Preizkus zrelosti

Jutri moja maturantka piše angleščino.

Svoj prvi izpit od mnogih, ki se bodo seštevali v to čemur preizkus zrelosti.

Meni se to zdi vsekakor pretirano, ker matura res ni odsev tega kako zreli so mladi, ki zapuščajo srednjo šolo.

Pravzaprav je zelo daleč od zrelosti, ki jo prinesejo izkušnje.

Učenje na pamet in množica informacij, ki jih moraš vnesti v svoj sistem, da bi opravil ta preizkus zrelosti v resnici nima čisto nič z zrelostjo.

In to me sploh ne bi tangiralo, če se ne bi ravno v zadnjem letu intenzivno ukvarjala s čustveno zrelostjo žensk in s tem, da ima velika večina ljudi težave s tem, da nikoli v resnici niso odrasli.

V mojih očeh matura ni preizkus zrelosti.

Prej bi rekla, da je preizkus tega kako je tvoj sistem prožen in ja res je tudi odločen, da pride na cilj.

Matura je v mojih očeh konstrukt Patriarhata, ki si je našel odličen način, sito, ki preseje ljudi in jim nalepi še eno nalepko kakšni da so.

Zato iz prve roke vem, da je psihična pripravljenost in tudi energijska odpornost za mlade, ki gredo na ta preizkus ključnega pomena.

Ker v resnici moraš biti zelo povezan s seboj in v svojem centru, da te ne odnese pomanjkanje časa ali kakšen black-out v glavi, ko misliš, da ne znaš.

Jaz svoji hčeri vedno znova ponavljam, da je vse v njej, če je to vnesla vase, z učenjem, je v njej, samo toliko se mora umiriti, da bo našla mesto, kamor je to shranila v sebi in iz tega vira črpati takrat, ko bo to potrebovala.

Včasih tuhtam, koliko lažje bi mi bilo pri mojem preizkusu v srednji šoli, če bi poznala vse, kar poznam danes, zato iz prve roke pravim, da to zagotovo ni preizkus zrelosti.

Ker zrelost pride s kilometrino.

TI pa vsekakor prav pridejo nasveti tistih, ki so bolj zreli od tebe, če imajo čas, da to delijo s tabo, ko si na tem prehodu v dvajseta.

Ena tistih stvari, ki me vsakič znova osupne je to, kako različno doživljamo vsako desetletje v svojem življenju.

In kako so dvajseta ali trideseta drugačna od štiridesetih in petdesetih.

Zase vem, da sem v svoja štirideseta vstopila z veliko miline in razumevanja, da je to čas, ki preizkuša kako voljna sem resnično stopiti v zrelost, ki je pri dvajsetih zagotovo nisem imela.

Tudi slutila nisem kaj zrelost čisto zares je.

Odraslost. Zrela odraslost.
Ko prevzemaš polno odgovornost zase in stojiš v svoji moči.

Ko se izpostaviš, ko je potrebno.
Z modrostjo in premišljenostjo.

Ko se zavedaš, da imaš v svojih rokah moč, da narediš pozitivno razliko v svetu.

Zrelost pride s pripravljenostjo, da se postaviš zase.
Da stojiš s sabo in za sabo ne glede na to kaj življenje vrže vate.

In zrelost terja, da dobro poznaš svojo notranjost in svoj notranji tim.
Da veš, da nikoli nisi sam.
In da se vse, čisto vse v tvojem življenju dogaja zate.

In pri dvajsetih te modrosti še nimaš.

Ja, matura je preizkušnja.
Velika preizkušnja.

Kako zmoreš držati sebe.
In upravljati s svojo energijo in kopico informacij, ki jih hočejo od tebe.

V mojih očeh pa je to tudi ustvarjanje iluzije, ki je povezana z napuhom in upravičenostjo.

Ker tisti, ki so zlati, dobijo priznanja in s tem občutek, da imajo privilegij četudi ga v življenju v resnici nimajo.
Imajo ga v sistemu, ki pa počasi izgublja moč, ki jo je včasih imel.

