{"id":3913,"date":"2017-11-22T14:42:48","date_gmt":"2017-11-22T13:42:48","guid":{"rendered":"http:\/\/divine.si\/blog\/?p=3913"},"modified":"2019-03-11T16:33:23","modified_gmt":"2019-03-11T15:33:23","slug":"kaj-ima-ljubezen-s-tem","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/divine.si\/blog\/kaj-ima-ljubezen-s-tem\/","title":{"rendered":"Kaj ima ljubezen s tem?"},"content":{"rendered":"
\n \n \"Fb-Button\"\n <\/a>\n <\/div>
<\/fb:like><\/div><\/div>

V\u010dasih, ko spremljam sodobno partnersko sceno imam ob\u010dutek, kot da sem iz kamene dobe.<\/p>\n

Ja, \u0161e vedno verjamem, da si lahko z enim partnerjem celo \u017eivljenje. Vendar ob tem razumem tudi, da mora\u0161 razumeti kaj se v odnosu dogaja in kako gre\u0161 v resnici skozi razli\u010dne faze v odnosu, ki sem jih opisala v \u010dlanku tukaj<\/a>
\nTokrat pa se bom poglobila \u0161e v eno pogosto zelo napa\u010dno razumljeno temo in to je razlika med po\u017eelenjem, privla\u010dnostjo in globoko povezanostjo.<\/p>\n

Dr. Helen Fisher, antropologinja na univerzi Rutgers je tista, ki raziskuje vplive hormonov na to ali smo v odnosu zaradi medsebojnega po\u017eelenja, ki je povezan s hormonoma Estrogenom pri \u017eenski in Testosteronom pri mo\u0161kem, zaradi privla\u010dnosti, kjer igro prevzameta Dopamin in Seratonin ali pa gre za globoko povezanost, ki temelji na Oksitocinu pri \u017eenski in Vazopresinu pri mo\u0161kem.<\/p>\n

Morda razmi\u0161lja\u0161 na enak na\u010din, kot sem razmi\u0161ljala sama, ko sem do podobnih informacij pri\u0161la prvi\u010d (to je bilo leta 2007). Zdelo se mi je zdelo pod kritiko, da bi kemija imela karkoli z ljubeznijo. Vendar sem vseeno pogledala malo bolj v globino. In to kar me je presenetilo je, da se je na dalj\u0161i rok stvar izkazala za resni\u010dno. Prepri\u010dalo me je opazovanje parov v moji neposredni okolici in primerjanje raziskav do katerih sem imela dostop z realnostjo tam zunaj.<\/p>\n

Po\u017eelenje poganja \u017eelja po spolnem zadovoljstvu.<\/strong> Evolucijsko gledano gre za potrebo po razmno\u017eevanju. Skozi reprodukcijo se tvoji geni ohranijo in s tem prispeva\u0161 k nadaljevanju vrste.<\/p>\n

Ja vem, kako se to sli\u0161i. Vendar je dejstvo, da je ta instinkt po pre\u017eivetju del vsakega bitja. Vpra\u0161anje je ali ga zmore\u0161 prese\u010di v sebi.<\/p>\n

V tej prvi fazi, ki poganja odnose je v ospredju hipotalamus v tvojih mo\u017eganih, ki uravnava proizvodnjo testosterona v modah pri mo\u0161kem in estrogena v jaj\u010dnikih pri \u017eenski. Rade se delamo, da smo prefine za tovrstno animalisti\u010dno \u017eeljo po seksu, vendar se pri \u017eenski v \u010dasu ovulacije vedno poka\u017ee, kako mo\u010dno vlogo igrajo ravno hormoni.
\n
\nPrivla\u010dnost, ki vodi v zaljubljenost, vodi druga\u010den hormonski koktejl. <\/strong><\/p>\n

Po\u017eelenje je seveda vklju\u010deno tudi v igro privla\u010dnosti, vendar se eno lahko zgodi tudi mimo druge. Privla\u010dnost je povezana s centri za nagrado v mo\u017eganih. To je tudi eden od razlogov, zakaj so obi\u010dajno prvi tedni ali meseci v odnosu tako evfori\u010dni.<\/p>\n

