Dokler ti ne zmoreš bližine s seboj, v sebi, je ne boš našla nikjer.

Sedela sta na čaju in gledala drug skozi drugega. Ko si ju opazoval, si lahko začutil hlad, ki je negibno lebdel v zraku. Bila sta kot dva tujca. Skupaj, a hkrati milijone let vsaksebi.
Eden od njiju sem bila jaz.

Hrepenela sem po bližini in po toplini. Želela sem si dotika in mehkobe.
In hkrati sem čakala na mojega moškega na drugi strani.
Prepričana sem bila, da je na njemu, da naredi korak bliže k meni.
Prepričana sem bila, da sem se sama že dovolj potrudila.
Da sem naredila vse, kar se je dalo narediti.

Trudila sem se s pogovorom in očitala svojemu moškemu, da me ne posluša.
Da ga ne zanima, kar se dogaja v mojem življenju.
Da ga ne zanimam.

Resnica je bila, da ga nisem spustila zraven.
Ohranjala sem svoj oklep in moškega držala na varni distanci.

Tudi na kraj pameti mi ni padlo, da se človek odpre samo, če na drugi strani čuti, da je povabljen in zaželen.

Nisem povezala tega, da s tem, ko sem se zakrčila in se skrila v svojo mišjo luknjo, ni bilo prostora za nikogar, tudi zame ne.

Takrat še nisem vedela, da sem zgradila visok zid kot obrambo pred bolečino, ki pa ni bila tam v zunanjem svetu. Bila je v meni. In z visokim zidom sem jo ogradila, da je ostajala vedno prisotna.

Boj, beg ali ignoranca ti ne pomagajo pri tem, da bi to, kar te boli izginilo.
Vedno je prisotno in ovira te pri tvojem lastnem razcvetu.

Ko si skrita za tem svojim visokim obzidjem ne vidiš in ne slišiš onkraj svojega procesa, ki se odvija v tvoji notranjosti. Ne moreš se povezati niti s svojo dušo, kaj šele, da bi lahko naredila prostor za osebo na drugi strani.
Šele takrat, ko zmoreš v sebi sprejeti in objeti svojo stisko, svojo ogroženost, svoje zamere in samoumevne interpretacije tega kakšen je človek na drugi strani, lahko narediš prostor za to osebo.

Ko si ti zasedena s svojimi bolečinami, strahovi in praznino, ki je kot črna luknja, ki požira sleherni drobec topline, ki morda zaide v njen svet, nimaš prostora za kogar koli. Enostavno nimaš od kje vzeti ljubeče naklonjenosti, ki bi jo lahko namenila osebi na drugi strani.

Globoko se me je dotaknila izjava Thomas Moore-a, avtor knjige Nega duše, ki pravi: “Intimnost se začne s teboj. Nič ti ne pomaga, če intimnost iščeš zunaj sebe, pri prijateljih, ljubimcih, družini, če izhajaš iz odtujenosti in ločenosti od sebe.”

Dokler ti ne zmoreš bližine s seboj, v sebi, je ne boš našla nikjer.

Lahko se trudiš in razdajaš za druge do onemoglosti, narediš vse za ljudi okoli sebe, vendar dokler ne začutiš sebe, objameš sebe, zmehčaš sebe, vzljubiš sebe, tega ne boš našla v zunanjem svetu.

Kako vem?
Ker je bila to moja osebna izkušnja.

Ker nisem čutila sebe, nisem mogla čutiti njega, na drugi strani.
Očitala sem mu, da je oddaljen in da ni sposoben bližine, v resnici pa sem bila jaz tista, ki bližini nisem pustila blizu.
Tolkla sem po vratih in se razburjala, da me ne sliši in ne razume, v resnici pa nisem slišala sama sebe.

Hrepenela sem po toplini in bližini in verjela v to, da je težava v njemu in ne v meni.
Lahko si predstavljaš, kako osupla sem bila, ko sem odkrila, da se je s tem, ko sem začela taliti svoj notranji led, talil tudi moj moški.

Dojela sem, da tega, kar si želim, ne morem naročiti.
Da se ne bo pojavilo, če bom pritiskala in se trudila, silila in nergala.

Šele ko sem se jaz odprla svoji ženski duši in stopila v globine nepoznanega v sebi, ko sem se odprla za vse, kar sem prej skrivala v strahu, da bo nesprejeto.
Šele, ko sem jaz sprejela tisto, kar je bilo v resnici moje, se je odprl tudi on.

Začutiti moraš. Se odpreti. Sprejeti. Pustiti, da nahrani tebe, v tebi. In s tem ustvariš prostor v katerem se tvoj moški čuti povabljen, se bo odprl.

Začutiti svojega moškega. Ga sprejeti. Ga ljubiti.
Intimnost v svoji osnovi je občutek globoke povezanosti z drugo osebo, ko dopustiš, da je druga oseba vidi, ko sebe deliš z osebo na drugi strani. Tovrstna bližina poboža tvojo dušo.
Velika večina ljudi si želi intimnosti, te globoke dušne bližine in vendar se nam vedno znova izmika.

