{"id":232,"date":"2012-08-23T14:41:32","date_gmt":"2012-08-23T12:41:32","guid":{"rendered":"http:\/\/divine.si\/blog\/?p=232"},"modified":"2021-05-08T16:52:33","modified_gmt":"2021-05-08T14:52:33","slug":"hocem-nazaj-svoja-roznata-ocala","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/divine.si\/blog\/hocem-nazaj-svoja-roznata-ocala\/","title":{"rendered":"Ho\u010dem nazaj svoja ro\u017enata o\u010dala"},"content":{"rendered":"
\n \n \"Fb-Button\"\n <\/a>\n <\/div>
<\/fb:like><\/div><\/div>

Spravila me je v smeh, ko sva po dolgi dabati zaklju\u010dili z njeno izjavo; I want my pink glasses back!
\nJa, ro\u017enata o\u010dala. Kako radi imamo ro\u017enata o\u010dala in kako te\u017eko jih odlo\u017eimo. <\/p>\n

Zanikanje je tista rana srca, ki je sploh ne prepoznavamo kot ranjenost. Za ve\u010dino je zanikanje nekaj normalnega. In vendar nas vodi v otopelost. Zanikanje sebe je podobno zadr\u017eevanju zraka. Sprva je \u010dutiti neudobje, nato se zgodi panika, ko telo kri\u010di po tem kar potrebuje. \u010ce bi zanikali svojemu telesu zrak si lahko predstavljamo kam pridemo. \u010ce pa si zanikamo svoje zadovoljstvo in tisto v \u010demer u\u017eivamo, pa pravzaprav v telesu ravno tako ustvarjamo stres, le da tega ne prepoznamo.<\/p>\n

Zanikanje delov sebe je eden od hobijev velike ve\u010dine ljudi na planetu. Ve\u010dina meni, da bodo neprijetne stvari kar izginile same od sebe. In senca je ena tistih stvari za katero ve\u010dina ljudi posku\u0161a sebe okrog prinesti, ker jo zanikajo v svoji notranjosti. In zanikanje je izjemno subtilno.<\/p>\n

Gledam na eni strani ljudi, ki se trudijo biti pozitivni. Vso svojo voljo usmerijo v doseganje pozitivnega pogleda na stvari in svet, ampak kvazi pozitivnost na eni strani se vedno poka\u017ee skozi polarnost na drugi, ko potem v tistih najintimnej\u0161ih odnosih seka ven sen\u010dna plat \u010dloveka. In ko sem bila pri\u010da posameznikom, ki so u\u010dili pozitivnost in pozitivno mi\u0161ljenje, potem pa so doma res grdo delali s svojimi doma\u010dimi sem ugotovila, da to ni to. Ne more\u0161 se pretvarjati da nekaj nisi in brez posledic iti mimo.<\/p>\n

Sami sebe prina\u0161amo na okrog s tem, ko zanikamo stvari v sebi, ko posku\u0161amo skriti ali zanikati, da boli. Moj pogled na stvari je, da je nujno, da se potopi\u0161 direktno v stvari in gre\u0161 v samo srce te\u017eave s katero se soo\u010da\u0161, direktno v strahove, direktno v skrbi in da pogleda\u0161 kaj je zadaj, kaj dr\u017ei to stvar ujeto v tvojem energijskem sistemu. Kajti \u0161ele takrat si sposoben odlo\u010ditve ali bo\u0161 ostal ujet ali se bo\u0161 osvobodil. Samo resnica osvobaja. In soo\u010denje z resnico je nujno za rast.<\/p>\n

In dejstvo je, da je velika ve\u010dina pozabila, kako u\u017eivati v svojem \u017eivljenju. U\u017eitek je v sodobnem svetu omejen na spolnost, povsod drugje pa velja moto, da je trpljenje tisto, ki prina\u0161a rezultate in da je potrebno garati. In vendar sem sama pri sebi ugotovila, da garanje prina\u0161a le stres in ne zadovoljstva in radosti v moje \u017eivljenje. In ko je telo preplavljeno s stresnimi hormoni, to omejuje pretok krvi po telesu, pretoki zastajajo in razpolo\u017eenje \u010dloveka gre globoko v podzemlje.<\/p>\n

