{"id":3431,"date":"2017-04-01T19:16:41","date_gmt":"2017-04-01T17:16:41","guid":{"rendered":"http:\/\/divine.si\/blog\/?p=3431"},"modified":"2017-04-01T19:21:50","modified_gmt":"2017-04-01T17:21:50","slug":"vcasih-moras-pobegniti-pred-svetom-da-najdes-sebe","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/divine.si\/blog\/vcasih-moras-pobegniti-pred-svetom-da-najdes-sebe\/","title":{"rendered":"V\u010dasih mora\u0161 pobegniti pred svetom, da najde\u0161 sebe."},"content":{"rendered":"
\n \n \"Fb-Button\"\n <\/a>\n <\/div>
<\/fb:like><\/div><\/div>

Minljivi smo. In v\u010dasih pozabimo, kako krhko je \u010dlove\u0161ko bitje.<\/p>\n

\u017denska. Moj letnik. Duhovna u\u010diteljica. Samomor.
\nDotaknilo se me je. Zelo.<\/p>\n

Vem, da bo kak cinik rekel, da je vsak dan kar nekaj takih. Vem.<\/p>\n

Resnica boli. <\/strong>
\nZare\u017ee v globino in se te dotakne tam, kjer si najbolj ranljiva.
\nVem, kako malo je v resnici potrebno, ko te boli, ko je nevzdr\u017eno, ko bi pobegnila, da pobegne\u0161 za vedno.<\/p>\n

V sebi menimo, da smo mo\u010dne, vendar je pogosto \u017eivljenje tisto, ki nam poka\u017ee, kako krhke smo v resnici. In v tej krhkosti je lepota. V tej lepoti je resnica.<\/p>\n

Spet sem na begu. In vem, kako se to sli\u0161i… odrasla \u017eenska, s svobodno voljo… Kako na begu?
\nVendar globoko v sebi poznam razliko – zelo.<\/p>\n

Desetletja sem na begu.
\nNa begu pred resnico.
\nResnico o sebi.<\/p>\n

Kot majhna deklica sem be\u017eala v sanjski svet, v pravljice.
\nRes sem verjela, da me nekje \u010daka nekdo, ki me bo re\u0161il.<\/p>\n

Najprej sem mislila, da me bo re\u0161il moj deda. Vendar je umrl, ko sem bila \u0161e dekli\u010d.
\nBilo je, kot bi se moje sanje razblinile. Prvi\u010d.
\nOstala sem s svojim vsakdanom, s prepiri in strahom, da bom postala otrok lo\u010denih star\u0161ev.
\nMoj mehanizem, da sem pre\u017eivela, je postal beg.
\nBeg od sebe in od sveta.<\/p>\n

Postala sem pridna pun\u010dka, v upanju, da bo kaj druga\u010de, \u010de bom vse naredila prav.
\nDa bodo opazili, da me imajo.
\nImela sem obdobje, ko sem si \u017eelela, da bi se mi kaj res hudega zgodilo, ker bi potem dojeli, da me imajo, da obstajam.
\n
\nMoja strategija, ki sem jo do takrat \u017ee dobro razvila, je bila nevidnost.<\/strong>
\nPo\u010dutila sem se, kot da me sploh ne bi bilo, kot da sploh ne bi obstajala.
\nNekomu tam zgoraj se je moje \u017eivljenje zdelo pomembno. \u010cuvali so me, da se moje \u017eelje niso uresni\u010dile.<\/p>\n

Hrepenela sem po bli\u017eini, po potrditvi, po tem, da bi bila vidna. Hkrati pa sem se ves \u010das zatekala v nevidnost in se skrivala.
\nTudi tako, da sem be\u017eala sama pred seboj.
\nNepopolna perfekcioniska, vedno nezadovoljna s seboj.
\nNe glede na vse svoje dose\u017eke, moje \u017eivljenje nikoli ni bilo popolno.
\nIn \u0161e danes ni.<\/p>\n

To k \u010demur stremimo, je svoboda. Osvobojenost spon \u017eivljenja.<\/strong>
\nVendar jim ne moremo ube\u017eati.<\/p>\n

V svoji notranjosti imamo dve naravi. Tisto \u010dlove\u0161ko, ki stremi k pre\u017eivetju in ki odreagira na stvari iz strahu. Ter tisto drugo, angelsko naravo, ki nas povezuje z duhom, ki izbira, da se odzove na stvari z ljubeznijo.
\nTvoja angelska narava pozna ob\u010dutek svobode.
\nTvoja osebnost, ki stremi k pre\u017eivetju, pozna le odsev svobode, ki jo i\u0161\u010de v hitrih avtomobilih, potovanjih in velikih vsotah denarja.<\/p>\n

Vsi bi bili angeli in vsi bi ta \u010dlove\u0161ki del sebe izpustili, ga presko\u010dili.
\nIn dnevno se posku\u0161amo izogniti svoji \u010dlove\u0161kosti.<\/p>\n