Zakaj?
Zakaj bi sabotirala nekaj, po čemer globoko hrepeniš?

Brez dvoma te nič ne osreči bolj, kot živost in ekstaza intimnosti. Hkrati pa je ni bolj strašljive stvari, kot je globoka povezanost. Vendar dokler nisi intimna in povezana s seboj, je ne moreš najti zunaj sebe.

In deliti sebe je problem, če imaš v samem jedru občutek, da si nihče, da je nekaj hudo narobe s teboj in da si zaradi tega nevredna in te je nemogoče ljubiti. Enostavno nočeš, da bi te oseba na drugi strani resnično ugledala, saj bi to pomenilo, da bi se razkrila sramotna skrivnost, ki jo nosiš v sebi. Strah pred bližino izhaja iz občutka nevrednosti, ki je globoko usidran v ženski.
Kajti ženska je tista, ki je v zadnjih 5000 letih tretirana kot drugorazredni državljan. Ki sama sebe vidi kot preveč čustveno, preveč nestabilno in se na vse kriplje trudi, da bi bila nekaj, kar nikoli ne bo… moški.

Ta globoko usidrani občutek nevrednosti ima svoj glas, ki ga poznamo kot sram. In ja, od kar pomnim me je bilo sram, da sem ženska. To je bilo vgravirano v mojih celicah. In danes mi je jasno od kod izvira. In dokler se s tem delom ne srečaš v sebi, boš bližino in stik z ljubljeno osebo vedno iskala tam zunaj.

V tem izjemnem času stvari, ki so v tvoji notranjosti in potrebujejo tvojo pozornost ter ljubečo naklonjenost prihajajo v ospredje. Moja specialnost je, da pomagam razkriti kaj je tisto, kar te drži ujeto na mestu, da prtljago preteklosti odložiš in stopiš v svojo polno moč ženske Duše.

Tvoje telo se spreminja… pospešeno. Navznoter se postavlja popolnoma nova struktura, ki je bolj fluidna, bolj pretočna, bolj občutljiva, skratka kristalinska po naravi.
In v teh dneh, ko se mama Gaia pripravlja na premik skupaj s kozmično Mamo, ki se pripravlja na veliko uglasitev ob Solsticiju, lahko čutiš utrujenost, potrebo po počitku, bolečine, nahod, glavobole, stvari, ki ti sporočajo, da se v tebi stvari postavljajo na novo.

Bodi prijazna s seboj in predvsem pomagaj svojemu telesu skozi opuščanje preteklosti in prtljage, ki pritiska in onemogoča premik, ki se bo hočeš nočeš zgodil.

Lahko greš skozi lahkotno ali malo manj lahkotno. Lahko pa ružiš po asfaltu.
Izbira je vedno tvoja.

Jemanje tvoje moči nazaj je pomembno.
Držanje tvoje posode za ta premik je pomembno.
In če te življenje sooča z limonami, si naredi veeeliko limonado.

Nadgradnja ki se dogaja bo kot bi vstopili v pospeševalnik, ki te ne spusti več ven.
In smo že v njem.

Potuj čimbolj mehko.
Če pa potrebuješ individualno podporo, me vedno lahko pocukaš za rokav.

Na voljo je Prebujena Varuhinja Ljubezni, program s tremi individualnimi srečanji. Potapljanje v svoje notranje globine začneva v preobražanju odnosa z očetom/Patriarhom in Patriarhatom, ki na žensko gleda kot na drugorazrednega državljana, kjer se v prvem posvetiva energijskemu čiščenju tvoje maternice, tvojega notranjega prostora in sidranjem Duše v telo. Drugo srečanje je posvečeno ponovnemu rojstvu, kjer greva skozi pre-natalno obdobje in v preobrazbo dednih linij. Tretje pa Dušnim dogovorom.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Mentorica za razcvet Ženske Duše
♥  www.divine.si

PRIPRAVLJENA NA VEČ?
Ostani v stiku z mano.
>>> Pokukaj kako lahko začneva soustvarjati življenje, za katero si se rodila, da ga živiš. Globoko verjamem, da ženska, ki si dovoli biti ženstvena, opolnomoči sebe in svojega moškega ter spreminja svet.
Vendar iz prve roke vem, da ne moreš biti ženstvena na hlapih energije. Če se pozabiš postaviti na prvo mesto, te to vodi v izgorevanje, te pušča nezadovoljno, neizpolnjeno in vedno znova prazno.
Potrebuješ svoj čas zase, da bi utelesila svoj polni potencial in zaživela življenje in ljubezen o kateri sanjaš.
Več bom s teboj podelila v 5 tedenskem intenzivu Zdaj je Čas Zame. Prijaviš se >>>TUKAJ<<<

>>> In ker zate želim, da ustvariš ljubezenski odnos, ki varuje ljubezen in da premagaš uničevalce ljubezni, ki ti stojijo na poti, sem pripravila brezplačni vodnik za varovanje ljubezni, pofočkaj se in postani del skupnosti Varuhinj Ljubezni.