Hodim po mestu in opazujem \u017eenske. Malokatera se smeji, ve\u010dinoma so napete, v stresu, vidi se jim, da so zakr\u010dene. Pogosto \u017ealostne, v depresiji, rahlo sitne, napete, jezne. In ko se po\u010dutimo takole napete in v stresu pogosto pose\u017eemo po zunanjih stvareh, ki bi nas sprostile.
\nPo ne\u010dem, kar bi pomagalo, da bi se po\u010dutila bolje. <\/p>\n

Take hitre re\u0161itve pogosto vklju\u010dujejo substance kot je kofein, nikotin, ostale substance na -in ter sladkor. Vse kar gre hitro v kri in zasvoji. In ker nosimo ro\u017enata o\u010dala pogosto to upravi\u010dujemo sami pred seboj, \u010de\u0161 da si zaslu\u017ei\u0161 to majhno pozornost, glede na to koliko gara\u0161. Zanikanje, zanikanje.<\/p>\n

In ker se po taki dozi substanc na -in, no saj niso vse na -in pa vendar, po\u010dutimo bolje, vsaj na kratek rok to hitro postane nova navada. Pozabimo, da je prenajedanje, opijanje, zakajanje ali kakr\u0161en koli druga\u010den na\u010din, da smo “high” pravzaprav otopelost. Ko naredi\u0161 vse, da ne \u010duti\u0161 nelagodja ali bole\u010dine v sebi. In bolj ko se zateka\u0161 k hitrim re\u0161itvam, bolj otopel postaja\u0161, bolj lo\u010den v sebi, bolj zanika\u0161 samega sebe. In ko se navadi\u0161 na substance, ki ti pomagajo na hitro spremeniti razpolo\u017eenje, potrebuje\u0161 vedno ve\u010d te snovi v sebi, da dose\u017ee\u0161 enak u\u010dinek vznesenosti.<\/p>\n

In vendar obstaja druga\u010den na\u010din \u017eivljenja, brez ro\u017enatih o\u010dal. Veliki ve\u010dini ni v\u0161e\u010d, ker zahteva odgovornost in prevzemanje odgovornosti zase v \u017eivljenju in za svoje izbire. In zahteva pogum, da se potopi\u0161 v svojo notranjost in se soo\u010di\u0161 s seboj brez zanikanja samega sebe.<\/p>\n

Redna praksa zadovoljstva, tega v \u010demer resni\u010dno u\u017eiva\u0161 je nujno potrebna, \u010de \u017eelimo v svojem \u017eivljenju ustvariti radost. In ko enkrat pozna\u0161 mehanizme in na\u010dine, kako pomagati svojemu telesu, da \u010duti\u0161 zadovoljstvo in si brez potrebe po zunanjih substancah svojo pozornost usmerja\u0161 v to, kar si resni\u010dno \u017eeli\u0161. Poi\u0161\u010di v sebi kaj je tisto kar te navdihuje, navdu\u0161uje in tega po\u010dni vedno ve\u010d. In tako ti nikoli ne bo treba nazaj po svoja ro\u017enata o\u010dala.<\/p>\n

Potem je izjavila \u0161e tole; Ve\u0161 s tabo sploh ni \u017eur. Vzela si mi moja ro\u017enata o\u010dala. Kako naj zdaj po vsem, kar si delila z menoj nataknem na nos svoja ro\u017enata o\u010dala. Sploh ne morem. Ugotavljam, da je zanikanje same sebe bolj bole\u010de kot to, da vidim da se zanikam in da sem otopela. In kaj zdaj?<\/p>\n

V smehu sem jo povabila na dru\u017eenje za \u017eenske, kjer bom delila ve\u010d o kreaciji, \u017eenskih ciklih in u\u017eitku.<\/p>\n

Bodi Svetloba, ki jo \u017eeli\u0161 videti v Svetu!
\nTaja Albolena<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Spravila me je v smeh, ko sva po dolgi dabati zaklju\u010dili z njeno izjavo; I want my pink glasses back! Ja, ro\u017enata o\u010dala. Kako radi imamo ro\u017enata o\u010dala in kako te\u017eko jih odlo\u017eimo. Zanikanje je tista rana srca, ki je sploh ne prepoznavamo kot ranjenost. Za ve\u010dino je zanikanje nekaj normalnega. In vendar nas vodi […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":5230,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[3,6],"tags":[],"class_list":["post-232","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-zenska","category-zivljenje"],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/232","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=232"}],"version-history":[{"count":3,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/232\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":5719,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/232\/revisions\/5719"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media\/5230"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=232"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=232"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=232"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}