{"id":92,"date":"2010-10-16T11:44:26","date_gmt":"2010-10-16T09:44:26","guid":{"rendered":"http:\/\/divine.si\/blog\/?p=92"},"modified":"2021-05-04T23:07:44","modified_gmt":"2021-05-04T21:07:44","slug":"osebna-mitologija","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/divine.si\/blog\/osebna-mitologija\/","title":{"rendered":"Osebna mitologija"},"content":{"rendered":"<div class=\"fcbkbttn_buttons_block\" id=\"fcbkbttn_left\"><div class=\"fcbkbttn_button\">\n                            <a href=\"https:\/\/www.facebook.com\/\" target=\"_blank\">\n                                <img decoding=\"async\" src=\"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-content\/plugins\/facebook-button-plugin\/images\/standard-facebook-ico.png\" alt=\"Fb-Button\" \/>\n                            <\/a>\n                        <\/div><div class=\"fcbkbttn_like \"><fb:like href=\"http:\/\/divine.si\/blog\/osebna-mitologija\/\" action=\"like\" colorscheme=\"light\" layout=\"button_count\"  size=\"small\"><\/fb:like><\/div><\/div><p>Naloga mitologije je, da nas prenese iz otro\u0161tva v zrelost, iz zrelosti v drugo otro\u0161tvo ali dobo modrosti in nato skozi temna vrata v onostranstvo. <\/p>\n<p>Joseph Campbell razlaga osebno mitologijo kot vre\u010do kenguruja, v kateri se mali kenguru razvija, dokler ni sposoben izplezati in sam hoditi. Tako so v drugi maternici, maternici z razgledom. Na mitologijo gleda kot na enakovreden organ za \u010dloveka. Potrebujemo jo, tako kot vre\u010dar potrebuje vre\u010dko, da bi se razvil iz stopnje nesposobnega mladi\u010da na stopnjo, ko lahko zleze iz nje in se poka\u017ee svetu.<\/p>\n<p>Osebna mitologija je ta vre\u010da, udobna, poznana, kajti v njej se razvijajo va\u0161a \u010dustva, dokler niste dovolj varni, da lahko oddidete. \u017divimo v svetu, ki je mitologijo raztrgala na ko\u0161\u010dke, jo poni\u017eala in ji odvzela njeno pomembno vlogo negovalca. Mite smo razglasili za nesmisel in s tem svojim otrokom vzeli varnost, ki jo potrebujejo, da odrastejo.<\/p>\n<p>Kaj je na\u0161a dru\u017eba uspe\u0161no naredila je, da imamo veliko \u0161tevilo prezgodnjih rojstev, ki niso diplomirali iz druge maternice. Brez mitologije se na\u0161a psiha porodi vsa popa\u010dena.<\/p>\n<p>Waldorfska pedagogika mi nenehno daje potrditve zakaj je zastavljena tako kot je. Otroke vodi skozi mitologijo v zgodovino. Skozi roke v glavo. Skozi ritme v \u010dutenje in ob\u010dutenje sebe, samo zavedanje kdo jaz sem. Tisto kar otrokom vzamemo \u017ee takoj, ko lahko hodijo in se premikajo naokrog je njihov ob\u010dutek, da so potrebni, da so pomembni. Zavijamo jih v vato in jim ne omogo\u010dimo, da si izborijo svojo pot na svobodo.<\/p>\n<p>Se spomnite zgodbe o metulju in \u010dloveku, ki je opazoval zapredek in metulja, ki se je porajal iz njega. Ko ta \u010dlovek v zgodbi tudi mi pogosto vzamemo no\u017e in zapredek odpremo, da bi metulj -na\u0161 otrok- la\u017eje zlezel iz njega. In ravno s tem mu odvzamamo to izku\u0161njo, to bole\u010dino porajanja in osvobajanja in tako se metuljeva krila ne prekrvavijo in metulj nikoli zares ne poleti.