{"id":2483,"date":"2016-01-18T19:19:18","date_gmt":"2016-01-18T18:19:18","guid":{"rendered":"http:\/\/divine.si\/blog\/?p=2483"},"modified":"2016-01-22T13:19:15","modified_gmt":"2016-01-22T12:19:15","slug":"bos-ze-potrpela","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/divine.si\/blog\/bos-ze-potrpela\/","title":{"rendered":"Bo\u0161 \u017ee potrpela&#8230;"},"content":{"rendered":"<div class=\"fcbkbttn_buttons_block\" id=\"fcbkbttn_left\"><div class=\"fcbkbttn_button\">\n                            <a href=\"https:\/\/www.facebook.com\/\" target=\"_blank\">\n                                <img decoding=\"async\" src=\"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-content\/plugins\/facebook-button-plugin\/images\/standard-facebook-ico.png\" alt=\"Fb-Button\" \/>\n                            <\/a>\n                        <\/div><div class=\"fcbkbttn_like \"><fb:like href=\"http:\/\/divine.si\/blog\/bos-ze-potrpela\/\" action=\"like\" colorscheme=\"light\" layout=\"button_count\"  size=\"small\"><\/fb:like><\/div><\/div><p>Kolikokrat sem sli\u0161ala ta stavek&#8230; ne\u0161tetokrat. Iz ust razli\u010dnih \u017eensk, vedno znova. Na podro\u010dju odnosov, otrok, spolnosti, kariere. Kot da je za \u017eensko to nekaj poponoma obi\u010dajnega. Me pa\u010d znamo potrpeti.<\/p>\n<p>In trpljenje imamo v krvi. Veliko la\u017eje nam je potrpeti, kot pa u\u017eivati v ne\u010dem. Prijateljica me je danes spomnila, da smo udoma\u010dene v trpljenje. Bom \u017ee po\u010dakala, saj bo enkrat pri\u0161el moj \u010das, moje leto, moj trenutek. Bo res?<\/p>\n<p>In tako \u010dakamo. \u010cakamo, da bodo odrasli otroci, ker potem bo bolje. \u010cakamo, ker je mo\u017e polno zaposlen in res nima \u010dasa zame. \u010cakamo, da bomo \u0161le v pokoj, ker potem bo bolje. \u010cakamo na novo vlado, ker potem bo bolje.\u00a0 Vseskozi \u010dakamo. \u010cakamo, da nam bo nekdo zunaj dal dovoljenje, da kon\u010dno za\u010dnemo \u017eiveti.<\/p>\n<p>Vmes pa potrpimo.<\/p>\n<p>\u017denske pogosto povedo, da enostavno no\u010dejo biti zahtevne. &#8220;Saj bom potrpela, saj bo bolj\u0161e, saj se bo spremenil.&#8221;<br \/>\nIn \u010dakamo.<\/p>\n<p>Moj dragi mi je razlo\u017eil tole dinamiko okoli zahtevnosti, ker je enostavno nisem razumela. Sama sem bila prepri\u010dana, da sem zahtevna takrat, ko povem, kaj potrebujem in si \u017eelim. Mojemu dragemu je uspelo, da mi je dopovedal, da je stvar ravno obratna. Zahtevna sem, ko ne povem, kaj si \u017eelim in potrebujem, ter potiho v sebi pri\u010dakujem od njega, da bi moral vedeti, kaj potrebujem. Moral bi nekako prebrati med vrsticami, tako kot to po\u010dnemo \u017eenske.<\/p>\n<p>Te\u017eava je v tem, da ne razumemo medsebojne razlike in tega, kako se vedemo takrat, ko se po\u010dutimo nemo\u010dni. Mo\u0161ki, ki je nemo\u010den, bo vklopil mo\u010d in bo stvar posku\u0161al re\u0161iti na silo. Ko se vklopi tisti del njegovih mo\u017eganov, ki so povezani z lovcem v njem, pogosto z agresijo posku\u0161a dose\u010di to, kar \u017eeli. In mo\u0161kega spravlja ob pamet, kadar \u017eenska ne pove direktno, kaj \u017eeli od njega. Ker ne ve, kaj naj, ponavadi zapusti prostor. To je njegov mehanizem. Ali fizi\u010dno zapusti prostor ali pa ga zapusti tako, da enostavno ni ve\u010d prisoten.<\/p>\n<p>\u017denska na drugi strani bo takrat, ko v sebi \u010duti nemo\u010d, posku\u0161ala z manipulacijo, s \u010dustvenim izsiljevanjem, dose\u010di to, kar si \u017eeli. \u017denske smo mo\u010dne na \u010dustvenem podro\u010dju in ta del pogosto zlorabimo, da bi dosegle to, kar potrebujemo.<\/p>\n<p>\u017denske ho\u010demo mo\u0161kega zdresirati, da bi razmislil o tem, kaj potrebujemo, da bi on sam odkril, kaj je naredil narobe. In pogosto mu sploh ne povemo, kaj nas boli, s \u010dim se ne strinjamo. \u010cakamo, da bo on dojel, kaj nam je bole\u010de in bo v zvezi s tem nekaj naredil.<\/p>\n<p>Brez dvoma je ena prvih stvari, ki jih moramo narediti, da jasno in predvsem spo\u0161tljivo, brez \u010dustvene manipulacije povemo, kaj potrebujemo. In pomembno je, da smo v stiku s sabo, \u0161e posebej, \u010de imamo mo\u010dan notranji strah, da bomo zavrnjene ali zapu\u0161\u010dene, \u010de bomo stvari naredile druga\u010de, kot me menimo, da se od nas pri\u010dakuje.