{"id":1906,"date":"2015-07-09T12:12:11","date_gmt":"2015-07-09T10:12:11","guid":{"rendered":"http:\/\/divine.si\/blog\/?p=1906"},"modified":"2015-07-11T13:21:34","modified_gmt":"2015-07-11T11:21:34","slug":"o-paradiznikih-in-vitezih","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/divine.si\/blog\/o-paradiznikih-in-vitezih\/","title":{"rendered":"O paradi\u017enikih in vitezih…"},"content":{"rendered":"
\n \n \"Fb-Button\"\n <\/a>\n <\/div>
<\/fb:like><\/div><\/div>

Zgodba je banalna in na trenutke sme\u0161na in vendar ni. Nekdo nam je ukradel paradi\u017enike, iz hladilnika v kampu. Bila sem jezna in prizadeta in ko sem se sama pri sebi razburjala zaradi paradi\u017enikov, sem izgubila vso veselje, da bi pripravila ve\u010derjo, ki sem jo obljubila. Ko so moji pri\u0161li s sprehoda, sem razlo\u017eila situacijo in razpredala naprej… kako sem jezna in ker ne vem kako stvar re\u0161iti, komu se prito\u017eiti, obi\u010dajno stvar potla\u010dim, zamerim in da je moj princip, da potem ne grem ve\u010d tja, kjer se mi je kaj takega zgodilo. Moj dragi me je nekaj \u010dasa poslu\u0161al, gledal in nato vpra\u0161al: “Kaj pa \u010de bi se drugi radi vrnili na to isto mesto?” In moj odgovor je kar zletel iz mene: “Potem boste \u0161li pa sami!”<\/p>\n

Odve\u010d je razlagati, da sem s tem odgovorom pri njemu pritisnila na znane tipke, vendar sem ob vsem skupaj dojela nekaj izjemno pomembnega – moj nevidni otrok se boji posmehovanja. In ko smo temo razvijali naprej in je moja h\u010di predlagala, da si to zapi\u0161em in razre\u0161im pri sebi, je moj dragi pri\u0161el na brilijantno idejo – da moram k receptorki in njej povedati kaj se je zgodilo. Ob tem se je vse v meni uprlo, da ne, takega poni\u017eanja pa \u017ee ne. Taka banalnost, kot je nekaj paradi\u017enikov, pa \u017ee ne bo zabavala celega kampa. Ampak, je \u0161el z mano, za moralno podporo in ker sem se obotavljala pred vrati recepcije, je vzel stvar v svoje roke in situacijo razlo\u017eil on. In kot je napovedal, mi je odleglo, \u010deprav so se ob zgodbi v nem\u0161\u010dini zabavali vsi v baru. Na koncu so ugotovili, da je \u0161ola, ki je v kuhinji, kjer je bil postavljen hladilnik, iz katerega so izginili paradi\u017eniki, pripravljala svoje obroke, o\u010ditno ob tem, ko so pospravljali svojo hrano, ko so zapu\u0161\u010dali kamp, s sabo zapakirala \u0161e na\u0161e paradi\u017enike. Ok, dobila sem odgovor, jeza je popustila, ostala pa je pomembna lekcija.<\/p>\n

\u010cisto vsak dan, vsak trenutek na\u0161ega vsakdana, smo izzvani. Izzvani so na\u0161i notranji deli, ki nikoli niso do konca pomirjeni, nikoli nikamor ne gredo in nikoli se jih ne “re\u0161imo”. Moj nevidni otrok se \u0161e vedno kdaj \u010duti izdanega, pa \u010deprav zaradi paradi\u017enikov, ki so zanj v na\u010drtu, da preseneti najdra\u017eje s super ve\u010derjo, ki jo zna pripraviti samo magi\u010dni otrok z vso svojo iskrivostjo, igrivostjo in \u010darovnijo, igrali pomembno vlogo. Kako hitro se lahko popoln ve\u010der prevesi v najhuj\u0161o no\u010dno moro, ve \u010disto vsak med nami. In pogosto zamudimo lekcijo u\u010denja, zavedanja sebe, budnosti, ko se trudimo stvari prikriti v sebi in se delamo, da je vse super.<\/p>\n

