{"id":6097,"date":"2022-08-12T14:00:41","date_gmt":"2022-08-12T12:00:41","guid":{"rendered":"http:\/\/divine.si\/blog\/?p=6097"},"modified":"2022-11-03T10:41:53","modified_gmt":"2022-11-03T09:41:53","slug":"nas-slovenski-ovinek","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/divine.si\/blog\/nas-slovenski-ovinek\/","title":{"rendered":"Na\u0161 slovenski ovinek"},"content":{"rendered":"
\n \n \"Fb-Button\"\n <\/a>\n <\/div>
<\/fb:like><\/div><\/div>

Ena tistih stvari, ki me fascinira glede Slovencev je to, kako smo takrat, ko se sre\u010damo na tujih tleh vsi NA\u0160I.<\/p>\n

Na\u0161e potovanje v Francijo je bilo organizirano okoli etap Tour de France, ki so se odvijale v francoskih Alpah. Tri etape so bile v neposredni bli\u017eini, kar je pomenilo, da smo lahko \u0161li dobesedno par korakov stran od na\u0161ega apartmaja in smo bili pri cesti po kateri so se dva dni vozili mimo nas. Tretji dan smo se morali peljati 100 km stran, kar je bilo \u0161e vedno tako kot doma, ko gremo na morje.<\/p>\n

Navijanje je nekaj, kar dam v prakso zelo redko. In ena tistih stvari, ki je nisem premislila je to, kako pride\u0161 na 2.413m visok hrib, na vrh 12km klanca, \u010de je cesta zaradi dirke zaprta.
\nOpciji sta bili samo dve\u2026 bicikl ali pa pe\u0161.<\/p>\n

In sva \u0161li pe\u0161.
\nZ zastavo na rami in z rukzakom, v katerega sem zapakirala svoje zvezke\u2026 ker nikoli ne ve\u0161 kje te zagrabi nuja, da nekaj zapi\u0161e\u0161.
\nIskreno povem, da sem bila ve\u010dkrat na poti v hrib jezna nase, da sem s seboj nesla toliko balasta, ki ga, to mi je bilo jasno \u017ee za drugim ovinkom na klancu, ne bom potrebovala.<\/p>\n

Jasno je bilo tudi, da se bom nahodila.
\nAmpak na dnu hriba pojma nisem imela, kako zelo naporno bo v resnici.<\/p>\n

Za\u010deli sva vzpon na prvo prizori\u0161\u010de navijanja v francoskih Alpah na Col-du-Granon.<\/p>\n

Bilo je vro\u010de.
\nNa 1.400 metrih vi\u0161ine, kjer sva za\u010deli najin vzpon, je bilo 34 stopinj.<\/p>\n

\u017de tako je naporno hoditi navkreber.
\nVro\u010dina pa vse skupaj \u0161e bolj ote\u017ei.<\/p>\n

Ve\u010d stvari je, na katere nisem ra\u010dunala, kar je tako zelo prisotno v mojem \u017eivljenju, ker sem bolj spontano bitje in sem v zadnjem desetletju spustila vse tisto kalkuliranje in prera\u010dunavanje, da bi bile stvari optimalne.<\/p>\n

Spoznala sem, da je optimizacija nekaj, kar \u017eensko ujame.
\nTrudi se, da bi bila dovolj dobra. Da bi bila perfektna.<\/p>\n

In nikoli nisi.
\nVedno je nekaj, kar gre malo po svoje in ne po na\u010drtih.<\/p>\n

\u0160e dobro, da sva imeli s seboj dovolj vode.
\nTo je bilo najbolj pomembno.<\/p>\n

Napredovali sva po\u010dasi. In ko se vzpenja\u0161 mimo navija\u010dev z vseh koncev sveta, ki se pripravljajo na navijanje z napisi na cesti, zastavami in transparenti, se zave\u0161 tega, kako noro je vzdu\u0161je, ki ga pripravijo \u0161portni navdu\u0161enci, ki imajo radi kolesarstvo, s svojo prisotnostjo.<\/p>\n

