Ljubim Sebe

Smiling Relaxed Young Woman Extending Her Arms And Closing Her Eyes In Summer

Svobodna

Bilo je jutro kot vsako drugo.
Ko sonce počasi leze v sobo, s svojimi žarki poboža vsak predmet in ga prebudi.
Dotaknilo se me je. Me pobožalo. Vendar me nič na svetu ne bi moglo prebuditi.
Tudi sonce ne.

Ležala sem potegnjena v dve gubi.
Otopela.

Ko jokaš tako dolgo, da ne moreš več niti zahlipati.
Ko vse izgubi svoj smisel.
Ko čutiš, da je brezupno.

Takrat tudi sonce nima več tiste magične moči, ki jo ima.

Pravijo, da moraš v življenju zadeti dno, da bi se lahko odrinila od njega.
Le da je bilo zame to dno tisto mesto, kjer se nisem odrinila.
Bilo je, kot bi se pod mojimi stopali odprlo žrelo in zdaj sem padala v globine.

Mislila sem, da je to zdaj tisto mesto, kjer se bom končno začela dvigati.
Tako so mi obljubljali.

Resnica pa je bila drugačna.
Vse v kar sem verjela do tistega trenutka je začelo razpadati.
Ni bilo več ničesar, česar bi se lahko oprijela.

Ne le, da je razpadalo moje življenje.
Jaz sem razpadala.

In vedela sem, da je to točka, ko moram spustiti vse.
Se odučiti vsega, kar so me naučili.
Na novo odkriti svet, sebe in življenje.

Pogledati na vse skozi nove oči.

Prideš do točke, kjer ti cilji, dosežki in nagrade ne pomenijo čisto nič.
Ko ti je vseeno, kaj si drugi mislijo o tebi.
Ko se nehaš boriti in dokazovati svoj prav.
Ko spustiš potrebo po tem, da bi bila taka kot vsi okoli tebe.
Normalna.

»Zdaj, ko ni imela več kaj izgubiti, je bila svobodna.« Paulo Coelho

Danes vem, da je potrebno, bi zadihala s polnimi pljuči in začutila svobodo v sebi, odložiti bremena in vso navlako, ki si jo sprejela in prevzela skozi sodobni način življenja.

Toliko je bolečine, ki je skozi generacije orala globoke brazde v dušah ljudi.
Toliko je bolečine in travm, s katerimi se ženske niso zmogle spoprijeti in jih preobraziti v sebi in zase.

Vse te travme so ostale naložene v senci Družine in so del tvoje zapuščine.
V kolikor se s tem ne boš soočila zase in za svoje potomce, bo to šlo naprej.

To je bilo tisto spoznanje, ki je mene pognalo v preobrazbo in v to, da sem še bolj trmasto in brezpogojno zakorakala na minsko polje, ki so mi ga zapustili predniki in prednice.

Zakaj minsko polje?
Ker ne veš kdaj in kje boš stopila na mino, ki jo bo razneslo v vsej njeni silovitosti.
Ki bo razkrila bolečino in trpljenje, ki ju nisem mogla niti slutiti.

Moje potapljanje v globine, me je soočalo z bolečinami, ki niso bile moje.
Vendar sem jih čutila in globoko doživljala kot svoje.

Obup.
Brezup.
Strahovi.
Nemoč.
Ničvrednost.

Toliko balasta. Toliko krame. Toliko vsega.
In vse to pride na površje z enim samim razlogom… da se s tem spogledaš, to sprejmeš in objameš v sebi.

Da objameš to v kar verjameš.
Da objameš pričakovanja in obžalovanja.
Da objameš škatlico za vžigalice v katero si se zaprla.
Da objameš svojo trmoglavost.
Da objameš vse kar bi se moralo zgoditi na točno določen način.

Da zaupaš življenju.
In dopustiš, da te vodi občutek svobode v tebi.

Svoboda ni nekaj, kar ti je dano od zunaj.

Svoboda je notranje stanje, ki ga je potrebno negovati znotraj sebe.
Osvoboditev je odpiranje navznoter, ki je povezano z notranjimi premiki in poravnano na frekvenco ljubezni.

Svoboda je dušna kvaliteta.
Potencial svobode je na voljo vsakomur.
Koliko jo utelesiš in živiš je odvisno od vsakega posameznika.

V dneh in tednih, ki so pred nami se bo potrebno soočiti z ovirami, ki ti onemogočajo, da bi čutila svobodo v sebi. Ovire kot so oskrunjenost, demoniziranje, izobčenost, izkoriščenost, suženjstvo.

Prihaja povabilo v globine.
In lahko se odzoveš nanj zavestno.
Ali pa počakaš, da te duša ugrabi, kot je mene.