<\/p>\n<p>Ozrite se okoli sebe, se vam ne zdi, da se okoli vas plazi veliko metuljev s po\u0161kodovanimi krili in da le redki v vsej svoji lepoti poletijo? Morda pa je to le moja percepcija, kar je povsem v redu!<\/p>\n<p>\u0160ele sedaj se v polnosti zavedam darila, ki mi ga je dal moj o\u010de s svojo avtoriteto, s svojo trdo roko in disciplino, ki mi jo je iz mojega takratnega stali\u0161\u010da &#8220;vsilil&#8221;. Vedno mi je govoril, da bom \u017ee videla, ko bom imela svoje otroke, kako bom ravnala. In res sem \u017ee zelo zgodaj odkrila, da je naravno ravnovesje tisto, ki nas iz ene skrajnosti zaniha v drugo in da sem \u017eelela svojega otroka vzgajati v popolni svobodi. In vendar sem se zavedla tega, da ti otrok, ki nima meja zelo hitro zrase \u010dez glavo in ga ne more\u0161 najprej ne voditi in nato ne ve\u010d obvladovati. Zato sem za\u010dela iskati srednjo pot in kmalu ugotovila, da otroci ho\u010dejo ne le meje, temve\u010d tudi disciplino in red.<\/p>\n<p>Otroci od nas, star\u0161ev, pri\u010dakujejo, da jim bomo znali postaviti ritem.<br \/>\nRitem hranjenja, ritem spanja, ritem obla\u010denja glede na letne \u010dase in toploto zunaj. In \u010de jih spra\u0161ujemo kaj bi radi v \u010dasu do 14. leta, ko so se fiziolo\u0161ko sploh sposobni odlo\u010dati zase,jih zelo zmedemo.<br \/>\nPri \u0161tirinajstih so namre\u010d mo\u017egani razviti do te mere, da lahko za\u010dnejo uporabljati predele za pomnjenje in intelekt v polni meri. Takrat so pripravljeni sprejeti posledice svojih dejanj in prevzeti odgovornost za svoje \u017eivljenje. In \u010de tega ne delajo pred tem \u010dasom za njih star\u0161i, to vlogo izbire rade volje prevzamejo mediji, lepotna industrija, reklame, dru\u017eba v kateri se otrok giblje.<\/p>\n<p>Najve\u010dje razkritje moje vloge star\u0161a je pri\u0161la skozi Godija Kellerja, ki mi je pred leti dal misliti, ko je na enem od seminarjev za star\u0161e dejal, da najve\u010dji stres za otroke ustvarjamo star\u0161i s tem, ko svoje otroke spra\u0161ujemo ali jim je v\u0161e\u010d \u0161ola, vrtec, obleka, prijatelj, hrana, ko jim dajemo na izbiro ve\u010d stvari.<\/p>\n<p>V svoji vlogi liberalnega star\u0161a sem svojim otrokom dala na izbiro kaj bodo jedli, kako bi se obla\u010dili, kam bi radi \u0161li in se nisem zavedala, da jim to povzro\u010da stres, da jim to povzro\u010da nelagodje in da to daje znotraj njih vtis da niso varni. Kajti \u010de mamica ne ve, kaj bi rada, to pa je kriza, to je zanje stra\u0161ljivo. In to je tisto, kar po mojem lai\u010dnem mnenju ustvarja apatijo in mnoge zdravstvene te\u017eave pri otrocih. Otroci ho\u010dejo meje, ho\u010dejo jasnost, ho\u010dejo ob\u010dutek gotovosti, da njihovi star\u0161i vedo, kaj je dobro za njih, ne da spra\u0161ujejo njih, ki \u0161e nimajo razvitega \u010duta za dobrobit. Na\u0161 \u010dut za lastno dobrobit je zakrnel, je potla\u010den, ker nam star\u0161i niso omogo\u010dili, da bi se razvil skozi njihovo vodenje.<\/p>\n<p>In kaj je \u010dut za dobrobit? Pove vam kdaj ste la\u010dni, kdaj ste zaspani, kako se po\u010dutite. Znanstveno to imenujemo \u017eiv\u010dni sistem. Vse se prena\u0161a po \u017eivcih, ki povzro\u010dijo, da se \u010dlovek zaveda svoje konstitucije, gre za \u017eivljenjski \u010dut. Brez tega \u017eivljenjskega \u010duta, \u010duta za dobrobit ne bi \u010dutili bole\u010dine. Gre za neke vrste obrambni sistem, ki nas opozori na nevarnost. In otrok tega \u010duta nima razvitega!<br \/>\nU\u010dijo nas, naj se ne oprijemamo, naj bodimo dovzetni in vendar je vpra\u0161anje, ki je na mestu ali na\u0161a psiha to sploh zmore?<\/p>\n<p>V zadnjem \u010dasu se veliko govori o preobremenjenosti, o notranji izgorelosti in utrujenosti. Ste se kdaj vpra\u0161ali od kje to izhaja? \u017div\u010dni sistem prevaja inpulze iz okolice in \u010de ga ne oja\u010damo, \u010de torej ne razvijemo \u010duta za dobrobit, ne bo zmogel prevajati vsega, kar do\u017eivljamo. <\/p>\n<p>In zato pogosto pri ljudeh, ki se ne zmorejo soo\u010dati z bole\u010dino, ki jim jo povzro\u010da \u017eivljenje, pride do \u017eiv\u010dnega zloma ali bolezni \u017eiv\u010devja. Ne vem koliko poznate anatomijo, vendar so bolezni povezane z \u017eivci, kot je po\u0161kodba mielinske obvojnice, zelo bole\u010de. <\/p>\n<p>Bole\u010dina nas vedno opozarja, da nekaj ni v redu. Skozi ob\u010dutke napora in bole\u010dine se u\u010dimo. In vendar dandanes vsi stremimo k svobodi in k mislimo, da se lahko u\u010dimo in izku\u0161amo stvari brez bole\u010dine. Celotna dru\u017eba je naravnana k ugodju, k udobju. In vendar, ko ti je udobno nima\u0161 nobene \u017eelje, da bi rasel.<br \/>\nJe va\u0161a izku\u0161nja druga\u010dna? <\/p>\n<p>Jaz vem, da je vsakemu mojemu velikemu premiku v \u017eivljenju botrovala velika bole\u010dina, veliko razo\u010daranje, nekaj, kar me je dobesedno vrglo iz moje zone udobja. In vendar se zavedam, da je tak moj na\u010din. Moj mo\u017e nima potrebe po taki poti, njegovi prehodi so manj\u0161i in bolj zlo\u017eni in vendar skozi bole\u010dino in napor, ki se mu izpostavlja skozi \u0161portne aktivnosti.<br \/>\nSe torej \u010dudimo zakaj so \u0161portniki tisti, ki dojemajo velike modrosti skozi svojo jekleno disciplino, osredoto\u010denost, napor in ritem, ki se ga dr\u017eijo?<\/p>\n<p>In vendar star\u0161i \u017eelimo vzgajati brez bole\u010dine, brez discipline, brez osredoto\u010denosti na to kar se mora, brez napora in brez ritma. Se potem \u010dudimo, zakaj ustvarjamo generacije, ki nimajo ciljev, ne vidijo smisla v \u017eivljenju in se \u010dutijo izgubljeni v tej veliki juhi, ki ji pravimo \u017eivljenje?<\/p>\n<p>Godi mi je dal velik klju\u010d, ko je z nami delil, da je za otroke varnost pred svobodo. In svobodo si morajo v \u010dasu pubertete izboriti. \u010ce jim star\u0161i ne postavimo meja in okvirov, si jih bodo skozi nevarnosti, adrenalinske \u0161porte in skrajnosti ustvarili sami. Vsakdo se rojeva skozi preizku\u0161anje svojih zmo\u017enosti.<\/p>\n<p>Na\u0161 \u010dut za \u017eivljenje nas u\u010di o bole\u010dini in nam daje klju\u010d, ki odpira vrata v du\u0161o, v realnost na\u0161ega vi\u0161jega jaza. In ko se bole\u010dini \u017eelimo izogniti, se izogibamo bole\u010dini v vsakdanjem \u017eivljenju in bole\u010dini na\u0161e usode. Toliko se nas \u017eeli izogniti svoji usodi, ker je bole\u010da. In vendar moramo uvideti, da je to na\u0161a izbira. Na\u0161a du\u0161a je izbrala pot na\u0161e rasti, na\u0161o usodo. In dandanes vsako bole\u010dino zadrogiramo, imamo tablete za fizi\u010dno bole\u010dino, droge za \u010dustveno bole\u010dino, in drogo za mental &#8211; znanje, \u0161e ve\u010d znanja, \u0161e ve\u010d znanja. Samo da tega znanja ni potrebno izkusiti, kajti to bi utegnilo prinesti bole\u010dino s seboj.