Pisana karavana se je vzpenjala po hribu. Mic po mic sva lezli vse vi\u0161je.
\nIn vsake toliko je kdo zavpil Poga\u010dar ali pa Rogli\u010d, kaj pripomnil po angle\u0161ko ali pa francosko, ko sva \u0161li mimo opremljeni z zastavami.<\/p>\n

Vmes so naju vpra\u0161ali kak\u0161no zastavo nosiva in ko sva rekli Slovenija, so takoj znali na\u0161teti vsaj \u0161tiri kolesarje iz na\u0161ih krajev.<\/p>\n

Ljudje vedo za Slovenijo, ker poznajo \u0161portnike.<\/strong><\/p>\n

In noro je, ko sli\u0161i\u0161 slovensko govorico, slovenske pesmi in vriskanje skoraj za vsakim ovinkom.<\/p>\n

Jaz sem po ene petih kilometrih \u017ee za\u010dela malo obupovati.
\nNi ma\u010dji ka\u0161elj opoldne v polnem soncu lesti po ovinkasti cesti proti vrhu, ki je \u0161e tako zelo dale\u010d.<\/p>\n

Pri znaku, ki je ozna\u010deval, da je do vrha \u0161e pet kilometrov, sem rekla, da ne naredim naprej niti koraka ve\u010d in sem se samo sesedla v senco.<\/p>\n

V majhni senci brina sem ugotovila, da ni prav udobno in sem bila \u010dez kak\u0161ne pol ure pripravljena iti \u0161e malo naprej.
\nKristalno jasno pa mi je bilo, da po treh urah hoje ne bom pri\u0161la na vrh in v resnici no\u010dem \u010disto na vrh.<\/p>\n

Moj dragi, ki je \u0161el do vrha z biciklom je po telefonu razlagal, da je na vrhu gu\u017eva in noro vzdu\u0161je.<\/p>\n

Na koncu sva se ustavili na osmem kilometru, \u0161e \u0161tirje so bili do vrha, pa sem rekla, da ne grem ve\u010d naprej.<\/p>\n

Ustavili sva se pri transparentu, na katerem je bila fotografija Rogli\u010da.
\nNa drugi strani je bil transparent s fotografijo Poga\u010darja.
\nNekaj slovenskih zastav je bilo \u017ee name\u0161\u010denih in tam smo se zasidrali.<\/p>\n

Pridru\u017eil se nama je tudi moj dragi in s skupnimi mo\u010dmi smo razgrnili ogromno zastavo, ki smo jo prinesli s seboj in jo napeli \u010dez hrib.
\nPripravili smo vse navija\u0161ke rekvizite.<\/p>\n

Na najinem vzponu na hrib sva ves \u010das sre\u010dali Slovence.
\nIn z enimi smo si izmenjali zastave. Nekaj sem jih podarila naprej (ko sem bila na dr\u017eavni proslavi ob osamosvojitvi sem jih kar nekaj prinesla domov in so \u0161le z nami v Francijo). Jaz sem dobila zelene ‘I feel Slovenia’, ki sem si je za\u017eelela \u017ee ko smo na Tour of Slovenia navijali ob lokalni cesti in so vihrale povsod okoli mene.<\/p>\n

Klepetali z navija\u010di, ki so se nam pridru\u017eili na slovenskem ovinku.
\nS kredami smo pisali po asfaltu, skupaj jedli sendvi\u010de in pili kavo.
\n\u010cas je po\u010dasi polzel v neskon\u010dnost.<\/p>\n

No, v resnici nam je \u0161lo na roko to, da se je poobla\u010dilo in nismo bili ve\u010d na vro\u010dem soncu, ker druga\u010de bi zagotovo dobila son\u010darico.
\nMalo me je oplazila, kljub temu, da sem imela klobuk na glavi.<\/p>\n

Na na\u0161em slovenskem ovinku smo bili \u017ee tako visoko na hribu, da ni bilo ve\u010d dreves in to je pomenilo, da ni bilo nobene sence.<\/p>\n

