{"id":528,"date":"2013-04-19T11:42:49","date_gmt":"2013-04-19T09:42:49","guid":{"rendered":"http:\/\/divine.si\/blog\/?p=528"},"modified":"2021-05-08T17:51:30","modified_gmt":"2021-05-08T15:51:30","slug":"odpuscanje-vs-sprejemanje","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/divine.si\/blog\/odpuscanje-vs-sprejemanje\/","title":{"rendered":"Odpu\u0161\u010danje vs. Sprejemanje"},"content":{"rendered":"
\n \n \"Fb-Button\"\n <\/a>\n <\/div>
<\/fb:like><\/div><\/div>

O odpu\u0161\u010danje je bilo veliko napisanega in dolgo \u010dasa sem o odpu\u0161\u010danju strastno govorila tudi sama, dokler ni tako kot pri mnogih drugih stvareh na povr\u0161ino pri\u0161lo razumevanje, da je odpu\u0161\u010danje povezano s paradigmo delovanja. Bila sem zeeeelo presene\u010dena in hkrati sem dojela kako na subtilne na\u010dine ohranjamo paradigmo delovanja, brez zavestnega zavedanja. Pa se potopimo v Bit.<\/p>\n

Psihologi radi re\u010dejo, da \u010de nekomu ne zmorete odpustiti, to \u0161e ne pomeni, da ne morete iti naprej v svojem \u017eivljenju. Ne glede na to, da s seboj prena\u0161ate zamero in grenkobo. Res je, da s\u010dasoma izgineta s povr\u0161ja zavesti v nezavedno, vendar ne bosta nikoli sami od sebe pre\u0161li, in bosta sem ter tja spet priplavali na povr\u0161je in vas spomnili na nedokon\u010dane posle. In ta ob\u010dutek izdaje se usede globoko v na\u0161e nezavedno, skupaj z zamerami, ob\u010dutki zlorabljenosti, ranjenosti, zapu\u0161\u010denosti in ker je bole\u010dina pogosto preplavljujo\u010da je videti, kot da je najbolj\u0161a strategija otopelost. Vendar se nam v \u017eivljenju vedno znova zgodijo dogodki ob katerih se spomnimo na parajo\u010do bole\u010dino izdaje in ponovimo celoten proces, ter s tem krepimo svojo ranjenost.<\/p>\n

In potem se prepri\u010damo, da je potrebno nekomu odpustiti in naredimo vse potrebno, kar mislimo, da je potrebno, da bi lahko odpustili. In vendar globoko v sebi vemo, da smo izdali sami sebe, kajti \u010deprav se prepri\u010dujemo, da zamera ni v skladu z na\u0161o dobroto, vemo, da je grenkoba \u0161e vedno globoko v na\u0161i notranjosti. In potem prepri\u010dujemo druge, pogosto zelo strastno, da seveda smo odpustili, kaj pa da on misli, ker mi se zavedamo in vemo, da je odpu\u0161\u010danje nujno potrebno, \u010de \u017eelimo na svoji poti rasti.<\/p>\n

In tako pridemo do \u0161e ve\u010dje te\u017eave v svoji notranjosti, kajti zdaj se zavedamo, da ni modro, da udrihamo po drugih in se prito\u017eujemo nad njimi, ker \u010de smo jim odpustili, to pomeni, da se ne smemo nad njimi prito\u017eevati. In za\u010dnemo tiranizirati sami sebe navznoter. Sama temu pravim, da se pribijamo na kri\u017e vedno znova in znova in s tem vedno znova izdajamo sebe, zanikamo sebe, se ranimo, se zapustimo in se spravljamo v to isto otopelost. In pridemo na sijajno idejo, da moramo zdaj pa odpustiti sebi, za vse kar si po\u010dnemo.<\/p>\n

In tako pri\u010dakujemo od sebe, da bomo naredili nekaj v zvezi s to izdajo, zamero, grenkobo, ki jo \u010dutimo v sebi. Ljubosumje, ob\u010dutek prevaranosti, zapu\u0161\u010denosti, lo\u010denosti so ob\u010dutenja, ki so del na\u0161ih otro\u0161kih strategij, ki jih s seboj nesemo v odraslo dobo, \u010de se z njimi ne soo\u010dimo in jih objamemo v sebi. V paradigmi delovanja je potrebno v zvezi z njimi nekaj narediti, v paradigmi Biti pa enostavno samo so. Lahko jih izberete iz svoje obilne notranje knji\u017enice ob\u010dutkov ali pa ne. Da pa bi lahko izbirali zavestno, se je potrebno s temi silovitimi in globokimi \u010dustvi soo\u010diti, da raztopimo ujeti naboj v njih. In za to je v\u010dasih potrebna obilna mera poguma, da jih v polnosti do\u017eivite, namesto da jih zavra\u010date in od njih be\u017eite. Kadar se jim ho\u010dete izogniti, se v vas naseli strah, ki po\u010dasi zastruplja va\u0161e \u017eivljenje. Resnica je, da sami ustvarjamo svojo realnost s svojimi izbirami. Dokler se ne soo\u010dimo s svojimi ranami, nimamo izbire. Pika.<\/p>\n

Smo namre\u010d na avtopilota, kajti na\u0161 notranji otrok namesto nas izbere strategijo s katero se odzovemo v skladu s svojimi otro\u0161kimi ranjenostmi. Precej divje, ko opazuje\u0161 kako to deluje v praksi, vendar lahko iz lastne izku\u0161nje potrdim, da je soo\u010denje s svojimi otro\u0161kimi strategijami ena izmed klju\u010dnih stvari na poti na\u0161e rasti. Da jih za\u010dutimo, da ostajamo odprti v ljubezni tudi takrat, ko bi se \u017eenske najraje zaprle v svojo \u0161koljko in mo\u0161ki pobegnili stran od stresa \u017eivljenja. Izziv odprtosti v ljubezni je klju\u010den tako v te\u017ekih kot prijetnih situacijah, da enostavno SI. Rast vklju\u010duje sposobnost \u010dutenja, da \u010duti\u0161 \u010dustva, da vstopi\u0161 vanje, v taka kot so, brez da jih posku\u0161a\u0161 odgnati ali spremeniti, da se premakne\u0161 skoznje in ostaja\u0161 odprta v ljubezni, kot ljubezn. Uau.<\/p>\n

In to je to\u010dno tisto, kar na sre\u010danjih Objemi otroka v Sebi<\/strong><\/a> naredimo. Soo\u010dimo se s svojimi strategijami, spoznamo polarnost na drugi strani, ki jo podpira v njenem obstoju, obe uravnovesimo, se soo\u010dimo z njima in ju sprejmemo ter tako prestavimo v srce. Na ta na\u010din sem sprejela \u0161tevilne svoje strategije, na\u010dine delovanja, s katerimi sem se desetletja borila in jih hotela spremeniti ali pa sem se jim izogibala in jih skrivala pred seboj ali se delala da jih ni in kot noj svojo glavo potiskala v pesek.<\/p>\n

Odpu\u0161\u010danje je stvar delovanja, kajti ali pri\u010dakujemo od drugih, da bi nam morali odpustiti ali pa pri\u010dakujemo od sebe, da bi morali odpustiti drugim ali sebi. Nekaj je treba narediti, da bi lahko odpustili. Sprejemanje na drugi strani pa samo JE. Ni\u010d ni treba narediti, da bi bil sprejet, prav nasprotno, \u010de ne sprejme\u0161 sebe, te tudi drugi ne bodo sprejeli to\u010dno takega kot si. Nesprejemanje vedno ka\u017ee ogledalo nam samim, kje se zavra\u010damo v sebi. In v zvezi s tem ni treba ni\u010d narediti, samo sprejeti. Samo Biti. \u010cisto enostavno, ne?<\/p>\n

No, ne ravno. Kajti veliko ljudi ima izjemne te\u017eave s sprejemanjem, sploh s tistimi stvarmi, ki so najbolj bole\u010de v njihovih \u017eivljenjih. In verjemite mi, da sem se izmojstrila v tem. Vem, za\u010dutim, kdaj in kje sem v uporu ali v zanikanju, kje ti\u010dim glavo v pesek je malce te\u017eje opaziti, vendar imam okoli sebe krasne pomo\u010dnike, ki mi vedno znova poka\u017eejo, kje sem se zataknila. In sprejemam sebe. In sprejemam druge. In sem sprejemanje. In sem ljubezen. In to ni enkratno dejanje, to je dnevna praksa.<\/p>\n

In to je paradigma Biti, to je paradigma v kateri ljubi\u0161 sebe, neguje\u0161 sebe in si dopu\u0161\u010da\u0161 vedno znova da si avtenti\u010den, pristen Jaz, tak kot si. Poznavanje Notranjega Diamanta je en del in Ljubi Sebe je drugi del, ki je potreben in pomembne zato, da v polnosti sprejmemo in objamemo sebe tako kot smo.<\/p>\n

\u017delim krasen vikend in obilo sprejemanja.<\/p>\n

Bodi Svetloba, ki jo \u017eeli\u0161 videti v Svetu!
\nTaja Albolena<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

O odpu\u0161\u010danje je bilo veliko napisanega in dolgo \u010dasa sem o odpu\u0161\u010danju strastno govorila tudi sama, dokler ni tako kot pri mnogih drugih stvareh na povr\u0161ino pri\u0161lo razumevanje, da je odpu\u0161\u010danje povezano s paradigmo delovanja. Bila sem zeeeelo presene\u010dena in hkrati sem dojela kako na subtilne na\u010dine ohranjamo paradigmo delovanja, brez zavestnega zavedanja. Pa se […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1,10],"tags":[],"class_list":["post-528","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-ljubim-sebe","category-preobrazba"],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/528","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=528"}],"version-history":[{"count":6,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/528\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":5766,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/528\/revisions\/5766"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=528"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=528"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=528"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}