<\/p>\n<p>Pogosto se prilagajamo in ugajamo, ter potrpimo ravno zaradi svojih pre\u017eivetvenih strahov, ki so \u0161e kako \u017eivi v na\u0161i notranjosti. Delamo stvari na na\u010din, kot mislimo, da se od nas pri\u010dakuje. \u010ce te je bilo kot otroka strah, da te bo o\u010de zapustil, \u010de ne bo\u0161 pridna, \u010de ne bo\u0161 ustregla in se prilagodila, je ta notranji otrok \u0161e vedno tisti, ki vodi tvoje odnose z mo\u0161kimi. In zaradi tega raje potrpi\u0161, kot da bi jasno izrazila svoje \u017eelje.<\/p>\n<p>Zato ne \u010dakaj, da bo tvoj mo\u0161ki sam ugotovil, kaj potrebuje\u0161, ker po vsej verjetnosti ne bo. Ne \u010dakaj na to, da bo ugotovil, kaj dela narobe, ker sam od sebe ne bo.<\/p>\n<p>Ja, naliti si je potrebno \u010distega vina in se soo\u010diti z dejstvom, da se ti ves \u010das odpoveduje\u0161 tistim stvarem, ki so tebi pomembne; romantiki v dvoje, skupni kavi v najljub\u0161em lokalu, sprehodu po son\u010dku, \u0161opku cvetja ali najljub\u0161i \u010dokoladi. Ti si mu rekla: &#8220;Saj ni treba,&#8221; takrat, ko si izrazila svojo \u017eeljo, pa je njegov kisli izraz na obrazu povedal, kaj si o tem misli. &#8220;Saj bom sama,&#8221; pogosto re\u010demo, in se nato \u010dudimo, ko leta kasneje ugotovimo, da vse stvari po\u010dnemo same.<\/p>\n<p>Zakaj se odpovedujemo stvarem, ki so nam ljube? Ker nas je strah, da bi se drugi odpovedali nas, da bi se nas odrekli in potem se raje odre\u010demo stvarem, ki so lepe in ki nas polnijo, kot da bi ostale same.<\/p>\n<p>V resnici nisi upravi\u010dena do ni\u010desar (upravi\u010denost je mo\u010dno povezana s pri\u010dakovanji in s tem, da so ti drugi dol\u017eni). In hkrati ima\u0161 vso pravico do vsega, kar si \u017eeli\u0161. In v tem je velika razlika. Kajti zgolj tiho pri\u010dakovanje in potrpljenje, te v resnici ne bo pripeljalo tja, kamor si \u017eeli\u0161.<\/p>\n<p>Zato nehaj trpeti. Povej na glas, kaj si \u017eeli\u0161. In ne pri\u010dakuj, da bo\u0161 to dobila takoj. To, kako mo\u0161kemu povedati stvari na na\u010din, da te bo takoj sli\u0161al in upo\u0161teval je svojevrstna umetnost, ki poleg ve\u0161\u010dine sporazumevanja, kjer drug drugega sli\u0161imo, zahteva predvsem medsebojno spo\u0161tovanje in prijaznost.<\/p>\n<p>\u010ce te zanima ve\u010d o tem, kako razli\u010dni smo si, in kako lahko bolje razumemo drug drugega, te vabim na spletno dru\u017eenje<a href=\"http:\/\/divine.si\/divinefemme\/prebujena.html\"> Izku\u0161nja Prebujene \u017denske<\/a>. Za\u010dnemo v ponedeljek 25.1.2016. <\/p>\n<p>Bodi Sijajno!<br \/>\nTaja Albolena<\/p>\n<p>Taja Albolena \u017ee ve\u010d kot dve desetletji raziskuje globine svoje Biti. Dela z \u017eenskami, ki se prebujajo v zavedanje, da so prerasle \u017eivljenje, ki so ga \u017eivele do sedaj in \u017eelijo ve\u010d od \u017eivljenja. \u017denskam asistira, da vzljubijo sebe, za\u010dutijo zaupanja vase kot \u017eensko ter sledijo sebi. Vodi jih, da stopijo v polno mo\u010d svoje \u017denske Du\u0161e. Ve\u010d najde\u0161 na <a href=\"http:\/\/divine.si\">www.divine.si<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Kolikokrat sem sli\u0161ala ta stavek&#8230; ne\u0161tetokrat. Iz ust razli\u010dnih \u017eensk, vedno znova. Na podro\u010dju odnosov, otrok, spolnosti, kariere. Kot da je za \u017eensko to nekaj poponoma obi\u010dajnega. Me pa\u010d znamo potrpeti. In trpljenje imamo v krvi. Veliko la\u017eje nam je potrpeti, kot pa u\u017eivati v ne\u010dem. Prijateljica me je danes spomnila, da smo udoma\u010dene v [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1,7],"tags":[],"class_list":["post-2483","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-ljubim-sebe","category-partnerstvo"],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2483","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2483"}],"version-history":[{"count":9,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2483\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2508,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2483\/revisions\/2508"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2483"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2483"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2483"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}