Tolikokrat se bojimo živeti.
Res polno živeti.
In objeti vse kar nam je na voljo, z obema rokama.

Kdaj, če ne zdaj!?
Kdo, če ne TI!?

ZAživi svobodna.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

PRIPRAVLJENA NA VEČ?
Ostani v stiku z mano.
>>> Pokukaj kako preobraziti svoj odnos z Življenjem. V druženju sem podelila kako je to, da najdeš varnost in stabilnost v sebi temelj za vse življenje. Tematika je Izdaja starša kot iniciacija v svoje lastne globine.
Zakaj se počutiš izdano s strani življenja in kaj lahko narediš v zvezi s tem…Podelila več o razliki med tem ali je tvoja osnovna predpostavka v povezavi z življenjem ta, da si mamina hči ali si očetova hči? Delila bom izzive ene in druge, pa tudi kako se z življenjem, takrat ko postane polno izzivov spopada ena in druga. Ker takrat, ko veš od kje izhajajo izzivi, se lažje soočaš s tem kar življenje vrže vate. Odnos z življenjem je tisti, ki določa kvaliteto tvojega življenja. Več najdeš na spletni povezavi >>>TUKAJ<<<

>>> In ker zate želim, da ustvariš ljubezenski odnos, ki varuje ljubezen in da premagaš uničevalce ljubezni, ki ti stojijo na poti, sem pripravila brezplačni vodnik za varovanje ljubezni, pofočkaj se in postani del skupnosti Varuhinj Ljubezni.

divided

Ločenost v človeku ustvarja ločenost v svetu

Kako najlažje vladaš?
Tako, da ločuješ.

Da ločuješ na dobre in slabe, na naše in vaše.
Ločevanje je tisto, ki povzroči razdrobljenost, kjer se celota sesuje na koščke.
Razpusti se tista temeljna vez, tisto lepilo, ki ga prispeva povezanost.

Ločevanje je mogoče le, ko so ljudje ločeni znotraj sebe.
Ko se počutijo nemočni, so v strahu in nevednosti.
Zato je najlažje ustvariti zmedo, kaos, z napačnimi informacijami ustvariti zmedo in dvom v posamezniku.
Ko ne verjameš nikomur več, tudi sebi ne.

Nezaupanje je temelj ločenosti.
Skupaj z nespoštovanjem sebe.
In necenjenjem svoje celovitosti in tega kdo v resnici si.
Ko izdajaš sebe, zanikaš sebe, zlorabljaš sebe in zapuščaš sebe, ter se ločuješ od sebe in tistih delov, ki ti niso všeč.

V procesu odraščanja nas udomačijo.
Verjamemo drugim bolj kot sebi.
Ustvarimo Persono, kjer so zbrane vse tiste kvalitete, ki so zaželene in dobrodošle.
Ustvarimo maske in skrijemo svoj avtentični, resnični jaz.

Poleg tega ustvarimo tudi Senco, kjer skrijemo vse tiste dele, ki niso zaželeni in so nesprejeti v družbi okoli nas.
S tem, da se že rodimo v Senco Družine in v Senco Družbe, ki samo poudarita tisto, kar se znajde v osebni Senci.

To so notranje ovire, notranji zidovi, ki jih zgradimo v sebi.

In v času kot je tale v katerem živimo kaos razdraži notranjo Senco.
Stvari začnejo prihajati na površje.
Stvari se krepijo in vedno bolj boleče je biti, obstajati, živeti.

Soočenje s seboj je ključno za osebno osvoboditev in pozitivno razliko, ki jo želiš ustvariti v svetu. Potrebno se je soočiti s tem, kar nosiš v sebi.

To je še posebej velik izziv za tiste Duše, ki imajo dušni dogovor, da osvetlijo temo s svojo svetlobo.

Živčni sistem ženske, ki ima dušni dogovor, da je visoko občutljiva, intuitivna in empatična duša, je zvezan drugače kot živčni sistem večine ljudi. Posledica tega je veččutno zaznavanje. Kar v praksi pomeni, da so tako fizični, kot tudi čustveni, energijski in mentalni sistem nastavljeni drugače. In pomembno je, da poznaš sebe, svoj empatični sistem in da znaš upravljati s svojo energijo.

V kolikor tega ne izmojstriš, bodo tvoje empatične sposobnosti tiste, ki bodo vir bolečine, zmedenosti in čustvenih vzponov ter padcev, ki te uzčrpavajo, praznijo in utrujajo.
Pa ni treba, da je tako.

Postavljanje osebnih meja in skrb za svojo energijo je v tem času res pomembna.