Razgled je bil pa osupljiv.<\/p>\n

In razmi\u0161ljala sem o tem, kako noro dobro je to do\u017eiveti v \u017eivo.
\nTo vzdu\u0161je in pisano karavano, ki se je vila od na\u0161ega ovinka navzgor proti vrhu in tudi navzdol.<\/p>\n

Ljudi je bilo ogromno.
\nVsi smo prilezli na hrib z istim namenom, spodbujati NA\u0160E.<\/p>\n

In vsak je imel svoje.<\/p>\n

Na slovenskem ovinku smo poslu\u0161ali slovensko glasbo. Peli smo in plesali.
\nEni so noreli. Eni so vihrali z zastavami \u017ee veliko prej, preden so pri\u0161li do nas kolesarji.<\/p>\n

Oblikovala se je gru\u010da, ki je na telefonu spremljala etapo in poro\u010dala o tem, kaj se dogaja na klancu pod nami.<\/p>\n

In ko so prileteli helikopterji s snemalci smo vedeli, da se nam bli\u017eajo tudi kolesarji v \u017eivo.<\/p>\n

Na na\u0161em ovinku je bilo kak\u0161nih deset razli\u010dnih skupin.
\nImela sem prilo\u017enost opazovati priprave na tek s slovensko zastavo ob cesti.<\/p>\n

Vedela sem, da je navijanje nekaj, kar daje mo\u010d kolesarjem, ki so proti vrhu klanca \u017ee pri koncu z mo\u010dmi. Ta podpora in energija je nekaj, kar \u010duti\u0161 tudi, \u010de se samo sprehodi\u0161 po cesti. Otipljiva je.<\/p>\n

Ampak kako potentna je in kako kolesarje res ponese je pa nekaj, kar lahko za\u010duti\u0161 samo, \u010de si tam v \u017eivo.<\/p>\n

In ko so mimo nas pi\u010dili policijski motorji se je za\u010delo zares.<\/p>\n

Ko navija\u0161 ima\u0161 samo dve opciji, lahko slika\u0161 ali pa navija\u0161, se dere\u0161 in vihti\u0161 zastave. Oboje ne gre. Na na\u0161em slovenskem ovinku se je usidral tudi slovenski fotograf Marko Alpner, ki je slikal in snemal tisto, kar se je dogajalo. In spodnje fotografije so njegovo delo.<\/p>\n

\"marko-alpner-tourdefrance-coldegranon-julij2022-tadej\"<\/a><\/p>\n

Ponovno se mi je potrdilo to, kako dragocene so fotografije.
\nUjamejo zamrznjen trenutek, ki ima to mo\u010d, da te vedno ponese nazaj v trenutek, v vzdu\u0161je in ob\u010dutje, ki si ga do\u017eivljal in ki ga fotografija predstavlja. \u0160e mesece in leta po tem, ko je vse \u017ee mimo.<\/p>\n

\"marko-alpner-tourdefrance-coldegranon-julij2022\"<\/a><\/p>\n

Ko so pri\u0161li mimo prvi kolesarji, smo se drli na ves glas in spodbujali \u010disto vsakega.
\nKasneje se je izkazalo, da je ravno 11. etapa Tour de France 2022 tista, ki bo \u0161la v zgodovino kot ena najbolj razburljivih, ker se je na zadnjem klancu odvijala prava mala drama.
\nPoga\u010dar je izgubil rumeno majico. Rogli\u010d je naredil izjemno delo za Vingegarda.<\/p>\n

\"marko-alpner-tourdefrance-coldegranon-julij2022-roglakuss\"<\/a><\/p>\n

Mi pa smo bili del pisanega vala, ki je valovil \u010dez hrib vse do vrha.
\n\u017diva reka ljudi, ki je dihala kot eno in v tisti uri, ko so kolesarji prihajali mimo, dr\u017eala prostor in ustvarjala noro atmosfero, ki po\u017eivlja in navdihuje.<\/p>\n

