{"id":956,"date":"2013-11-13T14:31:47","date_gmt":"2013-11-13T13:31:47","guid":{"rendered":"http:\/\/divine.si\/blog\/?p=956"},"modified":"2021-05-08T18:24:57","modified_gmt":"2021-05-08T16:24:57","slug":"objemi_otroka","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/divine.si\/blog\/objemi_otroka\/","title":{"rendered":"Objemi otroka v Sebi"},"content":{"rendered":"<div class=\"fcbkbttn_buttons_block\" id=\"fcbkbttn_left\"><div class=\"fcbkbttn_button\">\n                            <a href=\"https:\/\/www.facebook.com\/\" target=\"_blank\">\n                                <img decoding=\"async\" src=\"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-content\/plugins\/facebook-button-plugin\/images\/standard-facebook-ico.png\" alt=\"Fb-Button\" \/>\n                            <\/a>\n                        <\/div><div class=\"fcbkbttn_like \"><fb:like href=\"http:\/\/divine.si\/blog\/objemi_otroka\/\" action=\"like\" colorscheme=\"light\" layout=\"button_count\"  size=\"small\"><\/fb:like><\/div><\/div><p>Vsi ljudje v sebi nosimo notranjega otroka. Pogosto se ne zavedamo, kako mo\u010dno je ta del v nas \u017eiv, ko odrastemo in v kolik\u0161ni meri oblikuje na\u0161e izbire in obna\u0161anje v na\u0161em \u017eivljenju. Vsi ljudje nosimo v sebi vse otro\u0161ke arhetipe, kajti razvili smo jih skozi proces vzgoje, ki mu sama pravim &#8220;udoma\u010devanje&#8221;, kajti skozi kaznovanje in nagrajevanje izoblikujemo strategije, po katerih v \u017eivljenju obi\u010dajno delujemo vse do smrti.<\/p>\n<p><strong>\u0160e vedno me presene\u010da kako malo je zavedanja o tem, kako mo\u010dno smo pogojeni s strani avtoritete v na\u0161em \u017eivljenju in kako pogosto, kot sama rada re\u010dem, pristanemo v kleti, ker smo nekoga v svojem \u017eivljenju dali na piedestal.<\/strong><\/p>\n<p>Kot otroci smo bili vsi prizadeti, na tak ali druga\u010den na\u010din. Po\u010dutili smo se nevidne, \u010dutili smo strah pred odra\u0161\u010danjem, verjeli smo v fantazije, bili smo zapu\u0161\u010deni in pogosto smo se po\u010dutili, kot da ne spadamo v dru\u017ebo ali v dru\u017eino. In vendar so na\u0161e ranjenosti mo\u010dnej\u0161e v odnosu do vzorcev, ki so pri\u0161li po liniji o\u010deta in po liniji na\u0161e mame. To je tisto, kar nas oblikuje in zaznamuje. In pogosto se v \u017eivljenju bojujemo z vzorci, ki nas preganjajo in lovijo, vsake toliko pridejo naokrog in gremo z njimi \u0161e en krog.<\/p>\n<p><strong>Delo z arhetipi notranjega otroka nas osvobaja in nam omogo\u010di, da v resnici odrastemo, kar sam \u010das in starost kot taka ne zagotavljata.<\/strong><\/p>\n<p>Nekateri ljudje v resnici nikoli ne odrastejo, da bi prevzeli polno odgovornost zase, ker je njihov notranji otrok \u0161e vedno neozave\u0161\u010den in v reakciji na zunanje dogajanje. Seveda obstaja ve\u010d na\u010dinov, kako lahko odrastemo in ni nujno, da preobra\u017eamo arhetip otroka direktno skozi delo s svojimi osebnimi arhetipi, da bi odrasli. Vendar je potrebno \u010dustveno zorenje, proces preseganja samega sebe, rast, da bi to lahko naredili. Razumevanje arhetipov nam kljub vsemu omogo\u010di, da skozi jezik simbolike pridobimo globlje razumevanje procesa in globlji vpogled vase.