Povezovanje je v teh časih dejanje upora.
Kajti upor iz ljubezni, za ljubezen in v ljubezni je tisto, kamor smo poklicane.
In to terja soočenje z notranjimi ovirami in bolečino, ki zastira tvojo luč.

In to, da imaš ob sebi sopotnika, ki čuti kot ti in hodi v isto smer je ključnega pomena.
Kajti povezovanje z enako mislečimi je takrat, ko vse razpada in je videti, da je vse proti tebi zelo pomembno.

Pomembno je, da čutiš povezanost in da lahko deliš svoje notranje popotovanje.
Potrebujemo skupnost, ki podpira iste vrednote in si prizadeva za povezanost.

Smo v ciklu preobrazbe, v temni noči sistemov, ki razpadajo.
In v teh časih je to, da si povezana s tistimi, ki čutijo kot ti in razmišljajo kot ti bistvenega pomena.

Nikogar ne moreš spremeniti.
Nikogar ne moreš prisiliti, da bi razmišljal drugače.

Imaš pa svobodno voljo, izbiro, da se povežeš s tistimi, ki so s teboj, za tabo in ob tebi.

Varnostna mreža, ki te v teh nestabilnih časih drži je blagoslov, ki ga potrebuješ.
Potrebno je podeliti kaj čutiš z nekom, ki te razume.
Potrebuješ navdihe in usmeritve kako ohranjaš povezavo s seboj.

Začenja se divja vožnja skozi jesen in zimo, ki bo razkrivala stvari, ki so še nezamisljive.
Kot bi nekdo potegnil zaveso in razkril stvari, ki so neverjetne se nam bo zdelo, ko bomo v septembru zajadrali v svoj vsakdan.

In v teh nestabilnih časih se moraš zanesti nase, zaupati vase, vedeti, da boš zmogla ne glede na to kaj bo življenje vrglo vate.

Tale čas iz ljudi izvablja najslabše.
Kot bi potegnila zaveso in razkrinkala čarovnika iz Oza se počasi razkrivajo in se še bodo rasistične težnje, goljufije, prevare, izdaje, zlo, ki se skriva v podpalubju te ogromne križarke katere del smo in ji pravimo kolektivno.

Sence prihajajo v ospredje.
Vedno bolj intenzivno bo.
Zato poskrbi zase in se osvobodi notranjih ovir, ki te vlečejo na dno.
Ker je zdaj čas, da poletiš in zaživiš kot ženska, za katero si se rodila, da si.

Saj veš, bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

PRIPRAVLJENA NA VEČ?
Ostani v stiku z mano.
>>> Iz izkušenj vem, da takrat, ko se obrneš le k »svetlobi«, ne dosežeš globin svoje ženske Biti. Plehko in površinsko življenje pa ženske ne izpolni in zadovolji. Nepovezana s svojimi globinami imaš v življenju občutek, kot da bistvo ostaja neopredeljeno in zgolj površno obvisi v udobju znanega. V tvojih globinah so senčne plasti, ki se jih lahko dotakneš le, ko si se pripravljena spustiti v lastne globine in raziskati zaklad zakopanega ‘drugega’ jaza.
Te senčne plati svoje osebnosti vedno nosiš s seboj. Občasno se pokažejo kot preblisk, včasih pa jih v popolnem kaosu zagledaš v njihovi polni podobi. In v negotovem času, polnem izzivov, strahu, frustracije in kaosa, ti skriti deli, ki si se jim desetletja izogibala, splavajo na površje. In prepričevanje sebe, da bodo šli stran, ne deluje več. To, da osvetliš in objameš zatrte in skrite dele v Sebi je ključ. Več najdeš >>>tukaj<<<

>>> In ker zate želim, da ustvariš ljubezenski odnos, ki varuje ljubezen in da premagaš uničevalce ljubezni, ki ti stojijo na poti, sem pripravila brezplačni vodnik za varovanje ljubezni, pofočkaj se in postani del skupnosti Varuhinj Ljubezni.

heartlight

A te ni sram!?

Tisto vprašanje, ki me je leta ustavljalo, da bi se podala na svojo samostojno pot in res zaživela svoje sanje je bilo…
A te ni sram!?

Ja sej, sram bi me moralo biti, da delam samostojno, preživljam sebe in otroke.
Da služim denar, da lahko plačam položnice, vse prispevke državi in streho nad glavo.

Ja sej, sram bi me moralo biti, ker kupujem hrano v trgovini in ne hodim okrog gola, kar pomeni, da potrebujem denar za hrano in obleko.

Ja sram bi me moralo biti, ker plačujem za elektriko in vodo. Pa internet in telefon, za orodja, ki jih pri svojem delu potrebujem. Pa avto, da se vozim in gorivo.