In potem je bilo vsega konec.<\/p>\n

Za\u010del se je spust v dolino. In osem kilometrov pe\u0161 traja precej dlje kot \u010de si s kolesom.
\nZdaj se je reka ljudi vila nazaj proti dolini.<\/p>\n

Kolesarji so s pi\u0161\u010davkami v ustih pi\u010dili mimo vseh nas.
\nNoge pa so bile popoldne \u017ee tako utrujene, da sva se komaj priplazili do apartmaja.<\/p>\n

Spust je trajal uf, predolgo.
\nIn v dolini je bil hlad tisti, ki me je prepri\u010dal, da kopanje v jezeru poleg apartmaja odpade.
\nBazen so \u017ee zaprli in tako je ostal topel tu\u0161, ki je bil tisti ve\u010der kot balzam.<\/p>\n

Naslednje jutri pa naju je \u010dakala nova avantura in \u010de sva ta dan naredili 16 kilometrov pe\u0161, je bilo naslednji dan 8 sicer neplaniranih nekaj, kar sva la\u017eje zmogli.
\nVsaj to je bilo spodbudno, da so bili po ravnem in ne ve\u010d navkreber.
\nKlancem sem se odrekla. Navijali smo v dolini.<\/p>\n

Vse to pe\u0161a\u010denje pa me je pripravljalo na to, kamor sem se podala po tem, ko smo svojo dol\u017enost navijanja na Tour de France opravili.<\/p>\n

Pot me je vodila na jug.
\nKam pa delim s teboj v naslednjem zapisu.<\/p>\n

Saj ve\u0161, bodi Svetloba, ki jo \u017eeli\u0161 videti v SVetu, kamorkoli gre\u0161!
\nTaja Albolena<\/p>\n

Mentorica za razcvet \u017denske Du\u0161e
\n\u2665\u00a0 www.divine.si<\/a><\/p>\n

PRIPRAVLJENA NA VE\u010c?<\/strong><\/em>
\nOstani v stiku z mano.<\/strong>
\n>>> Utrinek tedna<\/a><\/strong> je pismo, kjer te na Venerin dan spomnim na to, kako dragocena si kot \u017denska. In kako biti \u017denska v svetu, ki deluje na mo\u0161ki na\u010din. Pi\u0161em o Lepoti in o izzivih \u017eivljenja. O varovanju Ljubezni in o sijanju.
\nKer globoko verjamem, da \u017eenska s svojo Svetlobo zdravi in preobra\u017ea svet.
\nIn ker zate \u017eelim, da ceni\u0161 Sebe, zaupa\u0161 Vase, se zanese\u0161 Nase in spo\u0161tuje\u0161 svojo \u017densko Du\u0161o.
\nIn da ostaja\u0161 na frekvenci Ljubezni. Pismo dobi\u0161 v svoj e-predal vsak petek. Brezpla\u010dno. Naro\u010di\u0161 se na povezavi >>>TUKAJ<<<<\/a><\/p>\n

>>><\/strong> In ker zate \u017eelim, da ustvari\u0161 ljubezenski odnos, ki varuje ljubezen in povezana v skupnosti enakomisle\u010dih \u017eensk potuje\u0161 hitreje in dlje, se mi pridru\u017ei in postani del skupnosti Varuhinj Ljubezni<\/a>.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Ena tistih stvari, ki me fascinira glede Slovencev je to, kako smo takrat, ko se sre\u010damo na tujih tleh vsi NA\u0160I. Na\u0161e potovanje v Francijo je bilo organizirano okoli etap Tour de France, ki so se odvijale v francoskih Alpah. Tri etape so bile v neposredni bli\u017eini, kar je pomenilo, da smo lahko \u0161li dobesedno […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[13],"tags":[],"class_list":["post-6097","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-popotovanja"],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6097","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=6097"}],"version-history":[{"count":7,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6097\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":6152,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6097\/revisions\/6152"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=6097"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=6097"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=6097"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}