<\/p>\n<p>Tako nepovezani smo sami s seboj, da mislimo, da so strahovi nekaj napa\u010dnega, da jih ne smemo do\u017eivljati. In vendar je opazovanje pomemben del na\u0161ega \u017eivljenja. Opazovnje in sprejemanje. In vendar se pogosto sprejemanja u\u010dimo skozi upiranje, ko se ne\u010demu upiramo zelo dolgo in je napetost resni\u010dno ogromna, se spustimo in sprejmemo s tem, ko re\u010demo, da se ne gremo ve\u010d. Poznate to iz lastnega \u017eivljenja?<br \/>\nTa upor je potreben, zakaj pa ve\u010d v naslednjem \u010dlanku, ko se bom dotaknila egip\u010danske alkimije.<\/p>\n<p>\u010ce povzamem &#8230; danes se zavedam, kako pomembna je samovzgoja star\u0161ev. In da v resnici rabimo vzgojiti sebe, da bi lahko vodili otroke. Danes se zavedam resnice, ki jo poznam \u017ee dolgo, da smo star\u0161i samo vodniki svojim otrokom, da smo jim zgled, od katerega se u\u010dijo. In \u010de mi nimamo vrednot, \u010de mi ne cenimo sebe, kako naj to storijo na\u0161i otroci? Od kje?<\/p>\n<p>Najve\u010dje presene\u010denje od vsega, pa mi je prinesel \u010dut za dotik, kajti \u010dut za dotik je tisti, ki vam pomaga postaviti meje. Skozi \u010dut za dotik se zave\u0161 kje sem jaz in kje so drugi. In za otroka so star\u0161i njegova ko\u017ea, skozi katero \u010duti svet, ki ga obdaja.<\/p>\n<p>Danes sem hvale\u017ena o\u010detu za njegovo trdo roko, kajti zavedam se, da mi je s tem omogo\u010dil, da sem si izborila svojo svobodo. Da sem se drugi\u010d rodila iz maternice mitologije in da si danes dovolim biti metulj, ki jaz sem.<\/p>\n<p>Bodite \u017eivopisani metulji in nehajte soditi svoje star\u0161e, za\u010dnite ceniti svojo svobodo in poletite \u010dez prostrane \u0161irjave sveta, ki vas obdaja.<\/p>\n<p>Neskon\u010dno u\u017eivajte!<br \/>\nTaja Albolena<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Naloga mitologije je, da nas prenese iz otro\u0161tva v zrelost, iz zrelosti v drugo otro\u0161tvo ali dobo modrosti in nato skozi temna vrata v onostranstvo. Joseph Campbell razlaga osebno mitologijo kot vre\u010do kenguruja, v kateri se mali kenguru razvija, dokler ni sposoben izplezati in sam hoditi. Tako so v drugi maternici, maternici z razgledom. Na [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[12,6],"tags":[],"class_list":["post-92","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-arhetipi","category-zivljenje"],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/92","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=92"}],"version-history":[{"count":3,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/92\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":5610,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/92\/revisions\/5610"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=92"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=92"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=92"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}