Ja sram bi me moralo biti, da želim ženskam pomagati, da živijo bolj kvalitetno življenje.

Ja res sram bi me moralo biti, da sem ženska. Da sploh diham in sem živa.

Saj res, sram bi me moralo biti telesa in tega, da imam potrebe.

Ja sram… kolikokrat te ljudje zasramujejo na tak način… a te ni sram!?

In ob tem nihče ne pomisli, da verjetno delam najboljše kar zmorem, s tem, kar imam.

Saj res, pa tiho bi morala biti.
Zaklenjena v kakšno temno izbo.

Ja sram.
Veš kako dolgo me je ustavljal na moji poti!?
Ker sem se ozirala na druge.
Ker sem čakala na dovoljenje, da se izrazim na način kot bi si želela.

In ko sem si drznila malo več, se je hitro pojavil kdo, ki mi je povedal, kje je moje mesto.

Makom radi porežejo lepe rdeče cvetove, če preveč štrlijo iz povprečja in bodejo v oči.
In za to pogosto poskrbijo tisti, ki so ti najbližji… domači, prijatelji, sodelavci.
Ker če bi uspelo tebi, bi se počutili neprijetno in vznemirjeno.
Zato raje poskrbijo, da utišajo tebe. Je bolj priročno.

Sindrom makovih cvetov je povezan z našimi ranjenostmi, ki jih nosimo v sebi in s katerimi se moramo pomiriti v sebi, če želimo v življenju resnično uspeti.
Kajti, če stvari zanikaš v sebi, boš ne glede na uspeh na enem področju, npr. v poslu vedno poskrbela za razpad svojega življenja na drugem.
Ozri se okoli sebe in poglej koliko uspešnih zvezdnikov ima težave v odnosih ali pa z odvisnostmi, ker enostavno morajo trpeti na določenih področjih, da bi lahko bili uspešni na področju, kjer so uspešni.
O sindomu makovih cvetov sem pisala v zapisu, ki ga najdeš >>>tukaj<<<

Eno osupljivih spoznanj zame osebno je bilo povezano s sijanjem ženske in s tem, kako zelo to, da ženska sije moti ljudi v njeni okolici.
Iz enega samega razloga, ker jih opominja na to, da sami ne sijejo.

In to je največkrat razlog temu, da te poklopijo, zanikajo, zavračajo, potisnejo na stran ali zapustijo. Tekmovalnost med ženskami največkrat izhaja iz tega sijanja.
Ker ena bolj sije in ob tem sijanju druga vidi, da ona tega sija ne živi.

Sram ti onemogoča, da bi se izpostavila.
Sram ti nemogoča, da bi svoje darilo podelila z ljudmi in s svetom.

Sram ti onemogoča, da bi postavila ceno svojemu delu.
Da bi ovrednotila svoj čas.

Sram ti onemogoča, da bi zaživela življenje kot si ga želiš.

In dokler se bojuješ z njim v sebi ali pa se skrivaš pred njim je v tebi.
Boj, beg ali ignoranca ne delujejo.

Sram ti onemogoča, da ugledaš svojo dragocenost.
Da prepoznaš vrednost v tem, kar počneš.
To je bilo najbolj osupljivo spoznanje zadnjega desetletja zame osebno.

Dokler se ne spogledaš s svojim sramom ne boš cenila tega kdo si in kar počneš.
Vedno znova boš potrditev svoje vrednosti iskala v svetu tam zunaj skozi merila, ki jih postavlja zunanji svet.

Zato je najbolj pomembna stvar, če se želiš izpostaviti, pokazati in podeliti sebe z ljudmi in s svetom, da se soočiš s svojim sramom in ga ukrotiš.

In pri temu ti lahko pomagam.

Ugotovila sem, da v kolikor želiš prodati karkoli, moraš najprej ceniti sebe.
In v teh negotovih časih vidim, da je izziv številnih žensk to, da jih je strah postaviti svojo srčno ceno in stati za njo. Več najdeš na povezavi >>>tukaj<<<

