{"id":3302,"date":"2017-02-03T16:12:26","date_gmt":"2017-02-03T15:12:26","guid":{"rendered":"http:\/\/divine.si\/blog\/?p=3302"},"modified":"2017-02-03T18:00:51","modified_gmt":"2017-02-03T17:00:51","slug":"odsla-je","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/divine.si\/blog\/odsla-je\/","title":{"rendered":"Od\u0161la je…"},"content":{"rendered":"
\n \n \"Fb-Button\"\n <\/a>\n <\/div>
<\/fb:like><\/div><\/div>

Sre\u010dali sva se, ko je z menoj delila zgodbo, ki se me je globoko dotaknila.<\/p>\n

“Ve\u0161, danes mi je prijateljica povedala, da se je njena sestra zaro\u010dila in se seli na Nizozemsko. Strah jo je, da bo sestra pozabila nanjo in je ful \u017ealostna, ker ob tem \u010duti izjemno izgubo.”<\/p>\n

“Ampak ve\u0161, tega ne upa nikomur povedati, ker so vsi tako sre\u010dni za sestro in ji \u010destitajo. No\u010de izpasti \u010dudna ali poslu\u0161ati kritik, da je ljubosumna ali sebi\u010dna, da ne privo\u0161\u010di svoji sestri sre\u010de.”<\/p>\n

Kdaj smo postali dru\u017eba, kjer \u017ealost ni dovoljena? Kjer mora\u0161 biti sre\u010den in navdu\u0161en, kjer se pri\u010dakuje, da si v “ljubezni in svetlobi”, ker druga\u010de je nekaj hudo narobe s teboj. \u0160e posebej, \u010de se giblje\u0161 v duhovnih krogih. Tam si takoj, ko si resni\u010den in pove\u0161, da ima\u0161 fu*king slab dan, ozna\u010den za negativnega. In duhovni ljudje se ne valjajo v blatu negativnega razmi\u0161ljanja.
\nJaz se. In \u010de je to, da sem resni\u010dna cena tega, da sem ozna\u010dena za neduhovno, potem podpi\u0161em, da nisem duhovna.<\/p>\n

Ker \u017eelim biti \u010dlove\u0161ka.
\nIzbiram, da sem \u010dlove\u0161ka.
\nKer \u017eelim \u010dutiti vse dele sebe in ne samo tiste lepe, svetle, “ljubezen in svetloba” varianta.
\nTo je zame tak “fake”. In ja, vem, sem dala skozi svojih 5 minut, ko sem zagovarjala, da je vse “ljubezen in svetloba”, dokler me \u017eivljenje ni soo\u010dilo z dejstvom, da vsak dan ljudje, ki so mi blizu umirajo, da vsake toliko izgubim meni koga ali kaj resni\u010dno ljubega, da ni vsak dan sonce in da so ljudje, ki so vseskozi pozitivni v resnici zelo plitki.<\/p>\n

Dojela sem, da se lo\u010di\u0161 od polovice \u017eivljenja. Tiste polovice, ki predstavlja ob\u010dutke, ki niso za\u017eeleni, kot je bole\u010dina, \u017ealost, strah, jeza. S tem se lo\u010di\u0161 od delov sebe, ki nikamor ne izginejo. Ostanejo v tebi, potla\u010deni, skriti, zatrti v tvoji notranjosti. In ob naslednji priliki te preplavijo na polno, ker si \u017eelijo biti sprejeti. \u017delijo si biti del tvoje Celote.<\/p>\n

Zato u\u010dim svoje otroke in svoje najdra\u017eje, da je ok, \u010de si \u017ealosten, prizadet, jezen, da pa je bistvenega pomena, da prevzame\u0161 odgovornost za to, kar \u010duti\u0161 v sebi.<\/p>\n

“Ve\u0161 kaj razmi\u0161ljam?
\nKaj pa, \u010de ji napi\u0161em pismo in uporabim sr\u010dno komunikacijo, ki si jo podelila z menoj?”
\nSedeli sva v ti\u0161ini.<\/p>\n

“Kaj, \u010de z njo podelim svojo izku\u0161njo, kako me je bolelo, ko je prijateljica Maja od\u0161la v tujino in sem mislila, da je nikoli ve\u010d ne bom videla?
\nVe\u0161 kako sem bila \u017ealostna, ko je povedala, da odhaja v Peru? Sem mislila, da ne bom pre\u017eivela.”<\/p>\n

Zmanjkalo ji je glasu. In trenutek kasneje sva jokali obe.<\/p>\n

“Od\u0161la je. In pogre\u0161am jo,” je nadaljevala “Ve\u0161 kako jo pogre\u0161am.”
\nPotem sva obe jokali kot de\u017e.<\/p>\n

“Ampak ve\u0161, ko je lani poleti pri\u0161la na obisk in sem jo po treh letih ponovno videla, sem bila pomirjena. Sprejela sem, da je ponovno od\u0161la in mi ni bilo tako bole\u010de, kot prvi\u010d.”<\/p>\n

Nisem vedela, da ji je bilo tako hudo. Ko je Maja od\u0161la, ni pokazala svojih \u010dustev. In hudo mi je bilo, ker nisem vedela, kako trpi v sebi. Ker je skrila to, kar je \u010dutila v sebi in ni povedala, da jo tako zelo boli.<\/p>\n

