{"id":3866,"date":"2017-10-23T17:32:19","date_gmt":"2017-10-23T15:32:19","guid":{"rendered":"http:\/\/divine.si\/blog\/?p=3866"},"modified":"2017-10-23T17:39:26","modified_gmt":"2017-10-23T15:39:26","slug":"njen-mali-zivalski-vrt","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/divine.si\/blog\/njen-mali-zivalski-vrt\/","title":{"rendered":"Njen mali \u017eivalski vrt&#8230;"},"content":{"rendered":"<div class=\"fcbkbttn_buttons_block\" id=\"fcbkbttn_left\"><div class=\"fcbkbttn_button\">\n                            <a href=\"https:\/\/www.facebook.com\/\" target=\"_blank\">\n                                <img decoding=\"async\" src=\"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-content\/plugins\/facebook-button-plugin\/images\/standard-facebook-ico.png\" alt=\"Fb-Button\" \/>\n                            <\/a>\n                        <\/div><div class=\"fcbkbttn_like \"><fb:like href=\"http:\/\/divine.si\/blog\/njen-mali-zivalski-vrt\/\" action=\"like\" colorscheme=\"light\" layout=\"button_count\"  size=\"small\"><\/fb:like><\/div><\/div><p>Sedela sem in zrla v daljavo. Na zahodu se je sonce ravnokar potopilo nekje za hribi.<\/p>\n<p>Nastopil je mrak, tisti \u010darobni \u010das med dnevom in no\u010djo, ki razkriva tisto, kar je o\u010dem nevidno.<br \/>\nObred se je pravkar zaklju\u010dil in vedno me gani, kako naravno je, ko se prah vrne mami Zemlji.<br \/>\nPri\u017egali smo sve\u010dke in potem je vsak odhitel za opravki.<\/p>\n<p>Ne da bi hotela sem ostala sama. Na pokopali\u0161\u010du.<br \/>\nV\u010dasih me je bilo groza. Danes pa sem sedla na klopco in se potopila v kaos misli, ki so hitele vsaka na svojo stran, tako kot obi\u010dajno hitijo ljudje okoli mene.<\/p>\n<p>Opazovala sem travo in hrib\u010dke, majhne plamen\u010dke sve\u010d, ki so me\u017eikali v mraku.<br \/>\nRazmi\u0161ljala sem o tem, kako so sve\u010de pravzaprav svetilniki za du\u0161o, da sledi svetlobi na tisto mesto, kjer zbira ko\u0161\u010dke in spomine, ki jih nese s seboj na drugo stran.<\/p>\n<p>Spomnila sem se, kako sem tisto jutro sanjala, da sedim z babico v jami ob ognju. Pripovedovala je zgodbe. Z menoj je delila modrosti in spoznanja. Svojo dedi\u0161\u010dino.<br \/>\nIn v tistem sem dojela, kako dragoceno je, ko ima\u0161 \u010das prisluhniti, srkati in dopu\u0161\u010dati, da te vse, kar izku\u0161a\u0161, plemeniti.<\/p>\n<p>Pridru\u017eila se mi je sestrica in objeti sva zrli v plamene sve\u010dk.<br \/>\nObujali sva spomine na najina dru\u017eenja z babico. Na \u010das, ki sva ga pre\u017eivljali z njo in dogodiv\u0161\u010dine, ki sva jih do\u017eiveli, ko sva bili sami z njo.<\/p>\n<p>In potem se je spomnila, kako rada je bila babica lepo urejena.<br \/>\nKako je \u0161e potem, ko je \u017ee te\u017eko hodila, \u0161e vedno hodila v visokih petah.<br \/>\nIn \u010detudi je \u0161la samo v trgovino in na banko dvakrat na mesec, je vedno poskrbela, da je bila tipi top kot je temu rekla sama.<\/p>\n<p>Moja babica je imela rada lepe stvari in ena od stvari, ki jo je obo\u017eevala, so bili \u010devlji.<br \/>\nS sestro sva se smejali prispodobi, da je imela doma pravi mali \u017eivalski vrt.