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

PRIPRAVLJENA NA VEČ?
Ostani v stiku z mano.
>>> Pokukaj kako lahko začneš ceniti Sebe. Ker iz prve roke vem, kako težko sem prišla do tega, ti želim pomagati in ti olajšati potovanje. Pripravila sem enodnevni spletni intenziv Cenim Sebe, kjer bom s teboj podelila:
1. Zakaj je za sodobno žensko cenjenje sebe tako velik izziv in kaj lahko v zvezi s tem narediš…
2. Zakaj se iskanje lastne vrednosti ne obnese in kaj je tisto, kar je v resnici potrebno najti… v sebi.
3. Zakaj pomanjkanje cenjenja sebe vpliva na tvoje finance in kako vpliva na odnos do denarja.
Intenziv sem pripravila ker sem leta opazovala ženske kako se trudimo, potiskamo in pogosto na silo poskušamo ustvariti tisto, kar si želimo in ob tem pozabimo na najpomembnejšo stvar in to je odnos s seboj in do sebe.
Ugotovila sem, da v kolikor želiš prodati karkoli, moraš najprej ceniti sebe. Ker je to edini način, da postaviš srčno ceno. In v teh negotovih časih vidim, da je izziv številnih žensk to, da jih je strah postaviti svojo srčno ceno in stati za njo. Več najdeš na spletni povezavi >>>tukaj<<<

>>> In ker zate želim, da ustvariš ljubezenski odnos, ki varuje ljubezen in da premagaš uničevalce ljubezni, ki ti stojijo na poti, sem pripravila brezplačni vodnik za varovanje ljubezni, pofočkaj se in postani del skupnosti Varuhinj Ljubezni.

sunglasses

Ko snameš rožnata očala

Z menoj je podelila, da se počuti, kot bi ji sneli rožnata očala.
Takoj je imela vso mojo pozornost, ker točno vem, kako se počutiš, ko se ti to zgodi.

»V odnosu se ni čisto nič spremenilo, ampak jaz ugotavljam, da sem se ves ta čas slepila.
Jaz sem se prepričevala, da je vse super in se nimam nad čim pritoževati, v resnici pa sem nosila rožnata očala.

On ni nič drugačen. Je vse vidim drugače.«

In točno vem, o čem je govorila.
Ker se je meni zgodilo isto.

Zvečer sem šla spat še z rožnatimi očali. In zjutraj sem se zbudila brez njih.

Vse je bilo drugače.
In to, kar sem ugledala mi ni bilo všeč.
Niti malo.

Nisem se mogla pomiriti s tem.
Grizlo me je, ker sem bila prepričana, da je nekaj narobe z menoj.

Takrat še nisem vedela, kako zelo sem bila strenirana skozi zasramovanje, da sem zagotovo jaz kriva in da bi morala nekaj narediti drugače. Pa nisem vedela kaj. Ali kako!?

Šla sem v boj.
In v reševanje.

In trajalo je kar nekaj časa, da sem ugotovila, da popolnih odnosov ni.
Da popolnega moškega ni.
Ne obstajajo.

Kljub temu, da so mi več kot tri desetletja dopovedovali, da obstajajo.

Vprašanje, ki sem ga morala postaviti sama sebi in s katerim sem sedela kar nekaj časa, se je glasilo; Ali imava dovolj lepila med nama, da ostaneva skupaj!? Ali je dovolj to, kar je ali ne?

Vprašanje je bilo ali je odnos dovolj dober, da sem vanj pripravljena vlagati, rasti z njim ali ne!?

Ko sem snela svoja rožnata očala sem dojela, da želim več.
In hkrati mi je bilo jasno kot beli dan, da je na meni, da postanem ta ženska, ki ima odnos, kot si ga želi.
Na meni je bilo, da odrastem. In prevzamem polno odgovornost za svoj del odnosa.
Kot je bilo na mojem moškem, da prevzame odgovornost za svoj del.
Kajti v odnosu dve celoti postaneta neskončno.

Takrat sem spoznala, da odnos ni fiksna stvar. Spreminja se.
Valuje v skladu s cikli.
Ko se en cikel zaključi, stopiš v novega.
Ponovno si na začetku.
Ponovno si pri istem vprašanju… Ali je dovolj dober!?

Ne popoln ampak dovolj dober.

In za perfekcionistko kot sem jaz, kjer nič nikoli ni bilo dovolj dobro, se je začelo obdobje luščenja in spoznavanja, kako zelo sovražna sem sama do sebe.
Ker jaz nisem bila dovolj dobra.
Ker nič ni bilo dovolj dobro. Ker bi moralo biti popolno.

Začela sem z vprašanjem; Ali sem jaz ta ženska, ki ima odnos, kot si ga želi imeti!?

In ugotovila sem, da nisem.
Imela sem občutek, da se mi dogaja krivica.
Da sem žrtev okoliščin.

In mislila sem, da mi je življenje nekaj dolžno.
Ker jaz sem delala vse stvari prav in dogajale so se mi same slabe stvari.

Mislila sem, da je nekaj hudo narobe z menoj.
Iskala sem napake v sebi.
Sodila sem se za svoje napake.
Sovražila samo sebe, ker sem bila kot sem bila.
In sama sebe trpinčila in kaznovala v upanju, da se bom pripravila do tega, da se spremenim.