Dopamin je v tej igri nagrade najpomembnej\u0161i igralec. Takrat, ko si v pri\u010dakovanju nagrade in se po\u010duti\u0161 odli\u010dno, tvoj hipotalamus izlo\u010da dopamin. Pre\u017eivljanje \u010dasa z ljubljeno osebo ali seks dviguje nivo dopamina in norepinefrina. Ta kombinacija povzro\u010da visok nivo energije, evfori\u010dnost, ki lahko vodi v izgubo apetita ali nespe\u010dnost, ki pogosto spremljajo fazo zaljubljenosti.<\/p>\n

Norepinefrin, ki je bolj znan kot noradrenalin ima veliko vlogo v pre\u017eivetvenih mehanizmih boja, bega in zamrznitve, ki te vodijo v stres. Raziskave z zaljubljenimi pari so pokazale, da se centri za nagrado v mo\u017eganih mo\u010dno pri\u017eigajo, ko jim poka\u017eejo sliko osebe v katero so zaljubljeni. Za razliko od tega, \u010de jim poka\u017eejo sliko nekoga, do katerega so nevtralni.<\/p>\n

Dopamin je glavni igralec tudi v odvisnostih, zato ne presene\u010da, da je zaljubljenost kot odvisnost. Preve\u010d dopamina v odnosu vodi v nezdravo \u010dustveno odvisnost od partnerja.<\/p>\n

Privla\u010dnost je povezana tudi s serotoninom, ki skupaj z dopaminom poskrbi za ob\u010dutek sre\u010de in vzhi\u010denosti. Za zaljubljenost je v veliki meri kriv ravno serotonin. Ta hormon spreminja na\u010din razmi\u0161ljanja in povzro\u010da, da neprestano razmi\u0161lja\u0161 o ljubljeni osebi.<\/p>\n

Tudi zato pravijo, da je zaljubljenost \u010das slepe ljubezni, saj takrat zlahka spregleda\u0161 partnerjeve napake. Pove\u010dano koli\u010dino seratonina imajo tudi ljudje z obsesivno kompulzivno motnjo, zato ne presene\u010da, da zaljubljenci hodijo tako zasanjano po svetu.<\/p>\n

Evolucijsko gledano naj bi seratonin zagotovil, da partnerja \u010dutita privla\u010dnost dovolj dolgo, da pride do spolnosti. Nekje po prvem letu se stopnja serotonina po prvi zaljubljenosti spet normalizira in za\u010dne\u0161 razmi\u0161ljati s svojo glavo. Zato se ob koncu zaljubljenosti dejansko \u00bbstrezne\u0161\u00ab. Pogosto se toleranca zni\u017ea in za\u010dnejo te motiti \u017ee najmanj\u0161e stvari pri partnerju. \u010ce nisi dovolj zrel za zvezo (in posledi\u010dno za postavljanje kompromisov v zvezi) in \u010de s spolnostjo ni vzpostavljena dovolj trdna veza z oksitocinom, je velika verjetnost da bo zveza po tem \u010dasu razpadla.<\/p>\n

Povezanost pa je klju\u010dnega pomena v dolgotrajnem odnosu. <\/strong><\/p>\n

\u010ce sta tako po\u017eelenje kot privla\u010dnost klju\u010dna igralca v romanti\u010dnih zapletih, je globoka povezanost temelj za prijateljstvo, star\u0161evstvo in partnerstvo. Glavna igralca na hormonskem parketu pa sta oksitocin in vazopresin.<\/p>\n

Oksitocin pogosto imenujejo kar hormon cartanja. Oksitocin prav tako proizvaja hipotalamus. V velikih koli\u010dinah pa ga izlo\u010da\u0161 med orgazmom, dojenjem in porodom. Kar je brez dvoma videti kot nenavadna kombinacija aktivnosti.
\nOksitocin poskrbi za povezanost. Oksitocin je tudi hormon, ki je povezan s so\u010dutjem, negovanjem in zaupanjem. Oksitocin je hormon, ki je potreben, da \u017eenska ustvari Dom.<\/p>\n

