ni ga \u010dloveka, ki bi s tabo ravnal tako grdo, kot ravna\u0161 sama s sabo.<\/p>\n

Pot iz tega za\u010daranega kroga vodi skozi samosprejemanje in ljubezen do sebe. Da lahko sprejme\u0161 in ljubi\u0161 pa mora\u0161 najprej vedeti, kaj je v tebi. Kaj je svinec, ki ga \u017eeli\u0161 pretopiti v zlato?<\/p>\n

Drznost je klju\u010dna. Da po tem, ko pade\u0161, ponovno vstane\u0161 in gre\u0161 naprej. Zato bodi drzna, upaj si in bodi kar si!<\/p>\n

Bodi Sijajno!<\/p>\n

Taja Albolena<\/p>\n

P.s.: Vabim te v spletno dru\u017eenje Objemi Sebe!<\/a>
\nVe\u010d najde\u0161 na spletni povezavi tukaj…<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Brez dvoma dr\u017ei, da je dru\u017eba v kateri \u017eivimo dru\u017eba prepojena s pomanjkanjem. Dru\u017ebeno ozra\u010dje pomanjkanja je tako gosto, da je v\u010dasih izjemen izziv ostati v stiku s seboj in s tem, da si enostavno dovolj, da tvoj obstoj zado\u0161\u010da in da ni potrebno ni\u010desar narediti, spremeniti ali dose\u010di, da bi bil dovolj. Kako vem? […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":5421,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[12,1],"tags":[],"class_list":["post-1810","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-arhetipi","category-ljubim-sebe"],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1810","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1810"}],"version-history":[{"count":3,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1810\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":5841,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1810\/revisions\/5841"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media\/5421"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1810"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1810"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1810"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}