<\/p>\n<p><strong>Arhetipe notranjega otroka vedno preigravamo v svojih intimnih odnosih.<\/strong><\/p>\n<p>\u010ce svojih stvari ne razre\u0161imo, vse kar nam ni uspelo predelati v \u017eivljenju, predamo naslednji generaciji. \u017de dolgo \u010dasa na svojih seminarjih razlagam o tem, kako s smrtjo star\u0161a brez dvoma prevzamemo vso nepredelano dru\u017einsko &#8220;kramo&#8221; in smo mi tisti, ki se moramo zdaj s tem spoprijeti, ker \u010de nam ne bo uspelo, bomo paket predali svojim otrokom. Primeri nepredelanega arhetipa otroka so na\u0161i strahovi do avtoritet, npr. da se bojimo \u0161efa, na\u0161 perfekcionizem, nezaupanje vase, iskanje pohvale v zunanjem svetu, kritika, preobremenjenost z delom, ker ne znamo re\u010di ne.<\/p>\n<p>Zase vem, da sem dolgo \u010dasa ob sporu s partnerjem do\u017eivljala mo\u010dno stisko, ker sem se bala, da me bo zapustil, da bom ostala sama. In ko sem spoznala, da je zapu\u0161\u010deni otrok zelo mo\u010dan arhetip v moji notranjosti, so se mi na mesto za\u010dele postavljati mnoge situacije iz mojega otro\u0161tva. Ali pa moj ob\u010dutek, da sem nevidna in gnanje za perfekcionizmom, ker stvari nikoli niso bile dovolj dobre, ki se je kasneje izkazal, da izvira iz mojega nevidnega otroka.<\/p>\n<p><strong>Moje popotovanje \u017eivljenja me je vodilo skozi \u0161tevilne preizku\u0161nje, v katerih sem se vedno znova soo\u010dala z istimi ranjenostmi, dokler nisem dojela, da gre za vzorce.<\/strong><\/p>\n<p>In ko sem \u0161la za svojimi otro\u0161kimi spomini, sem se v sebi soo\u010dila s svojo majhno pun\u010dko \u2026 Naio. Spoznala sem njen strah, potrebo po tem, da mora biti pridna, ubogljiva, lepo vzgojena, prijazna, spo\u0161tljiva do odraslih. Pun\u010dko,\u00a0 ki je vse kar je \u010dutila, vedno zatrla v sebi. Spoznala sem, kako sem se borila v sebi, da nisem bila jezna, pa \u017ealostna, da sem zatrla strahove v sebi in skrivala svojo bole\u010dino.<\/p>\n<p><strong> In vse to je ostalo v meni. Nikamor ni \u0161lo, ko sem odrasla.<\/strong><\/p>\n<p>Spoznala sem, kako mo\u010dno sem ostala ujeta v svojih otro\u0161kih strategijah in ko sem bila nose\u010da s prvo h\u010derko sem zelo jasno spoznala, da moram z vsem tem v sebi nekaj narediti, druga\u010de bom svoje &#8220;sranje&#8221; samo predala naprej. In tako se je za\u010delo \u00bbkidanje dreka\u00ab, kot temu pravim sama.<\/p>\n<p>Spoznala sem, da sem se samo bolj ali manj uspe\u0161no nau\u010dila, kako potrebe in \u017eelje svojega notranjega otroka presli\u0161ati in da se s tem delom v sebi nisem v resnici pomirila. Borila sem se s stvarmi v sebi, se vedno znova sodila, kritizirala, trpin\u010dila, mrcvarila in se, kot temu rada re\u010dem, zelo uspe\u0161no &#8220;pribijala na kri\u017e&#8221;.<\/p>\n<p><strong>Danes ta deklica \u0161e vedno obstaja.<\/strong> \u0160e vedno je stara pet let in govori, kri\u010di vedno kadar presli\u0161im njene neizpolnje potrebe in \u017eelje. Nikamor ni \u0161la, \u0161e vedno je del mene. Edina razlika je v tem, da sem v intenzivnem spoznavanju same sebe za\u010dela negovati ta del v sebi in da sem zavestno izbrala, da postanem star\u0161 svojemu notranjemu otroku, namesto, da star\u0161a vedno znova i\u0161\u010dem v zunanjem svetu.