V trendu pozitivizma smo za\u010deli skrivati to, kar \u010dutimo v sebi.
\nKer, \u010de nisi pozitiven, si \u010duden.<\/p>\n

Ampak kot pravi moja prijateljica Andrejka, sem raje \u010dudna, kot, da me ni.<\/strong><\/p>\n

“Ve\u0161,” sem za\u010dela, “meni se zdi pa to krasna ideja, da podeli\u0161 svojo zgodbo, ker zgodba, ki jo podeli\u0161 iz svoje \u010dlove\u0161kosti, iz svoje ranljivosti, je zdravilna.
\nVem, da ji bo dragocena in da ji bo\u0161 s tem dala izjemno darilo. Napi\u0161i ji pismo.
\nIn ve\u0161, v mojih o\u010deh si izjemno pogumna. Hvala ti, da si tole podelila z menoj.”<\/p>\n

V\u010dasih pozabimo, da smo ljudje.
\nZ vsem, kar pride zraven v paketu.
\nV resnici nikoli ne vemo, kaj se dogaja ljudem okoli nas. Pogosto ugibamo. Vendar v resnici nikoli ne vemo zagotovo, dokler se nam ne odprejo in podelijo z nami, kaj \u010dutijo.<\/p>\n

Resni\u010dno nikoli ne ve\u0161, kdaj se s svojo zgodbo dotakne\u0161 nekoga, ki potrebuje to\u010dno to, kar ima\u0161 ti, da podeli\u0161 z njim.<\/strong>
\nNikoli ne ve\u0161, kaj se dogaja v notranjosti osebe, ki ti je ljuba.
\nJaz nisem vedela, da jo je ta dogodek tako zelo zaznamoval, jo ranil, jo u\u017ealostil.
\nIn bila sem presre\u010dna, da je svojo izku\u0161njo podelila z menoj.<\/p>\n

Vsak dan imamo izbiro ali smo prisotni z nekom, ki nam je blizu ali ga vzamemo za samo-po-sebi umevnega in presli\u0161imo sporo\u010dilo, ki nam ga preda. Vse prepogosto ubijemo sla, ki nam prina\u0161a sporo\u010dilo, ker nam sporo\u010dilo ni v\u0161e\u010d.<\/p>\n

Ob tem pa vedno znova sli\u0161im, kako ljudje ob\u017ealujejo, da niso ve\u010d \u010dasa pre\u017eivljali z nekom, ki jim je blizu, po tem, ko ga ni ve\u010d. Pa ni treba, da umre. Lahko se preseli, tako kot se je Maja.<\/p>\n

Zato se danes ustavi.
\nUstavi se.<\/p>\n

Podari si \u010das in napi\u0161i pismo nekomu, ki ga ima\u0161 rada.
\nPokli\u010di osebo, ki ti je ljuba in ji povej, kaj je tisto, kar \u010duti\u0161 v njeni bli\u017eini.
\nObjemi otroka, partnerja, mamo, sestro.
\nPovej, kaj \u010duti\u0161.<\/p>\n

Dovoli si, da se zjoka\u0161.
\nBodi pogumna, bodi sr\u010dna.<\/strong><\/p>\n

Jaz bom svojo zgodbo podelila s teboj v nedeljo zve\u010der.
\nZakaj v nedeljo zve\u010der?
\nKer mi je bila v mojih otro\u0161kih letih to ena tistih oddaj, ki smo jo poslu\u0161ali vsi.
\nV nedeljo zve\u010der je bil na\u0161 ve\u010der.
\nO\u010de je pri\u017egal radio in vsi smo prisluhnili \u017eametnemu glasu Marjana Kralja, ki je dolga leta z glasbo in prijazno besedo navdu\u0161eval mlade in starej\u0161e ter tola\u017eil nesre\u010dne.<\/p>\n

V spomin na povezanost, iskrenost, so\u010dutje in doma\u010dnost bom v nedeljo zve\u010der s teboj v brezpla\u010dnem klicu podelila, kako sem za\u010dela delati to, kar me danes najbolj navdihuje in izpolnjuje.<\/p>\n

Prijavi\u0161 se lahko na spletni povezavi tukaj >>><\/a><\/p>\n

Bodi Ti.<\/strong>
\nBodi resni\u010dna.
\nBodi \u010dlove\u0161ka.<\/p>\n

Bodi sijajno!
\nTaja Albolena<\/p>\n

S svetlobo svoje \u017eenske du\u0161e se \u017eelim dotakniti tvoje, da Ti s svojo svetlobo naredi\u0161 pozitivno razliko v \u017eivljenju svojega mo\u0161kega in na svetu. Ker vem, da Ti s svojim sijajem pu\u0161\u010da\u0161 sled!<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Sre\u010dali sva se, ko je z menoj delila zgodbo, ki se me je globoko dotaknila. “Ve\u0161, danes mi je prijateljica povedala, da se je njena sestra zaro\u010dila in se seli na Nizozemsko. Strah jo je, da bo sestra pozabila nanjo in je ful \u017ealostna, ker ob tem \u010duti izjemno izgubo.” “Ampak ve\u0161, tega ne upa […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6],"tags":[],"class_list":["post-3302","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-zivljenje"],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3302","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3302"}],"version-history":[{"count":7,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3302\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":3310,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3302\/revisions\/3310"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3302"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3302"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3302"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}