Ljubim Sebe

sad

Neumna…

Ne, nisi neumna.
Pa tudi glupa nisi.

V resnici je s teboj vse čisto v redu.

Takrat, ko se znajdeš v situaciji, ko ti spodleti, ko si neuspešna, ko padeš, zmrzneš nisi zguba.

Visoka pričakovanja ustvarjajo stres.
Stres vpliva na tvoj organizem.

In ja, lahko se počutiš kot Dori iz risanke “Finding Nemo”.
Imaš spomin kot zlata ribica.

Zmrzneš in pozabiš vse kar veš in znaš.

Zaradi tega ni nič narobe s teboj.
Zaradi tega nisi polomljena.
In nisi zabita, neumna ali glupa.

Vem, kako grozljiv je občutek, ko ti ne uspe.
In vem, kako zelo kritična znaš biti.

Sebe sodiš bolj kot kogarkoli drugega.
Do sebe si sovražna bolj kot do kogarkoli drugega.

In kaznuješ se bolj ostro kot bi kogarkoli drugega.

Tolikokrat sem se že srečala s temi občutki…
Nezadostnosti.
Nesposobnosti.
Neumnosti.

Iskanje potrditve zunaj sebe se vedno znova zaključi s tem občutkom, da nisi dovolj.
Nikoli dovolj dobra, lepa, pametna, všečna, nikoli dovolj vredna.

Zase vem, da sem vedno, ko sem skušala ugajati in biti všečna pristala v istem občutku, da sem glupa kot noč.

Ne spomnim se, kdo mi je to rekel prvi, vendar se je vtisnilo v mojo dušo kot vroč žig.

Danes vem, da sem vseskozi hrepenela po vključenosti, po povezanosti.
Po celostnosti in celovitosti.

In danes vem tudi to, da je bilo ravno to moje hrepenenje kot kažipot nazaj Domov.
Domov v prostranost moje ženske duše.

Tako kot mnogi tudi sama nisem prepoznavala tega klica kot povabilo k vrnitvi nazaj k Sebi.
Namesto tega sem se s tem bolj ali manj uspešno borila, od tega bežala in se delala, da to ne obstaja.
Prizadevala sem si, da bi bila sprejeta.
Da bi pokazala in dokazala, da zmorem, znam sem naredila vse v svoji moči.
Učila sem se, bila pridna in nabirala znanje.

Saj veš, vse ti enkrat prav pride.

Izziv je bil v tem, da bolj, ko sem si prizadevala in iskala zunaj sebe, bolj neumno in čudno sem se počutila.

Borila sem se, da bi dokazala, da zmorem in bolj, ko sem bila v dokazovanju, bolj nesrečna sem bila sama v sebi.

Bila sem kot tisti osel, ki ima korenček privezan, da mu binglja pred očmi in bolj ko si prizadeva, da bi ga dosegel, bolj ko se trudi, bolj vneto se korenček odmika.

Dokler se mi ni zgodilo, da enostavno nisem mogla več.
Dovolj mi je bilo dokazovanja, da zmorem.
Dovolj dela na sebi.
Dovolj čiščenja in iskanja.
Dovolj zanikanja same sebe.

Srečali sva se iz oči v oči.
In ni mi bila všeč.

Vendar sem jo prvič povabila v ospredje.
Da mi pove svojo zgodbo.
Da z menoj podeli svojo bolečino, svoja razočaranja, svojo globoko osamljenost.

Dojela sem, kako zelo sem ranila sama sebe s tem, ko sem zanikala njen obstoj in njeno darilo, ki ga je imela zame.

To, da jo vključim v svoj tim se je zdelo kot najbolj neumna ideja na svetu.
In hkrati najbolj smiselna, naravna stvar na svetu.

Vodila me k temu, da sem prepoznala njeno globoko srčno potrebo in da sem zmogla raztopiti frustracije, jezo, zamere in žalost, ki je visela nekje v zraku.

Jaz sem bila tista, ki jo je potisnila stran od sebe.
Jaz sem se počutila izdana in zapuščena.
Jaz sem se ločila od nje, ker je bilo preveč boleče, da bi jo vključila.
In jaz sem jo toliko desetletij kasneje ponovno povabila v ospredje.

Danes vem, da je vse del tebe.
Vse je v tebi.

Lahko se s tem boriš, od tega bežiš, to ignoriraš ali pa sprejmeš in postajaš vedno bolj Celota vsega, kar je.
Kajti vse je Eno in Eno je v vsem.
Vedno.

Kako lahko objameš celo sebe ti pokažem v spletnem programu Osebna Mandala arhetipov.
Več najdeš na povezavi >>>tukaj<<<

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Sebi!
Taja Albolena

journey

Hitrost ubija… povsod

Imeli sva dooolg pogovor v katerem je z menoj delila kako zelo jo motijo avtomobili v ulici, kjer je kot bi bilo v panju, kljub temu, da so slepa ulica.
Spravlja jo ob pamet. Ljudem bi kar prepovedala, da se vozijo z avtomobili.

Potem mi v isti sapi pove, da je zelo zaposlena, da nima časa. Da ima dela čisto preveč in da ji kljub temu, da se strateško zorganizira in razdeli svoj dan na segmente, ne uspe narediti vsega, kar si da na svoj seznam.

V zadnjem času opazujem ljudi okoli sebe in se mi zdi, da se vsem mudi živeti.
Strah, da ne bi česa zamudili, ker bog ne daj, saj ne veš, kaj se bodo jeseni spet izmislili, je treba izkoristiti »svobodo«, ki jo imamo… se mi zdi, da je ta čisto podzavestno prisoten pri mnogih.

Hkrati pa se ne zavedajo, da kurijo to svečo svojega življenja na obeh koncih.
In da energije nimaš na voljo v neomejenih količinah, tudi, če se ti v tem pomladnem času zdi, da jo je obilo na voljo.

In vendar, to kar vidim in slišim, ko grem pod hrup vsakdana je izpraznjenost, čustvena izpraznjenost, ki je prisotna.

Ljudje so utrujeni.
Utrujeni od prilagajanja in ugajanja.
Utrujeni od negotovosti.
Utrujeni od hitrosti s katero drvijo skozi svoj dan.

In hitrost ubija.
Dobesedno.

Hitrost je zagotovo eden naših najbolj priljubljenih načinov, kako se izogibaš temu kar čutiš. Pač pospešiš in se izogneš bolečini v sebi.

Dokler ne priletiš v zid ali drevo na poti. In se raztreščiš.
In podeseteriš bolečino, ki si jo poskušala skriti v sebi.

Žal koščkov, ki se razsujejo nikoli več ne sestaviš nazaj.

Dogajanje na nebu in na Zemlji kliče k upočasnitvi.
Kliče k prisotnosti. Globokemu poslušanju.

Vendar sistemu to ne služi.

Sistem v katerem živimo temelji na dominanci (kontroli in nadzoru) na eni strani in izkoriščanju na drugi. Hoče še več in več. In boljše. Nikoli mu ni dovolj.
Jemlje neskončno dolgo.

In zato te spodbuja, da hitiš.
Kar te vodi v izgorelost.

Bistvo izgorelosti pri ženski je čustvena izčrpanost.

Izziv čustvene izčrpanosti pri ženski je v tem, da ti ne pomaga niti dopust, niti metode in tehnike, ki jih dobiš, da bi ti pomagale premagati kronično utrujenost, ki izčrpanost spremlja.

Ko se poskušaš spraviti skupaj in opraviti s tem, ne glede na to, kako dobro strategijo ubereš, ti ne bo uspelo.
Razloga sta vsaj dva.

Prvi je, da je čustvena izčrpanost več kot le kronična utrujenost, ki jo premagaš z dopustom.
Ko se ti počutiš prazno in otopelo v sebi, bodo vse tvoje akcije enako prazne.
Čustvena izčrpanost največkrat sporoča, da si neuglašena sama s seboj in s svojim telesom.
In telo je kot živalca, ki potrebuje nego, skrbnost in ljubezen.
S potiskanjem in siljenjem ga ne boš mogla prisiliti v to, da bi se bolje počutila.

Drugi je ta, da je čustvovanje intimno povezano s tvojim notranjim otrokom.
In če se tvoj notranji otrok počuti zapostavljenega, da nimaš časa za ta del v sebi, boš v težavah. Zagotovo bo sledila izguba motivacije. Stvari, ki so te včasih navduševale, te bodo pustile hladne in to je pomemben znak, da gre za izčrpanost, ki ji je potrebno posvetiti pozornost.

Čustvena izčrpanost je več kot le en slab dan.

In težava je tudi v tem, ker te ljudje okoli tebe ne razumejo.
Vem iz prve roke.

Za moškega je praznina blaženost.
Za žensko pa je občutek izpraznjenosti kot bi umirala na obroke.
Ta občutek izpraznjenosti pri ženski najmočneje vpliva na zdravje, odnose in delo.

In rešitev poskušaš najti v svetu tam zunaj.

Telesna vadba, smutiji, pobarvanke, sproščujoče kopeli, meditacija, umik, počitnice, vse kar lahko stisneš na svoj neskončni seznam obveznosti.

Težava ni v tem, da ne bi poskusila.
Ker poznaš vse načine, ki jih priporočajo.
Težava je v tem, da je postalo to, da poskrbiš zase še en cilj, ki ga moraš doseči na svoji to-do listi.

Praznine ne moreš zapolniti s stvarmi.
Z več aktivnosti. Adrenalinskimi dogodivščinami.
Z nakupovanjem ali s substancami.

S tem ustvariš občutek odmaknjenosti ali otopelosti, praznina pa ne izgine. Samo pokriješ jo z balastom.

Zase vem, da sem mislila, da je nekaj narobe z menoj.
Ker če bi bilo vse v redu, ne bi čutila take praznine v sebi.
In to je v meni aktiviralo sram. Sram, da nisem dovolj dobra.

Skozi svojo izkušnjo sem prišla do tega spoznanja, da je izpolnjenost nekaj, kar je notranje delo.
Tega ne moreš dobiti iz zunanjega sveta.

Čustvena izčrpanost ustvari občutek megle v možganih.

Ne moreš si zapomniti pomembnih stvari, načrtovati in se posvetiti določeni nalogi.
In če si naravnana storilnostno je to lahko res velika težava.

Zase vem, da sem imela občutek, kot da imam spomin zlate ribice.
In spet sem mislila, da se to dogaja samo meni.

Tisto, kar je bila res velika težava zame osebno, je bilo najti vzroke, dobiti razumevanje kaj je v ozadju, spoznati mehanizme, kako stvari delujejo in zakaj do tega pride in pa soočenje z največjim sovražnikom, ki ga ženske imamo in ki te od rojstva naprej vodi v to, da na neki točki prideš do te praznine v sebi.

Danes vem, da je to nekaj, kar žensko stane živosti in radosti.
Že ob najmanjši obremenitvi, tako telesni kot čustveni, si lahko popolnoma brez energije.
Ta izpraznjenost je nekaj, kar definitivno čutiš tudi v telesu.
Včasih si utrujena kljub zadostnemu spancu. Ali pa imaš težave s spanjem.

Zaradi nespečnosti si še bolj občutljiva, zato občutki, kot je slaba volja, razdražljivost in brezup postanejo redni gostje.

In danes vem tudi zakaj se je toliko žensk v mojem življenju, ko so dosegle tisto magično mejo 50+ izgubilo v zagrenjenosti.

Ta praznina vpliva na tvoje razpoloženje.

Nihanje v razpoloženju, razdraženost ali pesimizem so znaki, ki kažejo na čustveno izčrpanost, ki te lahko pahne tudi v depresijo in anksioznost.

In ne, več vadbe, smootijev, pobarvank, pozitivnega razmišljanja, sproščujočih kopeli in ostalih dobronamernih praks, ki so mogoče včasih pomagale, ne naredi več trika.

Tvoj instinkt za preživetje ve, da je potrebno nekaj ukreniti in zato se res trudiš z ljubeznijo do sebe.

Poskusiš vse, da bi poskrbela zase.

Težava je v tem, ker so stvari v tvoji notranjosti zvezane tako, da ti en del v tebi sporoča, da je to, da poskrbiš zase sebično, zato lahko tvoja prizadevanja, da bi poskrbela zase in ljubila sebe, stvari še poslabšajo, saj veš, samosabotaža in to… Na to temo sem spregovorila v 33.epizodi DivinePOD, ki je na voljo.

Tvoja prizadevanja aktivirajo kaznovanje ali iz zunanjega sveta ali pa iz tvoje notranjosti. In to je bilo nekaj, česar nisem mogla razumeti… Kako lahko to, da ljubiš sebe, stvari še poslabša!?

Tisto, kar je mene dotolklo do konca je bil občutek poraženosti.
Počutila sem se kot zguba.
Ujetost, otopelost, neučinkovitost, ko ne vidiš izhoda, je uničujoče.

Posledica čustvene izčrpanosti je tudi občutek, da nimaš nič več za dati. Ta občutek, da je življenje brez pomena in namena te lahko vodi celo v samomorilne misli, kar je grozljivo.

To te oropa življenja.

Zato je tako zelo pomembno, da v prvi vrsti prepoznaš, kaj se dogaja.
In to boš lahko naredila samo, če upočasniš.

Druga stvar, ki je pomembna je, da si priznaš, kaj izkušaš.
Ker se ignoranca ne obnese.
Soočenje z bolečino, ki jo čutiš je pomemben del popotovanja k sebi.

In v kolikor se želiš izogniti zagrenjenosti kasneje v življenju, je pomembno, da si poveš resnico.

V resnici ni nič narobe s tabo.
Ni treba, da se popravljaš, spreminjaš ali zamenjuješ dele sebe. Tisto kar je potrebno je, da narediš prostor. Čiščenje krame, balasta, ovir, ki jih imaš v sebi je nujno, da bi začutila stik s seboj.

Preobrazba ranjenosti, ki so te zaznamovale te bo osvobodilo. Ustvarilo bo prostor, v katerega se bo lahko naselila tvoja duša. In če ta proces narediš zavestno, ti bo veliko lažje v teh časih.

Zavesten in ljubeč odnos s seboj, s svojim telesom in s svojo dušo je tisto, kar ustvari pomirjenost, pretočnost, prožnost v teh nemirnih in napornih časih.
Zato je tako pomembno, da spoznaš sebe. In se vzljubiš točno taka kot si.
Brez obtoževanja, brez obžalovanja in brez pričakovanj, da bo nekdo drug naredil nekaj, da bo tebi lažje.

V druženju Štirikratno izžarevanje ženske narave delim štiri vrata skozi katera se vedno znova spuščaš v čustveno izčrpanost in ponavljaš kroge z izgorelostjo.
Če te zanima več, te vabim v našo družbo.
Več najdeš na povezavi >>>TUKAJ<<<

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

zadovoljstvo

Prijaznost dela čudeže

13. november je svetovni dan prijaznosti.
Mednarodni dan prijaznosti obeležujemo od leta 1998, ko je bila podpisana deklaracija o prijaznosti.
Prve države, ki so ga začele obeleževati, so bile Kanada, ZDA in Singapur.

Vsako leto na ta dan z deljenjem rumenih rož poudarjajo potrebo po preprostih dejanjih, s katerimi polepšamo življenje drug drugemu.

Dejstvo je, da za prijaznost ne potrebuješ veliko.
Zadostuje nasmeh.
Prijazna beseda.

In v času v katerem živimo je ravno prijaznost tista, ki izumira.

Vendar prijaznost znižuje stres, zaskrbljenost in depresijo.
Sprosti te in v medsebojnih odnosih naredi čudeže.

In to ne glede na to ali ljudi poznaš ali ne.

Prijazna gesta ali to, da človeku nameniš prijazno besedo lahko narediš kjerkoli.

To, da rečeš hvala, dober dan ali nasvidenje te nič ne stane.
Lahko pa naredi bistveno razliko v življenju človeka s katerim si v stiku.

Praksa brez dvoma dela mojstra, tudi na tem področju.

Svoje možgane izuriš v prijaznosti s tem, ko vedno znova izbiraš prijaznost.

Pomembna je razlika med prijetnostjo in prijaznostjo.

Kajti pogosto smo naučene, da smo prijetne in potem poskušamo ustreči, tudi ko nam ni do tega, da bi bile avtentično resnično prijazne. Pomembno je, da vedno izhajaš iz resnice.

Nekaj primerov, kako lahko prijaznost daš v prakso:

1. Prakticiraj prijaznost do sebe.
To je izjemno pomembno, kajti pogosto si do sebe manj prijazna kot do drugih. Celo do neznancev smo bolj prijazne kot do sebe. Pomisli, kaj je najprijaznejša stvar, ki jo lahko narediš zase v tem trenutku?

2. Zapomni si, precej lahko je biti prijazna, ko si dobro razpoložena.
Izziv se vedno pojavi, ko si slabe volje, frustrirana, jezna ali ranjena. Takrat je pomembno, da se ustaviš. Si vzameš trenutek. Vdihneš. Opazuješ kaj se dogaja. In izbereš prijaznost, namesto, da odreagiraš.

3. Zavestno izberi, da delaš namerna dejanja prijaznosti.
Prijazno pozdravi poštarja. Se zahvali za dobro delo. Povabi prijatelja ali prijateljico na kavo. Bodi iskrena in si dopusti spontanost. Vnesi prijaznost v svoj vsakdan zavestno!

Svetovni dan prijaznosti lahko obeležiš tako, da s prijazno besedo, dejanjem ali s prijaznim nasmehom nekomu polepšaš dan.

Dejstvo je, da prijaznost nič ne stane, vendar dela čudeže.
Poskusi :)

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Mentorica za razcvet Ženske Duše
www.divine.si

PRIPRAVLJENA NA VEČ?
Ostani v stiku z mano.
>>> Pokukaj katerih 6 ključnih kvalitet se skriva v vsaki ženski. Tudi v tebi so. Težava številnih žensk je v tem, da so se ženske, brez da bi se zavedale, ločile od delov sebe, ki so za strastno in ljubeče partnerstvo ključnega pomena. Pogosto ravno na partnerski odnos projiciramo tisto, kar nam manjka v upanju, da nas bo odnos osrečil. Resnica pa je, da ne moreš imeti tega, kar nisi voljna biti. V programu Koda:Ženska delim 6 ključnih kvalitet, ki so za srčnega moškega neustavljivo privlačne. Več o druženju si lahko prebereš na spletni strani >>>TUKAJ<<<

>>> In ker zate želim, da ustvariš ljubezenski odnos, ki varuje ljubezen in da premagaš uničevalce ljubezni, ki ti stojijo na poti, sem pripravila brezplačni vodnik za varovanje ljubezni, pofočkaj se in postani del skupnosti Varuhinj Ljubezni.

leaf

Suverenost

Dan Suverenosti

Danes se mi zdi kot posmeh.
Ker te lekcije v resnici nikoli nismo vzeli.

In danes se mi zdi bolj kot kadarkoli prej jasno, da smo daleč od suverenosti. Še najboj tiste, ki največ šteje. Osebne suverenosti.

Usta polna sladkih in lepih besed.
Ja, um vse ve.
Mental ruži svoje in premleva dokaze za in proti.
Telo pa… ja, telo ve, da od suverenosti ne živi niti s-ja.

Ampak kaj to sploh pomeni… suverenost!?

Poglejmo kaj je v zvezi s tem pojmom zapisano v Slovarju slovenskega knjižnega jezika:

– suverénost – 1. politična neodvisnost, samostojnost: spoštovati suverenost drugih držav; uveljavljati suverenost; suverenost naroda; kršitev suverenosti; suverenost in neodvisnost /knjiž. braniti svobodo, suverenost in ozemeljsko celovitost 2. ekspr. popolno obvladanje kakega dela, dejavnosti: odigrati vlogo s potrebno suverenostjo 3. knjiž. vzvišenost, dostojanstvenost: suverenost njegovega vedenja 4. knjiž. oblast: ta država ima suverenost nad delom ozemlja (op. 2)

Izpeljana je iz latinske besede ”suveralus” in pomeni najvišji. Uporablja se za označevanja lastnosti določenega subjekta kot vrhovnega na svojem področju.

V sistemu dominance je skozi to lečo suverenost mogoče interpretirati kot vzvišenost ali avtoriteto.

V resnici pa suverenost pomeni, da ti v sebi čutiš, da imaš stik z vsemi deli sebe in da znaš upravljati z vsemi deli sebe.
Vodenje sebe vodi v suverenost.
Mojstrstvo sebe vodi v suverenost.

Ko si samostojna, samosvoja in upravljaš s svojim svetom in s seboj. Ko poznaš sebe in svoje odzive in zato veš kako upravljati in namesto, da reagiraš, eksplodiraš ali si v samo-sovraštvu.

Zavestno izbiraš. Sebe. In zase.
Si suverena. V sebi.

Z ostalimi oblikami se sploh ne bom ukvarjala, ker to ni moje področje, čeprav tudi v smislu državne suverenosti tudi približno nismo suverena država.

Ampak osebna suverenost.
V resnici je ta tista, ki sestavlja suvereno družino, družbo ali pa državo.

Začne se pri osebni suverenosti.
Ki terja, da odrasteš.

Ne moreš biti suverena, brez da si odrasla.
Ne moreš biti suverena, dokler tvoj notranji otrok išče nadomestnega starša. Ker v trenutku, ko najdeš nekoga, ki vsaj približno ustreza znanim kriterijem se podrediš.

Ne moreš biti suverena, če se počutiš žrtev življenja, otroštva, družbe, sistema, denarja ali politike.

Ne moreš biti suverena, če se vedno znova razprodajaš najvišjemu ponudniku za najbolj ugodno ceno.

Ne moreš biti suverena, če svojo moč vedno znova daješ v roke drugim, sabotiraš priložnosti za svoj razcvet in iščeš krivca za stanje tvojega osebnega življenja tam zunaj.

Suverenost je notranja drža.
Dostojanstvenost. Samospoštovanje. Cenjenje sebe.
Vse to sestavlja suverenost.

In občutek suverenosti vznika iz notranjosti.
V resnici je ne moreš kupiti ali si jo prisvojiti tam zunaj.
Ne glede na to koliko titul si nalepiš na prsi.
Ne glede na to koliko stvari narediš ali ne narediš.

Gre za izvorno kvaliteto duše, ki jo ali čutiš, ali pa ne.
Tvoja duša je suverena.
Vprašanje je ali jo zmoreš utelesiti in čisto zares zaživeti.

Suverenost je tako kot suženjstvo notranja drža.
In morda bi bilo modro na današnji praznik suverenosti razmisliti o tem v kolikšni meri jo zares čutiš, si povezana z njo in jo živiš.

Ker v teoriji se lepo sliši.
Na koncu, po vseh preizkušnjah in v izzivih pa vedno znova šteje zgolj praksa.

Notranja suverenost. Kjer se čutiš.
Kjer si povezana s seboj.
Kjer veš, ne glede na zunanje okoliščine, da boš celo sebe nesla s seboj, kamorkoli boš šla.

In da si tukaj zato, da boš celo sebe z vsemi izkušnjami skozi katere te vodi duša, nesla s seboj, namesto da se razdrobiš in raztreščiš na milijone koščkov.

Danes te vabim, da razmisliš o svoji suverenosti. Kje si?
In predvsem, da jo začutiš. Jo občutiš. V sebi in zase.

Bodi Suverena.
Bodi TI!

In saj veš, bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

love

Nič ne more ustaviti Ljubezni

Nič ne more ustaviti ljubezni.
Nič.

Nobena ovira.
Nobena prepreka.
Niti meje.
Niti hudobija.
Čisto nič.

Ljubezen je.
Obstaja.

Na dosegu prstkov ti je… VEDNO.

Samo, če jim uspe, da na to pozabiš, začneš verjeti, da je strah močnejši.

Moč ljubezni preseže vse.

In vendar ni samo-po-sebi umevna.
V sebi jo moraš aktivirati.
In jo živeti.
Vsak dan znova.

Pred vso to sago v kateri smo, sem dobila navdih, da je varovanje Ljubezni tisto, kar je moje delo.
Takrat nisem razumela kaj to v resnici pomeni.

Danes razumem.
Danes mi je jasno.

Ker nič ne more ustaviti ljudi, ki ljubijo.
Nič.

To živim.
To diham.
To je moja molitev.

Ljubezen.

In v praksi ni čisto nič osladna.

Je pa prostrana.
Pomirja.
Radosti.

In to kar srčno želim čisto vsakomur je, da jo doživi.
In da jo živi.

Najprej v sebi in s seboj.
Ker šele, ko je živa v tebi in si jo polna v svoji notranjosti, jo lahko iz sebe širiš v svet. In jo iz sebe deliš z drugimi.
Ko si je ti polna.
Ko si jo prisvojiš in ji dovoliš, da te nahrani in napolni.
Najprej tebe.

Potem jo siješ iz sebe.
Izžarevaš jo.

Brez siljenja.
Brez truda.

Tvoj obstoj zadošča.

In Ljubezen… Ljubezen živi.
SKozi tebe se izraža kot TI.

Zato bodi Ljubezen.
Vsak dan znova.

To. TO je ultimativni upor.
Zaradi tega smo tukaj….

Varuhinje Ljubezni.

Bodi.
Samo bodi.

Bodi Ljubezen, ki ti SI.

Bodi Ljubezen, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

redheadq

Prestara sem za ta jajca…

»Rekla si, da bomo šli ob osmih, ura pa je devet,« je začel takoj, ko smo se odpeljali od doma.

Globok vdih in izdih.

Vstala sem ob sedmih, da bi uredila vse potrebno za enodnevni izlet. Saj veš, priprava kosila in večerje za piknik v naravi. In kljub dobremu namenu, so se stvari zavlekle.

Zagotovo poznaš tisto, ko zjutraj prideš v kuhinjo in začneš pospravljati, pomivati posodo v koritu, zlagaš stvari iz pomivalca, mimogrede še izprazniš pralni stroj in sušilca, obesiš perilo in pripraviš novo rundo za pranje, ker je ravno nedelja, pa tisti poceni tok ali kako že.
In potem je treba izkoristiti vsak trenutek. Poleg vsega še zaliješ vrt.
Skratka, ne glede na to, kako zgodnja bi bila, mi ne bi zmanjkalo opravil, ki so nujna.

Moj moški pa je moral čakati.
Opravil je svoj del in potem je moral čakati, česar ne mara.
In jaz to vem.

Ni bilo prvič, da smo se odpeljali od doma in mi je očital, da zamujam.
In vedno v sebi začutim identičen občutek utrujenosti. Kot da kolapsiram vase.

Vedno sem se branila in naštevala kaj vse sem naredila.
Tokrat sem le tiho obsedela na sovoznikovem sedežu.

V sebi sem premlevala kaj naj rečem, kar ni bilo povedano že tolikokrat prej.
Tiho sem bila kar nekaj časa.

Potem pa je iz mene zletelo, da sem prestara za ta jajca.
Ne da se mi več.

Ob tem, da sem vedela, da je druga polna luna v Vodnarju privila stvari na polno in da je čas tak, da se razkrivajo stvari, ki jih nočeš videti in slišati.
Vedela sem, da je pomembno, da sem prijazna in spoštljiva.
Da ne vzamem njegove stiske kot napad nase.

Mimo je čas, ko sem bila prostovoljno kanta za smeti za vse okoli sebe.
Čas naredi svoje.

Nekje te sreča pamet, da nehaš reagirati na vse dražljaje okoli sebe.

Osebno sem mnenja, da svoje naredi tudi EMŠO.

Starejša ko sem, bolj se mi ne da več ugajati in prilagajati za vsako ceno, ustrezati drugih.
Predvsem pa biti tiho.

Ja, vzamem si čas za premislek.
Vendar se po premisleku tudi izrazim in povem svojo resnico.

Tudi tokrat sem jo izrazila.

Zdaj sva tako daleč, da se mi po razmisleku na njegovi strani moj dragi tudi opraviči.
Kar me še vedno preseneti. V dobrem smislu.

Res je, ne znam oceniti koliko časa mi bo nekaj vzelo in to je čisto ok.
Res je, da sem zanič v planiranju in časovnem načrtovanju.
Danes si dovolim biti spontana in v toku, brez občutkov krivde in samo-obtoževanja.

Tudi zato hišo pospravljam takrat, ko sem za to razpoložena in ne ko bi mogla.

Včasih tega nisem znala.
Včasih sem se napadala, ker sem nekaj rekla in mi potem ni uspelo se držati dogovora.
Včasih nisem razumela potreb svojega moškega.

In nisem mu znala povedati kakšne so moje potrebe… da mi je udobno, toplo in da sem sitna, če sem lačna.

Ampak prestara sem za prilagajanje in ugajanje.
Včasih sem se trudila, da bi bil moj moški zadovoljen. Nisem vedela, da je bistveno, da sem zadovoljna jaz, ker s tem vplivam tudi nanj. Kritizirala sem sebe in se kaznovala, ker stvari nisem izpeljala 100%. Krivila sem sebe, da nisem dovolj hitra in učinkovita in da zamujam.
Zdaj mi je moj lasten mir bolj pomemben. In se tudi postavim zase.

Ja, neudobno je.
Ampak prestara sem, da bi bila tiho. Včasih sem se potegnila vase in se umaknila.
Zdaj pa na glas povem kar si mislim. Vedno po tehtnem premisleku in spoštljivo.
Ker če mi je kaj boleče opazovati, je to napadanje in nespoštljivo ravnanje med partnerjema. Ker znamo biti ženske pikre in moškega kastriramo tik-tak. To vem, ker sem bila tudi sama včasih taka. Ampak spoznavanje sebe in svoje ženske narave je prineslo tudi boljše poznavanje moške narave in razumevanje tega kako živeti v harmoniji.
Posledica tega je, da sem se morala naučiti tudi kako se izraziti na povezovalen in spoštljiv način. Ampak to terja prakso.

Dejstvo je, da sem prestara, da bi ustregla vsem okoli sebe
zgolj zavoljo miru v hiši. Verjamem v to, da vsak v odnos prinese svojo prtljago in tudi svoje smeti. In nisem več pripravljena pospravljati smeti drugih ljudi. Vsak ima svoje. Umetnost je, da prepoznaš katere so tvoje in katere niso. In leta soočanja s seboj in s svojo notranjostjo me je izmojstrilo v tem, da drugim pustim, da pospravijo svoje smeti in z njimi ne smetijo moje notranje plaže.

Prestara sem za hitenje.
Naglico in brezglavost. Preveč me izprazni in predrago je postalo. Zdaj veliko bolj cenim svojo energijo in iz izkušenj vem, da vedno, ko hitim, porabim veliko več energije za isto količino stvari, ki jih naredim.
Zato vedno, ko sem izzvana, upočasnim.
Začnem globoko dihati, s trebuhom. Se umirim. In počakam, preden se odzovem.
Nisem več v reakciji na okoliščine, ljudi ali situacije.

Prestara sem za tekmovalnost in dokazovanje kdo ima prav.
Včasih sem razlagala kaj vse sem naredila in kako poskrbim za vse okoli sebe. Kupovala sem si pozornost in dokazovala, da zmorem. Zdaj se mi ne da več izgubljati energije s tem. Postala sem precej bolj ekonomična in premišljena. Vem, da stvari delam zase. To, da kuham in perem in urejam stvari je zato, da se jaz počutim bolje in da poskrbim za svoje potrebe.

Ker ko jaz poskrbim zase lahko potem poskrbim še za koga drugega.

Prestara sem za to, da bi druge postavljala pred sebe.
Ni več računice.
V življenju pride čas, ko ugotoviš, da je tvoja polnost in izpolnjenost prioriteta.
In zdaj je v mojem življenju ta čas.

Zato si brez slabe vesti podarim najboljše.
Uživam v drobnarijah.
Poslušam sebe in sledim svojemu toku.

Ampak tega ne prinese EMŠO.
To prinese odraslost.

Ko zavestno poskrbiš za svojega notranjega otroka in postaneš starš sama sebi.
Ko namesto, da se prostituiraš in razprodajaš za druge, raje uživaš.
Ko nehaš biti žrtev okoliščin in prevzameš odgovornost zase.
In namesto, da sabotiraš sebe in priložnosti v življenju, raje zavestno kreiraš.

Ja, odrasla ženska deluje modro in premišljeno.
Postavi se zase.
Ve kdaj reči JA. Pa tudi kdaj reči NE.
Ve, da mora najprej poskrbeti zase, da bi lahko poskrbela za kogarkoli drugega.
Neguje sebe.
Si pove resnico.
In tudi, ko je soočena z neprijetnimi situacijami zmore držati sebe.
Ustvari svoj prostor.
In je zvesta sebi.

V teh časih je pomembno, da si odrasla.
In da zmoreš ohranjati medsebojno spoštovanje.
Se povezovati z drugimi v ljubezni, z ljubeznijo in za ljubezen.

In saj veš, biti Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

dance

Sveta praksa izžarevanja

Ko sem prvič stopila v stik s sveto prakso izžarevanja, pravzaprav nisem vedela, kaj me čaka. Vendar sem svoji vodnici v globine ženstvenosti zaupala in to, kamor me je praksa vodila, me je pozitivno presenetilo in očaralo.

Čutila sem globine, ekstazo, in blaženost v svojem telesu, ki sem jo prej občutila le skozi spolnost s svojim moškim.

Globine v katere me sveta praksa izžarevanja vodi, me vsakič znova presunejo in bolj ko si dopustim, da se odprem, sprejmem, pustim toku, ki teče skozi mene, da me neguje in se mu predam, bolj močno čutim ta tok energije skozi mene.
Bolj plešem s tem tokom in se mu predajam.

Gibanje in pretočnost v mojem telesu me povezujeta z ženstvenostjo v meni.

Sveta praksa plesa me vedno znova vodi v izpolnjenost.
V sebi čutim sijaj in radost, ki je skozi druge vrste meditacij nikoli nisem začutila v svojem telesu.

Skozi ples se izraža sveti aspekt božanske ženstvenosti, potencial, ki ga ženske nosimo v sebi.
Stare tradicije sveta so ples poznale kot način za sprejemanje svoje raznolikosti.
Kot prakso hvaležnosti.
Način za soočanje z močnimi čustvi kot je žalost.
Ali v obdobju žalovanja in za povezovanje s petimi naravnimi elementi.

Ples je brez dvoma eden od načinov za ustvarjanje povezave.
Stika z božanskim v sebi.

Ples odpira poti kreativni energiji v telesu in nas iz glave premakne globoko v izkušanje telesa ter v odpiranje srca. To je eden od številnih razlogov, zakaj mi je sveti ples izžarevanja tako blizu.

Ples je pravzaprav sveta praksa utelešanja svojih dušnih kvalitet.

Premikanje telesa, sledenje glasbi in predvsem izražanje občutkov skozi tvoje telo te odpira.
Odpiranje je bistvenega pomena, da prideš v stik s svojim izvornim, avtentičnim Jazom.
In da svoja duhovna telesa, kvalitete svoje Duše utelesiš v fizičnem telesu.

Šele, ko jih utelesiš jih skozi izžarevanje iz sebe širiš v svet.

Rada rečem, da je ženska Darilo ljudem in svetu.
In ženska je Darilo skozi svoje izžarevanje.

Ko si pustiš, da si v stiku s tem, kdo v resnici si in to siješ, izžarevaš iz sebe v svet, ljudje pa so ti priča, se ustvarja čisto posebna atmosfera prepoznavanja in pričevanja, po kateri ženske močno hrepenimo.

Sveta praksa izžarevanja je Darilo vsem ženskam, ki so ti v krogu priče in ko s teboj podelijo to, čemur so bile priča, se ustvari močna povezanost in sveto ozračje prepoznavanja, ki te napolni z ljubeznijo, blaženostjo in radostjo.

Gre za posebno prakso iz tantrične tradicije, ki aktivira in povabi v ospredje občutke, ki so prisotni v danem trenutku.

Namesto, da bi se osredotočala na tehniko plesa, si dopustiš, da odpreš vse aspekte svoje Biti, tako fizično-energijsko raven, kot tudi čustveno, mentalno in duhovno.

Sveta praksa plesa ti pomaga pri premiku iz glave v telo, ki je za izkušanje ženske energije bistven.

Ples je pot, ki ti pomaga ustvariti občutek umirjenosti, tako na mentalnem kot tudi čustvenem nivoju.
Ples ti pomaga, da to kar čutiš, tudi izkusiš in utelesiš.

Omogoči ti, da se odpreš in sprejmeš kvaliteto tvoje Duše, ki se želi izraziti skozi tebe.
Da dopustiš, da te ta kvaliteta nahrani, napolni in neguje.
Šele, ko si ti polna v sebi, iz te polnosti to kvaliteto širiš v svet.

Ples ti pomaga, da upočasniš, da se lahko odpreš občutkom radosti, užitka in polnosti ob tem, ko se tvoje telo premika. Iz te polnosti in hvaležnosti za telo se iz svojega centra premakneš v svoje srce, v stik z božansko naravo v sebi.

Si duhovno Bitje, ki se uteleša v materijo.

In tvoje telo je vozilo, skozi katerega izražaš svojo božanskost, svoje Darilo, svojo božansko naravo deliš z ljudmi in s svetom.

In dokler te mišice ne natreniramo, tega Darila ne moremo čisto zares zavestno deliti z ljudmi in s svetom, ne glede na to, kako se trudimo in kako močno iščemo svoj življenjski namen.

Tvoj življenjski namen ni v delovanju ali v mentalnem konceptu.
Tvoj življenjski namen je v Darilu, ki je v tebi, ki iz tebe sije v svet in ki ga deliš z ljudmi in s svetom.

Dokler ga ne spoznaš in zavestno podeliš imaš občutek, da ne veš kaj to je.
Lahko se zaletavaš z glavo ob zid, se trudiš in na mentalni ravni iščeš odgovore, vendar spoznanje ponavadi vznika iz globin tvoje Biti.

Ko premakneš svoje telo na zavesten način in si dopustiš, da v gibu čutiš radost, lepoto in užitek, si v stiku, si v izžarevanju svetlobe svoje Biti.

Tako kot dih, je tudi ples nekaj, kar ti je povsod na voljo.

Skozi ples stopaš v stik s potenciali ženstvenosti, ki so latentni skriti v tvoji notranjosti.
Tvoja Ženska Duša je v stiku z lepoto, sočutjem, senzualnostjo, ekstazo, radostjo, mehkobo, globino, enostjo, ljubeznijo.

Sveta praksa plesa ti ponudi avenijo izraza, kjer lahko izraziš občutke skozi svoje telo.
To je priložnost, da presežeš občutke zaskrbljenosti, žalosti, stresa ali jeze in se predaš božanskemu v sebi.

Dobesedno streseš s sebe vse tisto, kar te bremeni, se osvobodiš in ustvariš pot, da se skozi tebe izrazijo globlji občutki povezanosti, hvaležnosti in radosti.

Ženske smo pogosto mnenja, da je enkratna izkušnja ekstaze dovolj, da napolni tvojo notranjo posodo.
Vendar je dejstvo, da je potrebno na svoj notranji ogenj ekstatičnosti, radosti in strasti redno nalagati.

Če zgolj enkrat na vsake nekaj mesecev zakuriš kres in čutiš vzhičenost v sebi, to ne zadošča, da bi imela dnevno na voljo energijo, da si v svoji ženstvenosti.

Ženstvenost potrebuje energijo.

In v hecu rečem, da se je občasno potrebno ustaviti na bencinski črpalki in natočiti gorivo.
Kljub vsesplošnemu prepričanju ženske populacije, da se tvoja posoda napolni, če voziš hitreje in bolj drzno, žal temu ni tako. Pomembno se je ustaviti in napolniti svojo posodo, redno.

Skozi svoje izkušnje, sem prišla do spoznanja, da je redno nalaganje na ogenj moje ženstvenosti ključnega pomena za mojo dobrobit in predvsem, da sem lahko prijazna, ljubeča in dobro razpoložena na dnevni bazi.

Ženska postane nerazpoložena, sitna in slabe volje takrat, ko ji manjka notranjega goriva.
Ko je na hlapih energije ali pa vozi z nadomestki energije, ki vedno terjajo svoje obresti, jo to potegne v spiralo nezadovoljstva.

Glede na tvojo aktivnost, glede na to, koliko svojega časa preživljaš v moški energiji, je pomembno obnavljati stik s svojo žensko esenco. In predvsem napolniti svojo notranjo posodo energije.

Seveda ima vsaka ženska v sebi obe energiji – moško in žensko.
Vendar spol, tvoja fizionomija telesa diktira, katera energija je dominantna in predvsem, katera je energija, ki je telesu naravna.

Ženska energija je naravna ženskemu telesu.

Žensko telo poganjajo ženski hormoni.
In seveda znamo uporabljati in biti tudi v moški energiji, vendar to od tebe terja več energije in več pozornosti, več aktivnosti, kot ko si v ženski energiji. In to izčrpa tvoje fizično telo.

Zato se ženski, ki je veliko v moški energiji upre njeno fizično telo.
Težave z zanositvijo, težave s srcem, težave z rodili in s prsmi so pogosto prisotne pri ženski, ki večino svojega časa preživi v moški energiji in pozabi negovati svojo naravno, izvorno žensko esenco.

To kar te napolni kot žensko je lepota.
Ko zaslišiš note glasbe in tišino med njimi.
Ko zavonjaš vonj kadila in sladkobo vrtnic.
Ko čutiš milino, svetlobo, ki sije iz žensk, ki so del ženskega kroga.
Ko se dotakneš svoje kože, svojih las in začutiš svoje srce, ki se odpira vsak trenutek še malo bolj.

Skozi sveto prakso plesa svojo moč, ki jo začutiš v svojem centru telesa dvigneš v prostor srca.
To so trenutki svetosti, trenutki, ki jih ne moreš ujeti, trenutki, ko začutiš svojo Bit, svojo sveto ženstvenost.

Če čutiš klic in si voljna, da se spustiš v svoje globine svoje Ženske Duše te vabim, da se mi pridružiš v ženskem krogu Izžarevanja. Praksa Izžarevanja je del spletnega intenziva Preobrazi svoj odnos s telesom. Več najdeš v nadaljevanju spodaj >>>

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Mentorica za razcvet Ženske Duše
www.divine.si

PRIPRAVLJENA NA VEČ?
Ostani v stiku z mano.
>>> Telo je izjemen sistem. Ekosistem. In če v tem ekosistemu vlada strah, to povzroča zakrčenost, utesnjenost in stres. Če v tem ekosistemu vlada ljubezen čutiš sproščenost, pomirjenost in odprtost.
To, da si prisotna, v tem trenutku tukaj in zdaj, je tisto mesto, kjer lahko ti izbereš strah ali ljubezen.
To je v teh nemirnih časih pomembna dnevna praksa.
Preobrazi odnos s telesom je spletni intenziv, kjer bova skozi prakso in predavanja odstirale, kaj si vgradila v svoje telo in kako to preobraziš. Ker je to, da naseliš svoje telo in ga napolniš z ljubeznijo, najbolj modra izbira v teh nemirnih časih. Več najdeš na povezavi >>>TUKAJ<<<

>>> In ker zate želim, da ustvariš ljubezenski odnos, ki varuje ljubezen in da premagaš uničevalce ljubezni, ki ti stojijo na poti, sem pripravila brezplačni vodnik za varovanje ljubezni, pofočkaj se in postani del skupnosti Varuhinj Ljubezni.

pogum

Ko te življenje spravi na kolena…

Padel je.
In potem še enkrat.

Izgubil prvo mesto in na koncu prišel na cilj zunaj deseterice.

Ufff kako težko je bilo včeraj gledati kolesarsko tekmo Pariz-Nica.
Kot empatinja čutim z drugimi in včasih je poraze res, res težko odčutiti.

Ob tem sem se spomnila na to, kolikokrat me je življenje spravilo na kolena.
Spomnila sem se na svoje padce.
In na to, kako jebeno težko je bilo včasih vstati.

Včerajšnji dan me je opomnil na moje 12-letne cikle in na to, da se počasi približujem taistemu prehdu, ki me je sesuval leta 2009.

Tokrat sem dojela, da gre za prehod, ki ga je modro narediti zavestno, kar pa ne pomeni, da mi je kaj lažje.

12-letke so zanimive, ker v 12. letih narediš en krog v svoji mandali življenja.
In v ospredje stopijo zgodbe, ki si jih prinesla na ta planet.
In s katerimi se še nisi uspela pomiriti.

Priložnost imaš, da se spogledaš s seboj in s tem, kar odklepajo arhetipi, ki so tvoji sopotniki in vodniki na življenjski poti.

Pri meni se oglaša Saboter.
Na polno.
Njegovo bivanje v prvi hiši moje arhetipske mandale mi dolgo časa ni bilo jasno.
Letos mi postaja jasno bolj kot kadarkoli prej.

Saboter je tisti del v tebi, ki kreira iz strahu, namesto zaupanja.

Njegova glavna tema je strah pred tem, da bi povabila spremembo v svoje življenje.
Raje sabotiraš priložnosti in ostajaš v coni udobja.

Saboter te vedno znova postavi pred izbiro.
Kreacija iz strahu ali ljubezni.

Vsi saboterjevi strahovi so povezani z nizko samozavestjo, ki povzročijo izbire, ki blokirajo tvoj uspeh in moč. Saboter je tvoje ogledalo, ki odseva tvoje strahove pred tem, da bi prevzela odgovornost zase in za tisto, kar ustvarjaš.

In kot je rekla ena mojih mentoric je JASNOST zelo pomembna na tvoji poti.
Ker, ko prideš do jasnosti v danem trenutku, prideš tudi do tega kaj je najbolj modra stvar, ki jo je za narediti.

Tiste, ki ste moj letnik, vstopate v nov cikel.

Izbira je vedno ali greš noter zavestno ali potuješ s prevezo čez oči in ne vidiš kam greš.

Že nekaj časa vem, da manj boli, če veš kam stopaš, kot če se delaš, da ne vidiš in ne veš. Boleče je pa vseeno.
Ali vsaj neudobno.

Občudujem Rogliča, majke mi faca je, resno.
Občudujem ga, kako se sooča s porazi.
Ker jaz tega ne zmorem na tak način.

Občudujem ga, kako zmore biti človek takrat, ko najbolj boli in je najbolj težko.

Učim se tega.

Za začetek sem prijazna s seboj.
In ne projiciram stvari na druge.

Tudi ko bi rekla jebi se, se raje ugriznem v jezik.
Tudi jaz sem človek.
Imam svoje žute minute.
In tale vikend je bil ajme meni…

Zato sem toliko bolj hvaležna vsem orodjem, ki jih imam na dosegu prstkov, da ostajam v sebi in s seboj.
Da ne napadam drugih, se pizdim in svoje bolečine ne zlivam na druge.

Definitivno vidim napredek.
Veliko bolje mi gre kot pred dvanajstimi leti.
Duša ve in prinaša nove izzive in nove zmage.

Vesolje ve.
Jaz pa sem brezmejno hvaležna za učenja.

Trenutno mi najbolj prav pridejo orodja, ki jih delim v opolnomočenju, ker je tole sestavljanje delcev v celoto vseživljenjsko delo.

Poznavanje osebnih arhetipov pa je… ja neprecenljivo.
Bi spoznala svojo? Jo poznaš? Veš kako potuješ skozi 12 let z njimi?
Če te zanima več, me pocukaj za rokav in ti povem, kako lahko izveš več.

Kako gre pa tebi soočanje s porazi v življenju?

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Mentorica za razcvet Ženske Duše
www.divine.si

PRIPRAVLJENA NA VEČ?
Ostani v stiku z mano.
V življenju pride čas, ko ugotoviš, da je cena tega, da iz svojega življenja izpuščaš najpomembnejšo osebo v tvojem življenju… Sebe, prevelika. Osebna mandala arhetipov je tvoj zemljevid za spoznavanje svojega polnega potenciala. 16.4.2021 začnem z 22-dnevnem intenzivom spoznavanja zaveznikov tvoje Ženske Duše. Arhetipi so tvoji zavezniki, ki jih je duša izbrala, da z njihovo pomočjo izkuša to življenje tukaj in zdaj. Arhetipi so tvoja energijska matrica, struktura, ki pravzaprav sestavlja človeka. Arhetipi so tvoji energijski vodniki s pomočjo katerih zaživiš svoj polni kreativni potencial, izpolnitev svojega posvečenega dogovora.
Vsaka duša pred utelešenjem v telo izbere katere arhetipske energije bodo prisostvovale v izoblikovanju njene osebnosti. Duša izbere tiste arhetipske energije, ki ji bodo omogočile zemeljske lekcije, ki jih potrebuje za svojo rast. In kljub temu, da imaš v sebi vse arhetipske energije, imaš različno močno izražene določene arhetipe v svojem karakterju. Več o druženju v 6 delih in srečanju v živo, kjer boš narisala svojo osebno mandalo najdeš na povezavi >>>TUKAJ<<<

heartlight

Se znaš imeti rada?

Na to vprašanje je v moji nedavni raziskavi okoli 40% žensk odgovorilo z da.
Malo bolj poglobljeno raziskovanje pa je hitro razkrilo, da ima okrog 90% vseh vprašanih s svojim telesom ljubezensko sovražen odnos.

Zase vem, da mi je v teoriji vse šlo popolno.
V praksi pa malo manj.

Enostaven test odhoda na bazen in oblačenja kopalk je razkril vse nianse mojega kompleksnega odnosa s svojim telesom.

Ko sem bila 5-letna deklica so me v vrtcu zbadali, da sem Debeluška.
In še danes čutim posledice ob vsaki zbadljivki. Kako se moje telo zakrči in bi se skrilo.

Zagotovo je zbadanje s strani vrstnikov pustilo sled tudi v najstniškem obdobju, ko sem bila sicer suhica z manj kot 50kg pri 180cm višine, vendar sem se konstantno skrivala za preširokimi srajcami in kavbojkami.

Danes imam dobrih 30 kilogramov več in ko se v kopalkah pokažejo šlaufi, kot jim pravimo ženske, je moj prvi odziv še vedno ta, da bi se skrila.

In ravno moja osebna izkušnja mi je razkrila, kako hitro greš v sojenje in kritiko sama sebe zaradi lepotnih idealov, ki te obkrožajo.

Pozitivizem na področju odnosa s telesom je kratke sape.
Ker se globoko usidranega sramu in posmeha ne da preprosto zradirati.

Stigma okoli lepote ni nekaj, kar bi lahko enostavno odtrgala stran kot obliž in opravila s tem. Plasti pogojevanja, zasramovanja in posmehovanja je potrebno razpustiti plast za plastjo. In tukaj stvari ne moreš narediti na silo in na hitro.

To vedno znova dokazujejo diete.
Če na silo izgubiš nezaželene kilograme, se radi vrnejo nazaj v družbi novih.
Zakaj?

Ker so kilogrami zgolj zaščita pred svetom.
Ker kilogrami ščitijo tisto, kar je bilo ranjeno in je boleče v tvoji notranjosti.

S siljenjem, potiskanjem, ustrahovanjem in s tem, da telesu vzameš stvari, ne boš dosegla kar si želiš.
Telesa ne moreš popraviti ali ga spremeniti.
Lahko poskušaš, vendar se na dolgi rok ne obnese.
Telo se upre.

Resnična ljubezen do telesa je potrebna takrat, ko si najbolj ranljiva.
Da znaš biti nežna, prijazna in predvsem spoštljiva sama do sebe in do svojega telesa.

Zloraba telesa, ki jo same sebi povzročamo ženske, je osupljiva.
Kaj vse smo pripravljene narediti, spremeniti, da bi ustrezale lepotnim idealom, je neverjetno.

In odnos s telesom tako kot vsak drug odnos terja veliko mero ljubezni, prijaznosti in nege.
Od vseh odnosov je to tisti, ki najbolj golo iskreno in ranljivo razkriva kje v resnici si na svoji poti ljubezni in kako dolga pot je še pred teboj.

In kot v vsakem odnosu tudi v tem potrebuješ prakse, ki te nahranijo in negujejo.
Ker če kje, potem v odnosu s telesom ne moreš uporabiti pristopa pretvarjanja, dokler ti ne bo uspelo.

In v resnici videz, to, da si suhica nima vpliva na tvojo samo podobo in razpoloženje.

Toliko je žensk, ki so enako nesrečne in nezadovoljne tudi, če jim uspe shujšati, kot so bile prej v bolj obilnih telesih. Zato je v resnici ljubeč in prijazen odnos s svojim telesom tisto, kar je potrebno razviti.

In tega ne moreš doseči s strategijami, instant rešitvami ali dietami.
Ljubezen do sebe je proces.

In takrat, ko si izzvana, v resnici vidiš kje si na tej poti in kakšen je tvoj odnos s seboj in do sebe.

Ker konec koncev vse življenje temelji na odnosih.
In začne se s tvojim odnosom s seboj.

Trije pristopi, ki jih lahko takoj daš v prakso:

1. Zaveži se ljubezni do sebe sedaj. Zavezanost sebi in to, da si dosledna, da vztrajaš tudi če ti zdrsne je ključnega pomena.

2. Opusti razmišljanje, da bo to, da se bo tvoje telo spremenilo, spremenilo tvoj odnos do njega. Dejstvo je, da se vsaka sprememba v resnici zgodi od znotraj in ne od zunaj. Drugačen videz si največkrat želiš, ker upaš, da te bodo potem ljudje imeli raje, te bodo sprejeli in boš bolj priljubljena. Vendar v resnici to ne drži. Tvoj odnos s seboj določa to, kako se ljudje vedejo do tebe. V resnici jih ti s svojim odnosom do sebe naučiš, kako naj se oni vedejo do tebe.

3. Začni s tem, da nehaš kritizirati in soditi druge. Sojenje in kritika drugih, še posebej tega kako so videti, njihovega izgleda in telesa izhaja iz notranje kritike in sojenja sebe. To, kar delaš drugim najprej delaš sebi. Nehaj. Nehaj s tem pristopom, da je telo človeka merilo njegove vrednosti. Ljubi in sprejmi se v telesu v kakršnem si. In ljubi in sprejmi druge v njihovem telesu.

Želiš več?
Pridruži se mi v spletnem intenzivu Preobrazi svoj odnos s telesom, kjer bom podelila več. Podrobnosti najdeš nmalo nižje :)

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Mentorica za razcvet Ženske Duše
www.divine.si

PRIPRAVLJENA NA VEČ?
Ostani v stiku z mano.
>>> Telo je izjemen sistem. Ekosistem. In če v tem ekosistemu vlada strah, to povzroča zakrčenost, utesnjenost in stres. Če v tem ekosistemu vlada ljubezen čutiš sproščenost, pomirjenost in odprtost.
To, da si prisotna, v tem trenutku tukaj in zdaj, je tisto mesto, kjer lahko ti izbereš strah ali ljubezen.
To je v teh nemirnih časih pomembna dnevna praksa.
Preobrazi odnos s telesom je spletni intenziv, kjer bova skozi prakso in predavanja odstirale, kaj si vgradila v svoje telo in kako to preobraziš. Ker je to, da naseliš svoje telo in ga napolniš z ljubeznijo, najbolj modra izbira v teh nemirnih časih. Več najdeš na povezavi >>>TUKAJ<<<

>>> In ker zate želim, da ustvariš ljubezenski odnos, ki varuje ljubezen in da premagaš uničevalce ljubezni, ki ti stojijo na poti, sem pripravila brezplačni vodnik za varovanje ljubezni, pofočkaj se in postani del skupnosti Varuhinj Ljubezni.

copati_tiha

Njeni živo roza copati…

Tole pismo me je danes zadelo direktno v srce.
Pismo hvaležnosti.
In prosila sem jo, če lahko podelim njeno zgodbo o živo roza copatih.

Tukaj je… “Danes je dan za hvaležnost. Najprej Tebi.

Včeraj sem bila na Onkološki kliniki, kjer sem pričela s težkim zdravljenjem po diagnozi rak na dojki.
Zdaj vem, zakaj sem zbolela.

Ko so mi oktobra po presejalnem testu povedali, mi je začelo odzvanjati v glavi: “Zakaj, zakaj, zakaj..??”.
Zakaj jaz, kako je to mogoče!?

Bila sem zdrava, vitka, športnica, zdrava hrana, zgled zdravega življenja.
Polna nasvetov, kako morajo tudi drugi skrbeti zase.
IN to se je moralo zgoditi meni!?

A vedela sem, da sem si to predelala sama.
Samo ni bilo jasno, s čim.
Po tem sem začela razmišljati.
O sebi. O svojem življenju, o prehojeni poti dela na sebi.

To že vem, da sem odgovorna sama, da niso krivi drugi.
Kaj sem izpustila?

Prijavila sem se na tvoj seminar Poskrbi zase.
Našla sem koristne napotke, kako bolje skrbeti zase, kako v praksi to storiti.

A od vsega najbolj so me zadele tvoje objave o notranjem Otroku.
To je bil udarec v želodec.

Nenadoma sem zagledala sebe v svojem življenju, kako sem že od otroštva dalje, ko sem postala Pridna punčka, živela za odobravanje drugih. V partnerskem odnosu sem dajala vse in še več, še sebe, zato da bi dobila ljubezen.

To mi ni uspelo, čeprav sem se dajala na pol.
V službi sem dajala vse od sebe, a priznanja nikakor ni hotelo biti. Ko sem se s tem že sprijaznila, sem doživela še hujše. Želela sem delati to, kar me veseli, iti na svoje, a nisem verjela vase.

IN potem sem se ugasnila.
To je bilo pred tremi leti.
Ko sem vprašala zdravnika, koliko časa je rasel ta tumor na moji dojki, je rekel, da ene tri leta.

Začela sem se zavedati tega, da je v meni še vedno ta otrok, ki je vodi moje življenje že več kot petdeset let.
Izbira partnerje, išče potrditve in sprejemanje v službi, zanemarja moje potrebe v iskanju ljubezni pri drugih, in ja, tudi prave potrebe mojih otrok. To je bilo boleče priznanje, ko sem zagledala, kaj sem počela.

Vsem sem želela dati vse, le sebi nisem dajala.
IN nisem razumela, da moram najprej znati dati sebi in šele potem drugim.
Zdaj se tega šele učim.

Odlična se mi zdi tvoja prispodoba, da daš otroka zdaj na zadnji sedež in prevzameš volan.
In ko sem poslušala tvoj prispevek o tem, katere strahovi izvirajo iz otroka, sem bila spet šokirana.
Da, vse imam.

In včeraj na kliniki med čakanjem sem se zavedla tudi svojega sramu, da nisem že prej tega ugotovila, da nisem bila dovolj pametna, da sem nesposobna, ker sem rabila toliko časa. To je moj kritični Starš, ki se še vedno oglaša. Ki je tudi prispeval svoj delež in se vklopil vedno, ko sem hotela nekaj narediti zase, namesto za druge.
Tudi tega moram preobraziti.

A napredujem in Otroka sem dala na zadnji sedež.
Zdaj ga slišim, ko se oglaša.

Zadnjič je hotela živo roza copate, ko sem si hotela kupiti lepe nežno vijolične. Sem že plačala, ko sem začutila njeno žalost, ker je nisem upoštevala. “No prav, naj ti bo, sem ji rekla,” in prosila prodajalko, da mi jih vseeno zamenja za tiste živo roza.

Včasih mora biti tudi po njeno.

Tebi se zdaj iz srca zahvaljujem za to, kar delaš in ker deliš svoje znanje!
Meni je zdaj najbolj pomagalo to v zvezi z Otrokom.

Včeraj sem močno začutila to hvaležnost do tebe in ker darilo ne sme ostati neodprto, sem se odločila, da ti ga tudi izrazim.

Hvala, ker si!”
I.R.

In veš kaj je najbolj noro od vsega!?
Tudi jaz nosim živo roza copate :)

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Mentorica za razcvet Ženske Duše
www.divine.si

PRIPRAVLJENA NA VEČ?
Ostani v stiku z mano.
>>> V času kot je ta, je to, da si v stiku s svojim notranjim otrokom in imaš ljubeč odnos z njim ključnega pomena. Ker če svojega notranjega otroka ne poznaš, ne poznaš svojih potreb in se vedno znova znajdeš v preplavljenosti, prestrašenosti in iskanju pozornosti, ljubezni in potrditve v zunanjem svetu. Vse svoje odnose kreiraš iz dinamike svojega notranjega otroka. Bolečina iz otroštva, iz tvoje otroške rane se vedno znova in znova preigrava v vseh tvojih odnosih, v tvojem odraslem življenju, dokler travme ali rane ne pozdraviš v sebi.
Samo takrat, ko se soočiš s svojimi bolečinami v sebi, lahko prevzameš odgovornost zase in tvoj notranji otrok dobi svoje mesto. Preobrazi svoj odnos z notranjim otrokom je spletni intenziv, kjer se bomo zazrle vase in v to, kako pomembno je imeti avtentičen odnos s svojim notranjim otrokom. Na tak način ustvariš stik z radovednostjo, radoživostjo in igrivostjo, ki se skriva v tebi, namesto, da jo poskušaš kupiti s stvarmi zunaj sebe. Več najdeš na povezavi >>>TUKAJ<<<

>>> In ker zate želim, da ustvariš ljubezenski odnos, ki varuje ljubezen in da premagaš uničevalce ljubezni, ki ti stojijo na poti, sem pripravila brezplačni vodnik za varovanje ljubezni, pofočkaj se in postani del skupnosti Varuhinj Ljubezni.