In zelo sem si prizadevala za to, da bi se spremenila.

Dokler nisem dojela, da uničujem ljubezen v sebi.
Da moram prevzeti odgovornost za svoj del in za svoje uničevanje.

In da je to, da cenim sebe, zaupam vase, se zanesem nase, se postavim na prvo mesto, sledim svojemu srcu in poskrbim najprej zase, ključ do ljubezni do sebe.

Tisto, kar me je najbolj presenetilo, pa je bilo spoznanje, da sem na ljubezen gledala kot na nekaj, česar nisem imela in sem to iskala zunaj sebe.

Verjela sem, da je moj moški tisti, ki me bo osrečil.
Verjela sem, da nimam ljubezni in to me je postavilo v situacijo, kjer je bila ljubezen odvisna od mojega moškega.
Imela sem jo, dokler sva bila midva OK.

Ko je bilo videti, da bom ostala brez odnosa, brez moškega v svojem življenju, sem mislila, da bom ostala tudi brez ljubezni.
Kar me je vodilo v to, da bi rešila odnos ne glede na ceno.

Zato zelo dobro vem kako se počuti zdaj, ko je snela svoja rožnata očala.
In vem tudi, kaj sledi.

Odložiti je potrebno oklep, ki si ga nosila vse do sedaj in se naučiti varovati, namesto uničevati ljubezen.
Začne se z vrednotami, ki jih izbiraš zase.
S cenjenjem sebe.

In vse to je lekcija, ki nam jo servira tole intenzivno obdobje retrogradne Venere, ki nas bo trenirala še vse do konca julija.

Ključno vprašanje je ali se boš kaznovala, trpinčila in pritiskala nase, da bi bila popolna ali boš prepoznala, da je popolnost skupaj s samosabotažo, pritoževanje, kritiziranjem, sojenjem in obsojanjem, zamerami in postavljanjem sebe v situacije, ki te ranijo oblika samo-sovraštva in boš sebe sprejela točno tam kjer si in točno takšno, kot si.

Kajti zdaj je čas za radikalno ljubezen do sebe.

Da postaneš upornica v ljubezni, z ljubeznijo in za ljubezen.

Ostani na frekvenci Ljubezni!
Taja Albolena

PRIPRAVLJENA NA VEČ?
Ostani v stiku z mano.
>>> Iz izkušenj vem, da takrat, ko se obrneš le k »svetlobi«, ne dosežeš globin svoje ženske Biti. Plehko in površinsko življenje pa ženske ne izpolni in zadovolji. Nepovezana s svojimi globinami imaš v življenju občutek, kot da bistvo ostaja neopredeljeno in zgolj površno obvisi v udobju znanega. V tvojih globinah so senčne plasti, ki se jih lahko dotakneš le, ko si se pripravljena spustiti v lastne globine in raziskati zaklad zakopanega ‘drugega’ jaza.
Te senčne plati svoje osebnosti vedno nosiš s seboj. Občasno se pokažejo kot preblisk, včasih pa jih v popolnem kaosu zagledaš v njihovi polni podobi. In v negotovem času, polnem izzivov, strahu, frustracije in kaosa, ti skriti deli, ki si se jim desetletja izogibala, splavajo na površje. In prepričevanje sebe, da bodo šli stran, ne deluje več. To, da osvetliš in objameš zatrte in skrite dele v Sebi je ključ. Več najdeš >>>tukaj<<<

>>> In ker zate želim, da ustvariš ljubezenski odnos, ki varuje ljubezen in da premagaš uničevalce ljubezni, ki ti stojijo na poti, sem pripravila brezplačni vodnik za varovanje ljubezni, pofočkaj se in postani del skupnosti Varuhinj Ljubezni.

handwring

Najtežje je biti sama s seboj…

Sedeli sva na kavi, tisto sončno jutro v februarju in razpredali o tem, kaj se dogaja v svetu in predvsem, kaj se dogaja na Kitajskem. Spraševala me je, če mislim, da bo vse skupaj vplivalo tudi na nas.

In roko na srce v tem času, ko se vse širi s svetlobno hitrostjo je bilo utopično pričakovati, da se nas stvari ne bi dotaknile.

Le da takrat še nisva vedeli kako zelo se nas bodo dotaknile.

Razpredali sva o temu, kolikokrat ženske rečejo, da bodo prišle v ženski krog ali na vadbo, ko bodo naredile xyz in ko bodo imele čas. Ob tem, da ta čas običajno ne pride, ker je vedno kaj, kar je bolj nujno na neskončnem seznamu opravil.