Zapu\u0161\u010damo telo in hitimo v glavo.
\nPrepri\u010dane smo, da vse vemo.
\nNa\u010ditane smo in v teoriji nam je vse kristalno jasno.
\nV praksi pa, ko smo soo\u010dene s sramom, krivdo, strahom, \u017ealostjo, jezo, ne vemo, kaj naj z vsem tem.
\nNe \u010dutimo. Ujete smo v otopelosti.<\/p>\n

In vsake toliko nas resnica soo\u010di s tem, kje se nahajamo.
\nIn takrat imamo svobodno izbiro, kaj bomo izbrale.
\nBeg je vedno opcija. Te\u017eje je ostati in se soo\u010diti s seboj.<\/p>\n

V\u010dasih pa se mora\u0161 umakniti, pobegniti pred svetom, da najde\u0161 sebe.<\/strong><\/p>\n

Svoje zato\u010di\u0161\u010de se na\u0161la pod veliko brezo, ki je ravno za\u010dela brsteti. Ne\u017ena zelena barva, ki se je svetlikala kot majhni dragulji, ko je sonce posijalo skozi listke, me je pomirjala. In globoko oceansko dihanje me je spomnilo na dejstvo, da imam telo.<\/p>\n

Breza me je spomnila na dragocenost \u017eivljenja in na njegovo krhkost.
\nBrste lahko uni\u010di mraz. Ne\u017eni listki \u0161e nimajo mo\u010di, da bi v polnosti opravljali svoje delo. Ranljivi so. Tako kot je otrok.<\/p>\n

Svojega notranjega otroka sem peljala na sprehod, v gozd.
\nOpazovali sva \u017eivljenje in poslu\u0161ali pti\u010dje petje.
\nPotrebovala sem mir. Samoto. \u010cas zase.<\/p>\n

In pogosto na svojih neskon\u010dnih seznamih, ne najdemo \u010dasa, za tiste redke trenutke dragocenosti, ko se potopimo v izku\u0161anje, \u010dutenje, do\u017eivljanje, tukaj in zdaj.
\n
\nMinljivost je zadnja leta moja spremljevalka. <\/strong>Opominja me, da \u017eivljenje ni ve\u010dno. Da je moja du\u0161a izbrala Darilo, ki ga nosim v sebi z namenom, da ga prepoznam in podelim.
\nIn nikoli v resnici ne ve\u0161, kdaj je tista tvoja zadnja ura, zadnji dan,…<\/p>\n

Smrt \u017eenske, ki se je globoko dotaknila moje \u017eenske du\u0161e, me je ponovno opomnila na to, da je \u017eivljenje minljivo. Da je tudi moj \u010das tukaj, na tem modrem dragulju, dolo\u010den. Da ni neskon\u010den.<\/p>\n

Vedno bolj ga cenim. Vidim dragocenost trenutkov. Bogastvo, ki nam je dano. In kako pomembno je, da to bogastvo prepoznamo. Da ga v polnosti za\u017eivimo.
\n
\nObjeti sebe v polnosti, biti celovita je moje popotovanje. <\/strong>Vem, da \u0161e nisem tam.
\n“Dokler si tukaj, v telesu, tvoje popotovnaje ni zaklju\u010deno,” je neko\u010d podelila z menoj.
\nVem, da je to popotovanje, kjer je cilj na prehodu na drugo stran.
\nVem, da se nezadr\u017eno bli\u017ea.<\/p>\n

Vem pa tudi, da imam \u0161e toliko, da podelim.
\nToliko, da izkusim.
\nToliko, da izrazim.<\/p>\n

\u017divljenje je resni\u010dno \u010dude\u017eno.
\nIzjemno je. In tako zelo dragoceno je.
\nTako zelo dragoceno.
\nTako zelo.<\/p>\n

\u010clanek na podobno temo, o tem, da si ljubezni ne more\u0161 zaslu\u017eiti, najde\u0161 tukaj…<\/a><\/p>\n

Pripravila sem spletno dru\u017eenje, o tem, kako objeti sebe. Vabim te, da se mi pridru\u017ei\u0161.
\nVe\u010d najde\u0161 na povezavi tukaj\u2026<\/a><\/p>\n

Bodi Sijajno!
\nTaja Albolena<\/p>\n

Taja iz \u017eenske izvabi njeno brilijantnost, da za\u017eivi kot \u017denska, za katero se je rodila, da je in naredi pozitivno razliko v \u017eivljenju svojega mo\u0161kega, ljudi in na svetu. Ker \u017denska s svojo svetlobo pu\u0161\u010da sled. Divine.Si<\/a><\/p>\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Minljivi smo. In v\u010dasih pozabimo, kako krhko je \u010dlove\u0161ko bitje. \u017denska. Moj letnik. Duhovna u\u010diteljica. Samomor. Dotaknilo se me je. Zelo. Vem, da bo kak cinik rekel, da je vsak dan kar nekaj takih. Vem. Resnica boli. Zare\u017ee v globino in se te dotakne tam, kjer si najbolj ranljiva. Vem, kako malo je v resnici […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":3434,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1,6],"tags":[],"class_list":["post-3431","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-ljubim-sebe","category-zivljenje"],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3431","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3431"}],"version-history":[{"count":7,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3431\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":3441,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3431\/revisions\/3441"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media\/3434"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3431"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3431"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3431"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}