<br \/>\n\u0160e v tistih \u010dasih, ko se pri nas ni kaj dosti dobilo, je imela v Zagrebu \u0161u\u0161tarja, ki ji je izdeloval \u010devlje po naro\u010dilu. In to iz ka\u010dje ali krokodilje ko\u017ee, kar se nama je vedno zdelo malce grozljivo. Vendar se babica ni dala. Vedno je vedela kaj ho\u010de in je to tudi dosegla.<\/p>\n<p>Bila je prava upornica. In ni si pustila, da bi jo kdo prepri\u010dal v svoje.<br \/>\nVedno je bilo po njeno.<\/p>\n<p>Ko je ugotovila, da \u010devljev z visoko peto res ne more ve\u010d nositi jih je \u017eelela podariti. Vendar njene majhne \u0161tevilke nobena ni spravila na nogo. Kar je bil pravzaprav sila dober izgovor, ker njenega \u017eivalskega vrta v resnici nobena ni \u017eelela imeti doma.<\/p>\n<p>V tem mraku, ki se je po\u010dasi preve\u0161al v ve\u010der, pa sva se \u0161alili, da bi pravzaprav spomin na babico najlep\u0161e po\u010dastili, \u010de bi \u0161li po nakupih in to po \u010devlje.<\/p>\n<p>V\u010dasih res mislimo, da moramo stvari narediti perfektno in si ob tem zelo zagrenimo in zakompliciramo \u017eivljenje.<\/p>\n<p>Ena tistih stvari, ki me je v teh dneh najbolj ganila, je bil pogovor, ki sva ga z mami imele z na pogrebnem zavodu. Pogovarjali smo se o tem, kako opa\u017eajo, da imajo najve\u010dje te\u017eave obi\u010dajno ljudje, ki jih smrt preseneti in ki \u010dutijo ob\u010dutke krivde, ker s pokojnimi niso pre\u017eivljali dovolj \u010dasa ali pa niso zaklju\u010dili stvari.<\/p>\n<p>Pogosto se ljudje zaradi slabe vesti posku\u0161ajo odkupiti. Vendar nobena koli\u010dina sve\u010d ali cvetja ne more pomiriti tega, kar je v tebi.<\/p>\n<p>Kak\u0161ni so spomini, ki jih nosi\u0161 v sebi? Tvoji so.<br \/>\nIn stvari vedno lahko prese\u017ee\u0161 in se z njimi pomiri\u0161 zgolj in samo v sebi.<br \/>\nPogovor z osebo, ki je \u0161e \u017eiva, ti lahko pomaga. Ker vse kar je zamujeno se nikoli ve\u010d ne vrne.<\/p>\n<p>Zato je pomembno, da raz\u010disti\u0161 stvari, ki jih \u010duti\u0161, da jih mora\u0161 zdaj.<br \/>\nIn da pove\u0161 stvari, ki jih \u017eeli\u0161 povedati \u0161e danes.<br \/>\nNe \u010dakaj na jutri.<br \/>\nKer se hitro lahko zgodi, da bo\u0161 \u010dakala za vedno.<\/p>\n<p>Bodi Sijajno!<br \/>\nTaja Albolena<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Sedela sem in zrla v daljavo. Na zahodu se je sonce ravnokar potopilo nekje za hribi. Nastopil je mrak, tisti \u010darobni \u010das med dnevom in no\u010djo, ki razkriva tisto, kar je o\u010dem nevidno. Obred se je pravkar zaklju\u010dil in vedno me gani, kako naravno je, ko se prah vrne mami Zemlji. Pri\u017egali smo sve\u010dke in [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":3868,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6],"tags":[],"class_list":["post-3866","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-zivljenje"],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3866","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3866"}],"version-history":[{"count":1,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3866\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":3867,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3866\/revisions\/3867"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media\/3868"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3866"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3866"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3866"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}