Razlagala sem o tem, kako pogosto nas ustavlja bolezen, izguba, ločitev ali kriza.
Takrat še nisem vedela kako velika kriza bo sledila.

In tukaj sva, deseti dan v tej pobudi, da ostanemo doma.

Ko zunaj tebe razpada vse, kar si do sedaj poznala, na površje prihaja marsikaj.
Strahovi, bolečine, izgube.
Pogosto je preplavljujoče.

In najtežje je, ker v zvezi s tem ne moreš ničesar narediti.
Kar te vodi v občutke nemoči, jeze, žalosti.

Ko izgubiš nekaj, kar ti je bilo drago, pa naj bo to oseba, služba ali občutek varnosti, ki je v resnici globoko spodaj pod vsemi izgubami, to boli.

V sebi čutiš bolečino, ki je razumsko enostavno ne moreš razložiti.
Izguba varnosti ali občutka razsodnosti o življenju, je nekaj kar te globoko zaznamuje.
Lahko izgubiš vero v življenje in zaupanje vase. Izguba, ki si ji priča, je več dimenzionalna.

V času v katerem smo, se mnogi soočajo z izgubo.
Izgubo rutine, ki je oblikovala naše življenje.
Izgubo odnosov v širši skupnosti.
Mnogi prepoznavajo, da ne poznajo več ljudi s katerimi živijo.

In v tej izgubi, ki jo doživljaš je najtežje biti sama s seboj.

Ne glede na globino bolečine, nepredvidljivost notranjega čustvenega oceana, pogosto močno dozo ranjenega ponosa in razžirajoče občutke krivde ali sramu, je bolečina izgube katalizator, ki je potreben za preobrazbo tvojega življenja.

Zakaj?
Ljudje smo bitja povezanosti.
Rojeni smo za povezanost in odvisni smo od povezav, ki jih ustvarimo.

V nasprotju s prepričanjem, da smo neodvisne in samozadostne, neuroznanost v zadnjih letih skozi raziskave kaže popolnoma drugačno podobo človeka.

Dejstvo je, da potrebujemo povezanost, potrebujemo ljudi okoli sebe.
V resnici smo precej nemočni, ko pride do sposobnosti regulacije svojih čustev, ko smo osamljeni ali odvisni zgolj od sebe.

Ker naši možgani čustveno bolečino ne razlikujejo med psihično in fizično bolečino, je izguba pogosto nekaj, kar aktivira fizično bolečino. Bolečina lahko vodi tako daleč, da si oseba želi enostavno umreti.

V prvi fazi ločitve od znanega, lahko izkušamo fizične simptome povišane temperature, povečanega srčnega utripa, nespečnosti, pomanjkanja apetita in napade panike. To lahko vodi v apatijo, depresijo in v občutke popolne obupanosti, z vsemi fizičnimi simptomi, ki spremljajo ta čustvena stanja.

Izguba varnosti je travma, ki te vodi nazaj v najzgodnejše spomine, ko si kot otrok izkušala podobne situacije.
Le malo ljudi razume, kako ranljivi in občutljivi smo takrat, ko doživimo izgubo.
Izguba znanega je kot izgon v neznano.

Travma ločenosti bo vodila v žalovanje za povezavo, ki je bila izgubljena.

Ljudje smo bitja odnosov. Odnosi so izjemno pomembni.
Ko izgubiš stvari s katerimi se zamotiš, da ne čutiš bolečine izgube stik s seboj, si soočena z vsem, kar je bilo leta, morda desetletja skrito v notranjosti.

Tvoj živčni sistem ima izjemno sposobnost, da poskrbi zato, da preživiš tovrstne izgube.
V resnici imaš v svoji notranjosti celoten sistem, endokanabinoidni sistem, ki skrbi za notranjo hmeostazo.

Vendar gre za proces skozi katerega se premikaš in ne enkratno dejanje.

V fazi izolacije v kateri smo, si povabljena v svoje globine.
Temu se ne moreš izogniti, ker je vse upočasnilo.

Apatija je način upočasnitve.

Bistveno je, da si omogočiš, da stvari preboliš.
Narava je poskrbela, da se ne premikaš skozi ta stanja prehitro, da ne potrgaš vseh vezi od svojega vira preživetja, od ljubeče povezave, ki je bila ključna za tvoje preživetje.

Melanholija, apatija te vodi skozi obdobje refleksije dejanj, ki so bila storjena, izbir, ki so bile narejene, sprememb, ki jih je potrebno narediti in lekcij, ki se jih je potrebno naučiti.