Zanimivo je dejstvo, da je hormon oksitocin klju\u010dnega pomena za \u017eensko in njeno potrebo po povezanosti, ki je kot kisik, ki ga diha. Oksitocin so poimenovali tudi hormon ljubezni in igra izjemno pomembno vlogo v povezovanju mame z otrokom.
\n
\n\u010custvena povezanost je za \u017eensko pre\u017eivetvenega pomena. <\/strong>
\nNa drugi strani pa je Vazopresin hormon, ki pri mo\u0161kemu poskrbi za \u017eeljo, da bi poskrbel in za\u0161\u010ditil svojo dru\u017eico ali dru\u017eino.<\/p>\n

Mo\u0161ki lahko za\u010duti ljubezen do \u017eenske le, \u010de se mu ta odpre in ga sprejme. Tako se on po\u010duti junak, kajti hormonski koktajl na mo\u0161ki strani je pogosto za\u010dinjen z vazopresinom, hormonom za\u0161\u010dite, ki poskrbi za to, da mo\u0161ki \u017eeli poskrbeti za svojo \u017eensko in jo za\u0161\u010dititi. Dopamin kot hormon nagrade pa poskrbi zato, da mo\u0161ki \u017eenski ostane zvest.<\/p>\n

Vendar tega ne more\u0161 izsiliti. Niti zmanipulirati. V prvi vrsti mora\u0161 poznati sebe in svoje notranje mehanizme, da se po\u010duti\u0161 varno in se odpre\u0161 temu, kar lahko izkusi\u0161.<\/p>\n

Kaj ima torej ljubezen s tem?<\/strong><\/p>\n

Ko je v tvojem telesu dovolj oksitocina, \u010duti\u0161 stanje povezanosti in brezpogojne ljubezni. Da bi to \u010dutila v sebi je pomembno negovati svoje telo, da je v tvoji notranji posodi dovolj goriva, beri oksitocina.<\/p>\n

Oksitocin se v \u017eenski proizvaja vedno, ko u\u017eiva v stvareh, ki jih po\u010dne in ko aktivira svoj \u017eenski energijski sistem. Oksitocin je klju\u010dnega pomena za tvoj sijaj in iz\u017earevanje. Ena tistih stvari, ki pove\u010duje nivo oksitocina so tudi rituali.<\/p>\n

Zato je klju\u010dnega pomena, kako za\u010denja\u0161 svoj dan in kako ga zaklju\u010duje\u0161.<\/p>\n

V dru\u017eenju Varuhinja Ciklov bom govorila ravno o tem. Kako kreirati svoje \u017eivljenje na sijo\u010de \u017eenstveni na\u010din, iz svoje notranje polnosti. S teboj bom podelila dva rituala in zakaj je klju\u010dnega pomena, da si podari\u0161 vsaj 10 minut na dan Zase. Ve\u010d najde\u0161 na spletni povezavi >>>tukaj<<<<\/a><\/p>\n

Bodi Sijajno!
\nTaja Albolena<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

V\u010dasih, ko spremljam sodobno partnersko sceno imam ob\u010dutek, kot da sem iz kamene dobe. Ja, \u0161e vedno verjamem, da si lahko z enim partnerjem celo \u017eivljenje. Vendar ob tem razumem tudi, da mora\u0161 razumeti kaj se v odnosu dogaja in kako gre\u0161 v resnici skozi razli\u010dne faze v odnosu, ki sem jih opisala v \u010dlanku […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":3909,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[7],"tags":[],"class_list":["post-3913","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-partnerstvo"],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3913","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3913"}],"version-history":[{"count":8,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3913\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":4575,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3913\/revisions\/4575"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media\/3909"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3913"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3913"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3913"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}