<\/p>\n<p>Zanimivo je to, kako si s partnerji podajamo vro\u010d kostanj. Kako se ta arhetip otroka, v \u017eenski, prebudi vedno, ko je v situacijah, ki so nabite s \u010dustvi. Ko je v vezi s partnerjem, ki ga ni nikoli doma, in se po\u010duti osamljeno in zapu\u0161\u010deno, tako kot je bila v otro\u0161tvu pri\u010da o\u010detu, ki ga ni bilo nikoli doma. In zato se ob vsakem konfliktu s partnerjem boji, da bo ostala sama, da jo bo partner zapustil, kot neko\u010d, ko so ji star\u0161i dejali, da je ne bodo imeli radi, \u010de ne bo pridna, \u010de ne bo nehala nagajati, \u010de ne bo vsega pojedla ali hitro zaspala.<\/p>\n<p>Ali pa da ima ob\u010dutek, da je nevidna, ko mo\u017e najde \u010das za pija\u010do s prijatelji, kot ni bila vidna takrat, ko se je rodila mlaj\u0161a sestrica, ko je navdu\u0161ena \u017eelela s star\u0161i deliti svoje dogodke, pa niso imeli \u010dasa zanjo.<\/p>\n<p>Glas tega ranjenega otroka pa se oglasi tudi v slu\u017ebi, ko je jezna nase, ker se ne zna postaviti zase, in ima ob\u010dutek da je nepomembna in nesprejeta. Ker je kot otrok morala \u010dutiti strahospo\u0161tovanje do star\u0161ev, vzgojiteljev, u\u010diteljev in vseh drugih avtoritet. Tudi zato se ta deklica danes ne zna jeziti, postaviti zase, in je namesto tega pretirano ustre\u017eljiva, vsa prestra\u0161ena in trepetajo\u010da pred \u0161efom.<\/p>\n<p><strong>Arhetipsko gledano imamo v sebi majhno deklico ali fantka, ki \u0161e vedno i\u0161\u010de nadomestnega star\u0161a, ki nas spomni na na\u0161e temeljne potrebe po ljubezni, sprejetosti, varnosti, za\u0161\u010ditenosti.<\/strong> Vsaki\u010d, ko se spro\u017ei dolo\u010dena ranjenost v nas, ki je bila povzro\u010dena v na\u0161em otro\u0161tvu, se rane ob stresu, ki ga do\u017eivljamo ponovno odprejo in \u010dutiti je, kot bi nanje ponovno nasuli sol.<\/p>\n<p><strong>Bole\u010dina iz otro\u0161tva, iz na\u0161e otro\u0161ke rane se vedno znova in znova preigrava v na\u0161em odraslem \u017eivljenju, dokler travme ali rane ne pozdravimo v sebi.<\/strong><\/p>\n<p>Samo takrat, ko se soo\u010dimo s svojimi bole\u010dinami v sebi, lahko prevzamemo odgovornost zase in na\u0161 notranji otrok odraste. V vseh letih, kar intenzivno delam z arhetipi, sem spoznala, kako pomembno je, da se tem delom sebe nehamo izogibati, da se nehamo boriti z njimi ali be\u017eati pred njimi in si prizadevati za to, da bi te dele skrili sami pred seboj. Vse, kar boste skrili pred seboj, bodo va\u0161i otroci okrepili v svojih \u017eiv\u010dnih tokokrogih.<\/p>\n<p>Najbolj fascinantno je, kako se v novorojen\u010dku v prvih 3 letih intenzivno in nato do njegovega 7 leta dogaja ta proces, v katerem njegov \u017eiv\u010dni sistem dobesedno prekopira \u017eiv\u010dne tokokroge svojih star\u0161ev, kako se vzorci iz star\u0161ev prenesejo na otroke. In zato je klju\u010dnega pomena, da znate negovati sebe in si dati to, kar si va\u0161 notranji otrok \u017eeli, da znate postaviti meje svojemu notranjemu otroku in mu dati ob\u010dutek varnosti, kajti le tako lahko vse to daste tudi svojemu zunanjemu otroku.