Sploh \u017eenske smo umetnice v tem, da si la\u017eemo in si me\u010demo pesek v o\u010di, da smo super in da je vse ok. Sebe vedno nesemo s seboj in pomembno je, da pozna\u0161 sebe, svoje \u0161ibke in mo\u010dne strani. Pomembno je, da si prizna\u0161, kje te \u010develj \u017euli in nevidni otrok, \u010de je mo\u010dan v na\u0161i notranji strukturi, v na\u0161i matrici, se no\u010de izpostavljati in no\u010de stvari re\u0161evati. Vendar ima na drugi strani perfekcionista, ki ga vedno znova opominja, da ni dovolj dober, da bi moral stvari narediti takole in ne takole. In pogosto smo zaradi tega zagrenjeni in predvsem grenimo \u017eivljenja vseh okoli sebe.<\/p>\n

In kaj imajo paradi\u017eniki z vitezi?<\/p>\n

Preden me je moj dragi pregnal do recepcije, kjer so mi podali najverjetnej\u0161i scenarij, sem se razburjala nad skupino dvajsetih+ mladcev, ki so v kampu pripravljali \u017eur. Prisegla bi, da so pojedli moj paradi\u017enik, ker so v hladilniku hladili svoje pivo. No, ko so mi povedali scenarij s \u0161olarji, ki je bil, roko na srce bolj verjeten, sem jih blagoslovila prvi\u010d, vendar sem ostala na pre\u017ei, ker je na tone testosterona in na litre alkohola napovedovalo druge vrste te\u017eave.<\/p>\n

In ko sem se pono\u010di zbudila zaradi galame, smejanja in aktivnosti, ki so jih napovedovali redki \u017eenski vzdihi \u010dez ograjo, sem le\u017eala budna kot sova in z grozo v sebi opazovala bole\u010dino oskrunjenosti \u017eenstvenosti, ki se je dvigovala v meni. Kako \u017eenske ne cenimo svoje \u017eenstvenosti, kolikokrat se razprodamo, da bi ustregle. Seveda ne vem, kak\u0161ne so bile ideje tistih nekaj deklet, ki so bile del zabave, vem pa, kaj se je ob vsem skupaj dogajalo v meni. Sledila sem dednim linijam svojih prednic in opazovala posilstva, bole\u010dino izdaje in zlorab, nasilno penetriranje in jok deklet ob tem, ko so v spolnosti do\u017eivljale vse prej kot u\u017eitek. Notranja rana, ki se je odprla z otrokom se je samo \u0161e zasolila z ustre\u017eljivko in s spoznanjem kako prekleto ustre\u017eljive smo \u017eenske do “vitezov”. Arhetipsko so mo\u0161ki med 14 in do zgodnjih 30-tih (razli\u010dno pri razli\u010dnih mo\u0161kih) v vlogi vitezov, kjer je glavni moto \u017eivljenja \u017eur, zabava in akcija. In v tej fazi, se moramo \u017eenske pogosto prilagoditi, \u010de ho\u010demo biti del njihove igre. Viteza ne zanima resno partnerstvo, on \u017eeli izku\u0161ati, se zabavati in se imeti fino. In v tej fazi pogosto \u017eenske, ker ne razumemo njihovega razvojnega procesa izgubljamo stik s seboj, ker smo se tako voljne prilagoditi.<\/p>\n

Pogosto se spra\u0161ujem, in tudi to no\u010d ni bilo \u010disto ni\u010d druga\u010de, \u010de bi bilo kaj druga\u010de v mojem \u017eivljenju, \u010de bi v fazi vitezov vedela, za kaj gre in se ne bi posku\u0161ala tako mo\u010dno podrediti, da bi bila del igre. In ja, to no\u010d sem spoznala kako mo\u010dno \u0161e vedno mo\u0161kim – vitezom zamerim to, da na \u017eensko gledajo kot na spolni objekt. Objektivizacija je najmo\u010dnej\u0161a ravno v tej fazi vitezov. Kasneje se mo\u0161ki bolj zavedajo vrednosti \u017eenske v svojem \u017eivljenju.<\/p>\n

