{"id":223,"date":"2012-07-23T21:36:44","date_gmt":"2012-07-23T19:36:44","guid":{"rendered":"http:\/\/divine.si\/blog\/?p=223"},"modified":"2021-05-08T16:49:55","modified_gmt":"2021-05-08T14:49:55","slug":"ranljivost-je-pomembna","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/divine.si\/blog\/ranljivost-je-pomembna\/","title":{"rendered":"Ranljivost je pomembna"},"content":{"rendered":"
\n \n \"Fb-Button\"\n <\/a>\n <\/div>
<\/fb:like><\/div><\/div>

Ranljivost je ob\u010dutenje, ki je bistvenega pomena za odprtost in povezanost.
\nKo smo se v seminarju Premik iz delovanja v veli\u010dastnost Biti pogovarjali o tem, kako se odpreti in povezati sem dobila odgovor na eno izmed izjemno pomembnih vpra\u0161anj; kaj nam prepre\u010duje odprtost. <\/p>\n

Kaj je tisto, kar povzro\u010di, da se \u017eenske zapremo in da se mo\u0161ki odmaknejo?<\/strong><\/p>\n

Odgovor je pri\u0161el v zanimivi obliki in sicer kaj so tiste rane, ki nam prepre\u010dujejo, da bi bili odprti in povezani.
\nSram je eden tistih ob\u010dutkov v katerega se ne potapljamo radi. Prevzaprav raje vidimo, da ga ne bi bilo. In vendar nas spremlja na zelo globokih notranjih nivojih in nam vsake toliko pokuka na plano. Edini na\u010din, da se z njim pomirimo je skozi direktno soo\u010denje z njim.<\/p>\n

Sram je v strokovni literaturi opredeljen kot stanje, v katerem ima posameznik ob\u010dutek izpostavljenosti, ranljivosti in razvrednotenja sebe, s tem, ko je izpostavljen drugim. <\/p>\n

Posameznik, ki je pretirano nagnjen k do\u017eivljanju sramu, v sebi do\u017eivlja neprestan proces ocenjevanja, pri katerem v vse interakcije ocenjevane v skladu z zaznano stopnjo kritike, posmeha, presojanja ali neposrednega poni\u017eevanja.
\nSram je pravzaprav ob\u010dutek, da nisi vreden povezanosti z drugimi ljudmi in je zato bistvenega pomena za na\u0161o odprtost in povezanost v \u017eivljenju.<\/p>\n

Za razliko od krivde, ki naj bi bila povezana le s konkretnimi dejanji posameznika in naj bi slu\u017eila ponovnemu iskanju stika z osebami, ki so bile zaradi teh dejanj prizadete, je sram globalno ob\u010dutje, katerega jedro niso dejanja, ampak oseba v celoti in njeno do\u017eivljanje sebe. Tudi kadar je vzrok za ob\u010dutenje sramu napa\u010dno dejanje se v posameznikovem svetu ocenjevanje dejanja spremeni v globalno sodbo o sebi. Ta globalni negativni afekt je povezan z ob\u010dutki, ko bi se oseba najraje pomanj\u0161ala, se skrila, bi izginila, z ob\u010dutkom nemo\u010di in nevrednosti.<\/p>\n

Pet dimenzij v katerih se sram in krivda bistveno razlikujeta:
\n1.\u00a0 Sram vodi v skrivanje, zanikanje in beg, medtem ko krivda vodi v izpovedi, kesanje, spravo in reparacijo.
\n2.\u00a0 Sram povzro\u010di stisko, ki je usmerjena na osebo samo, medtem ko krivda povzro\u010di empati\u010dno dr\u017eo, usmerjeno na drugega.
\n3.\u00a0 Sram je za razliko od krivde tesno povezan z nekonstruktivnim izra\u017eanjem jeze in besa in nekonstruktivnim reagiranjem na jezo in bes ter pripisovanjem krivde drugim.
\n4.\u00a0 Dovzetnost za sram je v bistveno ve\u010dji meri kot krivda povezana s celo vrsto psiholo\u0161kih te\u017eav in motenj.
\n5.\u00a0 Ob\u010dutljivost za sram je tesno povezana s tveganim, nezakonitim, antisocialnim in druga\u010de neprilagojenim vedenjem, medtem, ko je ob\u010dutljivost na krivdo tesno povezana s socialno za\u017eelenim in prilagojenim vedenjem.<\/p>\n

Pri otrocih se sram za\u010dne razvijati pri 2 letu starosti, ko otrok zaznava stopnjo povezanosti, ki jo ima mati z njim. Izjemnega pomena je, da mati zna ohranjati povezanost z otrokom kljub stresu in vsemu, kar se ji dogaja, kajti \u010de to povezavo prekine, bo otrok imel ob\u010dutek, da je on kriv za prekinitev te povezave in bo naredil vse kar misli, da je potrebno, da bi ponovno pridobil pozornost in vzpostavil povezavo. Tukaj za\u010dnemo ljudje ugajati, ustrezati drugim, da bi bili sprejeti in ljubljeni, tukaj je igri\u0161\u010de, kjer se u\u010dimo.<\/p>\n

Razlika je tudi pri spolu, kajti \u017eenske sram do\u017eivljajo kot nekaj kar je povezano s tem da so nepopolne, nesposobne, mo\u0161ki pa ga do\u017eivljajo le v povezavi z eno stvarjo, \u0161ibkostjo.<\/p>\n

Sram se pogosto izra\u017ea skozi nasilje, agresivnost, sumni\u010davost, sovra\u017enost, preob\u010dutljivost in strokovnjaki opozarjajo, da so otroci vzgojeni v zasramovanju veliko bolj podvr\u017eeni nasilju in temu da so sami nasilni do drugih.<\/p>\n

Sram je \u010dustvo, ki se razvije v drugem letu \u017eivljenja. Za dinamiko \u010dustva sramu je bistvena prekinitev stika, kar se v medosebnih odnosih najo\u010ditneje ka\u017ee kot nezmo\u017enost vzpostavitve oziroma hitra prekinitev o\u010desnega stika. <\/p>\n

\u010custva so nekak\u0161en kompas za pre\u017eivetje. To je pomembno zlasti v svetu medsebojnih odnosov, saj s \u010dustvi izra\u017eamo, beremo in interpretiramo nebesedna znamenja oziroma dojemamo svet precej temeljiteje, kot zgolj preko besedno-razumskih kanalov. Stik z lastnimi \u010dustvi je pravzaprav predpogoj za intuicijo.<\/p>\n

Zato je klju\u010dnega pomena, da se soo\u010dite s svojimi ranami in prese\u017eete sami sebe.<\/p>\n

Bodi Svetloba, ki jo \u017eeli\u0161 videti v Svetu!
\nTaja Albolena<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Ranljivost je ob\u010dutenje, ki je bistvenega pomena za odprtost in povezanost. Ko smo se v seminarju Premik iz delovanja v veli\u010dastnost Biti pogovarjali o tem, kako se odpreti in povezati sem dobila odgovor na eno izmed izjemno pomembnih vpra\u0161anj; kaj nam prepre\u010duje odprtost. Kaj je tisto, kar povzro\u010di, da se \u017eenske zapremo in da se […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":5298,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6],"tags":[],"class_list":["post-223","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-zivljenje"],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/223","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=223"}],"version-history":[{"count":6,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/223\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":5715,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/223\/revisions\/5715"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media\/5298"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=223"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=223"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=223"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}