<\/p>\n<p><strong>Najve\u010dja dragocenost, ki jo star\u0161i lahko dajo svojemu otroku je, da so sre\u010dni in da so njihove rane zaceljene.<\/strong><\/p>\n<p>Kajti tudi \u010de posku\u0161ate tovrstne stvari skriti, je narava poskrbela za to, da se vse prekopira, da se vse uravnovesi in harmonizira.<\/p>\n<p><strong>\u010ce tega ne uspe ena generacija, vse po\u010daka naslednjo.<\/strong><\/p>\n<p>In \u010das je, res je \u010das, da kolektivno prevzamemo odgovornost zase in za vse kar kreiramo. Da prenehamo z zamerami in s tem predajanjem vro\u010dega kostanja iz generacije v generacijo. \u010ce vpra\u0161ate mene, je \u00bbindigo\u00ab generacija o kateri se toliko govori, pravzaprav generacija tistih du\u0161, ki smo izbrale, da prekinemo ta tok predajanja preteklosti naprej. Da smo izbrali, da to pozdravimo v sebi in enostavno nehamo predajati naprej to, kar je na\u0161e, da se s tem pomirimo in soo\u010dimo v sebi.<\/p>\n<p>In to iz ljubezni do sebe, iz negovanja sebe iz so\u010dutja sebe. Brez \u017eelje po nagradi ali strahu pred kaznijo, enostavno zato, ker si izbral. Ker lahko in ker zmore\u0161.<\/p>\n<p><strong>Kajti soo\u010denje s svojim notranjim otrokom in zdravljenje sebe je na\u0161a izbira, je na\u0161a odgovornost.<\/strong><\/p>\n<p>Iz te moje globoke \u017eelje, da asistiram in vodim druge na tej poti, ki ni lahka, ki je bole\u010da in v\u010dasih naporna je vzniknilo sre\u010danje <a href=\"http:\/\/www.divine.si\/program\/objemisebe.html\" target=\"_blank\">Objemi Sebe<\/a>. Spletno dru\u017eenje, ki nam pomaga, da se soo\u010dimo s tem, kar na\u0161a najve\u010dja bole\u010dina. Iz tega vznika ljubezen do odraslega sebe, in zavedanje, da je tvoja odlo\u010ditev, da \u017eivi\u0161 sre\u010dno in izpolnjeno \u017eivljenje zdaj.<\/p>\n<p>Bodi Sijajno!<br \/>\nTaja Albolena<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Vsi ljudje v sebi nosimo notranjega otroka. Pogosto se ne zavedamo, kako mo\u010dno je ta del v nas \u017eiv, ko odrastemo in v kolik\u0161ni meri oblikuje na\u0161e izbire in obna\u0161anje v na\u0161em \u017eivljenju. Vsi ljudje nosimo v sebi vse otro\u0161ke arhetipe, kajti razvili smo jih skozi proces vzgoje, ki mu sama pravim &#8220;udoma\u010devanje&#8221;, kajti skozi [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[12,10,19],"tags":[],"class_list":["post-956","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-arhetipi","category-preobrazba","category-zavestno-starsevsko"],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/956","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=956"}],"version-history":[{"count":8,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/956\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":5804,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/956\/revisions\/5804"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=956"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=956"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/divine.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=956"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}