Skratka … paradi\u017eniki in vitezi… zakaj sploh pi\u0161em o tem?<\/p>\n

Ker za razliko od nekaterih, ki so mnenja, da je moje \u017eivljenje idealno, \u017eelim podeliti, da je moje \u017eivljenje dale\u010d od idealnega. Jezi me zloraba \u017eensk, zloraba deklet, \u0161e vedno sli\u0161im \u010disto preve\u010d zgodb o posilstvih v dru\u017einah, o zlorabah otrok. V dana\u0161nji “idealni” dru\u017ebi, kjer kar naprej poslu\u0161am, kako je vse ok in kako se bo vse re\u0161ilo, \u0161e vedno ne govorimo resnice. Ljudje si niso voljni povedati resnice in se tola\u017eijo z afirmacijami v stilu; Vse je v najlep\u0161em redu. In vse kar je treba je, da gre\u0161 v “real” lajf tam zunaj in vidi\u0161, da se \u0161e vedno dogajajo krivice, da so zlorabe \u0161e vedno del vsakdana in da je morda sosed pravkar posilil svojo 5 letno h\u010derko. Kaj naredimo? NI\u010c.<\/p>\n

Zakaj ne?<\/p>\n

Ker si raje zatiskamo o\u010di, se pregovorimo, da saj ni ni\u010d hudega, \u010de nam je nekdo vzel “paradi\u017enike”, saj to je pa samo x evrov in da zaradi tega pa res ne bomo delali scene. Ker nas je preve\u010d strah, da bi se izpostavili, ker nas je preve\u010d strah, da bi si povedali resnico, da je svet v katerem \u017eivimo dale\u010d od idealnega, da smo zaj***** sceno in da smo mi tisti, ki jih \u010dakamo. Da samo ti v sebi in jaz v sebi, lahko naredimo pozitivno spremembo, pa ne s tem, da se prepri\u010dujemo v nekaj, kar ni res. Ne z laganjem sebi in s prepri\u010devanjem, da je vse ok, ker ni. Potrebno se je spogledati s seboj in s svojimi te\u017enjami, da sodimo, kritiziramo in s prstom ka\u017eemo na druge. Potrebno si je povedati resnico.<\/p>\n

Ja, boli me. Ja, te\u017eko mi je. Ja, jezna sem. In se nato pomiriti s seboj. Ne zanikati stvari, se boriti z njimi ali be\u017eati od njih. Iti direktno noter, si povedati resnico in se pomiriti s tem, v sebi, namesto, da sku\u0161amo spremeniti svet okoli nas.<\/p>\n

Svet okoli nas nam vedno znova servira to\u010dno tisto, kar potrebujemo. Du\u0161a ustvarja igri\u0161\u010de to\u010dno za preizku\u0161nje, ki jih potrebujemo, da se prebudimo in da za\u017eivimo svoj izvorni, du\u0161ni potencial. Tudi, ko bi si \u017eeleli raj na Zemlji (in ravno pred kratkim sem brala resnico o raju na Zemlji, o lepih belih pla\u017eah, turkiznem morju in \u0161tevilnih otrocih, ki bera\u010dijo, da pre\u017eivijo), nas \u017eivljenje soo\u010da s tem, s \u010dimer se moramo soo\u010diti. Vpra\u0161anje je le ali si pripravljen-a?<\/p>\n

\u010cisto zares?<\/p>\n

Odpri o\u010di. In za\u010dni \u017eiveti!<\/p>\n

Bodi Sijajno!<\/p>\n

Taja Albolena<\/p>\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Zgodba je banalna in na trenutke sme\u0161na in vendar ni. Nekdo nam je ukradel paradi\u017enike, iz hladilnika v kampu. Bila sem jezna in prizadeta in ko sem se sama pri sebi razburjala zaradi paradi\u017enikov, sem izgubila vso veselje, da bi pripravila ve\u010derjo, ki sem jo obljubila. Ko so moji pri\u0161li s sprehoda, sem razlo\u017eila situacijo […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[10,6],"tags":[],"class_list":["post-1906","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-preobrazba","category-zivljenje"],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1906","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1906"}],"version-history":[{"count":2,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1906\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1916,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1906\/revisions\/1916"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1906"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1906"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1906"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}