Šolski sistem je odlično orodje za poveličevanje na zgolj enem življenjskem področju – znanje.

In če tukaj nisi dovolj dober, dobiš oznako, da nisi dovolj pameten.
In ta oznaka je velika ovira na tej famozni poti v zrelost.

Nikoli dovolj pametna.
To je oznaka s katero sem se morala spopadati tudi sama.
In iz prve roke vem, kako zelo te omejuje in ustavlja v življenju.

Iskreno, bi mi bilo veliko ljubše, če bi tem mladim povedali resnico.

Da te življenje preizkuša. Nenehno.
Da v resnici nima veze, kako bodo opravili z maturo, ker ti to ne zagotovi ničesar. Kljub temu, da roko na srce lahko zapre mnogo vrat, če nisi dovolj dober.

Ampak to je način, kako te sistem ukalupi in ti da občutek, da ne ustrezaš.

Da je pomembno, da so čustveno stabilni.
Utelešeni v telesu.
V stiku s svojim centrom.

In predvsem, da imajo svojo energijsko kroglo celo, brez razpok in brez raztrganin.
Da v njihovem sistemu ni tujih energij.
Da se zmorejo fokusirati.

In predvsem, da vedo, da je znanje, ki so ga prejeli v vseh 13 letih šolanja shranjeno v njih.
Nikamor ni šlo.
Vedno imajo dostop do njega.

To je kot predalnik s predali, kjer so mapce in v njih so informacije.
Ali pa računalnik z datotekami.

In vedno lahko odpreš ta pravi predal in iz njega vzameš točno tisto, kar potrebuješ.

Samo vedeti moraš, da je to v tebi in se naučiti dostopati do tega.

To me spomni na Theta Healing in na metodo nalaganja znanja.
Kjer v Theta stanju naložiš celotno datoteko na določeno mesto in v Theta stanju lahko vedno dostopaš do nje.

V mojih očeh to niso triki.
To so načini, kako svoj sistem uporabiš na kreativen način.

Ker ta mreža, ta notranji internet je vedno v tebi in ti je na voljo.

Potrebuješ pa samozaupanje in to, da se zaneseš nase in da veš, da te tvoj notranji svet ne bo pustil na cedilu.
Nikoli.

Ta mreža terja ljubeč odnos do sebe.
In zato je ljubezen do sebe tako zelo pomembna.
In zato je varovanje Ljubezni tako zelo pomembno.

Ker roko na srce, z ustrahovanjem, izsiljevanjem in manipulacijo ne moreš priti do tega bogastva, ki se skriva v tebi. Ali opraviti izpita.
Kateregakoli.

In zato je umirjenost, stik s seboj in ta suverenost, notranje vedenje, da veš, da je vse v tebi in ti tega nihče ne more vzeti, tako zelo pomembno in dragoceno.

Če imate pri hiši maturanta ali maturantko mu povejte, da je vse že nosi v svoji notranjosti.

Samo način, kako priti do tega, ko si pod stresom in v časovni stiski je potrebno ustvariti – zavestno.

Ker tukaj ni avtomatike.

In ja učenje, kjer se spomniš tega je potrebno.

In ja, to terja določeno vrsto mojstrstva.
Upravljanja z informacijami v sebi.
Zavestno.

Ampak saj veš Harry Potter in čarovniška šola so dober zgled in opomnik na to o čemur govorim.

Tudi tam so se morali resničnih veščin boja z zlom naučiti.
In jih zavestno mojstriti.
Da so jih lahko učinkovito dali v prakso.

Vsakemu maturantu jutri želim veliko mirnosti.
Prijaznosti do sebe.

In predvsem zaupanja vase in v teh 13. let, ki so jih vložili v nabiranje znanja. Ki bo vedno tam, njim na voljo.

Samo uporabijo naj ga.

Pa veliko sreče.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena