{"id":750,"date":"2013-08-02T06:40:15","date_gmt":"2013-08-02T04:40:15","guid":{"rendered":"http:\/\/divine.si\/blog\/?p=750"},"modified":"2015-11-05T08:58:57","modified_gmt":"2015-11-05T07:58:57","slug":"popolna-v-svoji-nepopolnosti","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/divine.si\/blog\/popolna-v-svoji-nepopolnosti\/","title":{"rendered":"Popolna v svoji nepopolnosti …"},"content":{"rendered":"
\n \n \"Fb-Button\"\n <\/a>\n <\/div>
<\/fb:like><\/div><\/div>

Posnela sem svoj prvi home-made video. Ni tako enostavno, kot bi si \u017eelela in prvi\u010d sem po\u010dela kaj takega. Gleda\u0161 v kamero, tako brezosebno je in vendar naj bi bil svoja najbolj\u0161a mo\u017ena verzija, misija nemogo\u010de. No, v vsej svoji nepopolnosti mi je bil simpati\u010den, \u010deprav je mo\u017e komentiral, da prepogosto zapiram o\u010di in sem zasanjana. No v pomanjkanju svetlobe sem izpadla tudi zelo zelena, vendar sem po\u017erla vso svojo nepopolnost in stvar objavila. In … prvi komentar, ki je pri\u0161el na video mi je vzel ves moj zalet in pogum … kritika. Kot zakleto se mi dogaja, da ko entuziasti\u010dno naredim nekaj novega, ko kot mak visoko pogledam iz povpre\u010dja pride nekdo s \u0161karjami in odstri\u017ee cvet. Ja, \u010dlovek bi mislil, da sem se \u017ee navadila, vendar je to dale\u010d od resnice.<\/p>\n

Oglasila se je moja majhna nevidna pun\u010dka, moj notranji otrok, tisti ranjeni del, ki se ne mara izpostavljati in mi vedno znova pove; vidi\u0161, to je zato, ker si se spet izpostavila. Vedno znova sem kaznovana, vsaj taka je moja prva interpretacija. In prvi impulz je vedno … konec, zaklju\u010dujem, tega se ne grem ve\u010d, to je prenaporno, to ni zame, to ni tisto, kar si \u017eelim, to ni moje … saj bi vendar moralo biti enostavno in lahkotno, \u010de je moje sr\u010dno, a ne!? Neeee, ni. Preizku\u0161eno. Najte\u017eje poti so vedno najkraj\u0161e, \u010deprav bi se na za\u010detku najraje obrnil in se ne \u0161el ve\u010d te igre \u017eivljenja.<\/p>\n

Moj nevidni otrok, ta del mene, ki se je v otro\u0161tvu mojstril v strategijah, ki so postale del mojega notranjega repertoarja, se ho\u010de skriti, zbe\u017eati, pobegniti pred svetom in ljudmi. Najbolj varno je, ko sem sama in velik izziv sam po sebi je, da me \u017eivljenje vedno znova postavlja na oder pred ljudi. Vsaki\u010d znova se soo\u010dam s svojim notranjim otrokom, ki ga je strah, da bo ranjen in poleg vsega \u0161e ponovno zapu\u0161\u010den. In to, kar sem vzela v svojem dolgoletnem spoznavanju sebe je umetnost sprejemljivosti in negovanja. Kako pomembno je sprejeti, da bom vedno, ko sem izzvana, ko me nekdo dregne tja, kjer me boli, imela eno od izbir tudi to, da bi \u0161la v pre\u017eivetveni “na\u010din” v sebi, da bi se skr\u010dila, se zaprla, pobegnila ali se skrila. In vedno znova je izziv v tem, da prepoznam kaj se dogaja in si priznam svojo bole\u010dino, kaj \u010dutim ter da zavestno izberem svoje odzive. In ranjeni otrok v \u017eenski pogosto dregne v njej divjo \u017eensko, tisto ognjevito levinjo, ki bi se borila, da bi otroka obvarovala. Kajti divja \u017eenska je na\u0161 notranji obrambni mehanizem, ki zna v svoji sen\u010dni strani delovati zelo kruto in kriti\u010dno. Zato se obi\u010dajno, ko smo ranjeni kot obramba v nas dvigne jeza in i\u0161\u010demo vire v sebi, da bi napadli nazaj … vsak izgovor je dober. In izziv je vedno, ko smo ranjeni, da se ne zapremo in lo\u010dimo, da ne be\u017eimo ali se borimo, kar so trije pre\u017eivetveni odzivi na\u0161ih prastarih plazilskih mo\u017eganov, temve\u010d da znamo ostati odprti in re\u010di hvala.<\/p>\n

In pet minut smiljenja samemu sebi je vedno dogovor, ki ga lahko sklenemo s seboj, kar mi je pred leti predala Shankari kot eno svojih modrosti. Kajti ponavadi nam takrat, ko se \u010dutimo ranjeni telo sporo\u010da, da je \u010das, da se ustavimo in napolnimo, da se moramo odpreti in sprejeti. Kajti obi\u010dajno smo \u017ee na notranji rezervi, kar se ti\u010de energije. In ko sem dobila solzne o\u010di in sem \u010dutila kot da sploh nima nobenega smisla ve\u010d, sem zaznala kam pes taco moli. Vedela sem, da je \u010das, da si napolnim svojo notranjo posodo, kajti po treh dneh pono\u010devanja in dela tja do tretje jutranje ure sem vedela, da je nivo kortizola previsok in da dogodki le dodajajo k stresu, ki sem ga do\u017eivljala ob obilici dela, ki sem si ga zadala. Ker je bila tema dneva sprejemljivost sem vedela, da sem na preizku\u0161nji. Po svojih petih minutah, ko sem morala \u010disto po \u017eensko deliti svojo bole\u010dino s svojimi SiStars, sem zaprla svoj laptop, sedla na vrt v senco in pustila vetru, da me bo\u017ea s svojimi ne\u017enimi sapicami. Z nogami v lavorju slane vode sem se po\u010dutila kot na morju in v pogovoru s svojo Naio sem si dopustila, da me delfini odpeljejo v kozmi\u010dno maternico k boginji Isis na regeneracijo.<\/p>\n

Najpomembnej\u0161a lekcija je vedno najbolj bole\u010da in na\u0161a izbira je kaj izbiramo … prijaznost ali sojenje in kritiko, kajti vedno brez izjeme to kar delamo drugim pravzaprav naredimo tistemu delu sebe, ki nam ga v zunanjem svetu odslikava ta oseba. In \u010de se le da, vedno znova izbiram prijaznost. Prijaznost do sebe, prijaznost do vseh nepopolnosti, ki me vedno znova naredijo celovito in popolno, tako kot sem … bo\u017eansko.<\/p>\n

Poletni objem.<\/p>\n

Taja Albolena<\/p>\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Posnela sem svoj prvi home-made video. Ni tako enostavno, kot bi si \u017eelela in prvi\u010d sem po\u010dela kaj takega. Gleda\u0161 v kamero, tako brezosebno je in vendar naj bi bil svoja najbolj\u0161a mo\u017ena verzija, misija nemogo\u010de. No, v vsej svoji nepopolnosti mi je bil simpati\u010den, \u010deprav je mo\u017e komentiral, da prepogosto zapiram o\u010di in sem […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-750","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-ljubim-sebe"],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/750","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=750"}],"version-history":[{"count":4,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/750\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2312,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/750\/revisions\/2312"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=750"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=750"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=750"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}