Depresija je pokazatelj vrednosti tega kar si imela in česar ni več.
Razkriva potrebe, ki jih imaš v svoji notranjosti in ki jih je potrebno prepoznati in objeti, v sebi.

Vedno, ko izgubiš nekaj, kar je predstavljalo vir tvojega preživetja, te bo življenje vodilo skozi pet faz žalovanja, ki jih je opisala Elizabeth Kubler Ross, skozi katere se moraš premakniti.

Soočiti se boš morala z zanikanjem, jezo, barantanjem, depresijo in na koncu sprejemanjem.
Zato je ključnega pomena, da ne siliš in potiskaš sebe skozi proces.

V originalni izvedbi Elizabeth opisuje serijo čustvenih stanj s katerimi se sooča oseba, ki je priča smrti, zavrnitvi ali drugi ekstremni situaciji:
1. Zanikanje — “V redu se počutim.”; “To se ne more dogajati meni.”; “To je pomota.”
2. Jeza — “Zakaj jaz? To ni pravično!”; “Kako se to lahko dogaja meni?”; ‘”On je kriv!”
3. Pogajanje — “Vse bom naredila, za še nekaj skupnih let.”; “Plačala bom, kolikor bo treba, samo da…”
4. Depresija — “Tako žalostna sem, vse je brez veze.”; ” Itak bom kmalu umrla, to nima smisla.”; “Pogrešam svoje najdražje, zakaj bi sploh nadaljevala?”
5. Sprejemanje — “Vse bo ok.”; “Ne morem se več boriti s tem, raje sprejmem.”

Prvi del procesa je prebiranje semen od plevela. Sortiranje in integracija preteklosti in tega kaj se ti je dogajalo, kje so se ti zgodile krivice, v kaj so te prisilili, česa nisi imela, je prvi del procesa, kjer se moraš soočiti s tem, kar je bilo.

In če si bila v svojem življenju zelo odvisna od mnenja drugih, če si njihova čustva in potrebe dajala pred svoja, če si svojo resnico zanikala in jo skrivala zaradi strahu pred tem, da bi razburila ljudi okoli sebe, če nisi postavila zdravih meja vse zaradi strahu, da bi bila zapuščena, potem je bes, ki se pojavi kot odgovor, tako kot jok novorojenčka, ki so ga udarili po ritki, da bi vdihnil svoj prvi zrak.

Bes je odgovor na zavrnitev ali zapuščenost, ki ga ni modro zanikati. Bes ti razkriva, da za tvoje potrebe ni bilo poskrbljeno in zelo pomembno je, da si priznaš; Kako dolgo si vedela, da je potrebno postaviti zdrave meje, pa v zvezi s tem nisi ničesar naredila? Ali pa si se v sebi bojevala s tem, da se moraš postaviti zase in se nisi?
Si vedela, da moraš nehati z ugajanjem in prilagajanjem kot načinom dokazovanja svoje vrednosti, pa v zvezi s tem nisi ničesar storila?

Dejstvo je, da dokler te ne ujamejo vsi tisti načini, kjer razprodajaš sebe in te udarijo po licu, so vsi tvoji plani, kako bi si želela obnašati zgolj teorija brez prakse.

Soočiti se moraš s tem, kako bi se pogajala sama s seboj.

To so v resnici stiske in strahovi tvojega malega otroka, s katerimi ima avtoriteta zunaj tebe (pa naj bo to partner, šef ali država) zelo malo skupnega, razen da igra igro, ki ustreza tvoji.

Preživetveno navodilo je, če si napadena, se moraš zaščititi. To je mehanizem tvojih primarnih možganov, kjer je napad pogosto prepoznan kot najboljša obramba. Ko si v reakciji se tudi oseba na drugi strani odzove tako, da odklopi svoj del racionalnih možganov in gre v svoje preživetvene reflekse.
Tudi on začne napadati iz svoji otroških bolečin. Ko so tvoji preživetveni mehanizmi aktivirani, si kot otrok, ki izkuša bolečino in poskuša zaščititi sebe in svoje bolečine. Kličeš po ljubezni in jo iščeš v zunanjem svetu in jo v istem hipu, s svojimi dejanji tudi zanikaš.

Depresija, ki vznikne ima svoj namen, kajti to je način, kako razpletemo povezave, ki smo jih ustvarile z ljudmi in stvarmi. Vezi so predmet izmenjave energije, ki poskrbijo, da smo v odnosu zainteresirani in da investiramo svojo energijo v odnos.
Naša psiha potrebuje čas, da presortira stvari v notranjosti, da obnovimo svojo avtonomnost in svoje življenje postavimo na novo.

Sprejemanje je pomemben korak na tej poti.

Preprosto je težko, da bi to zmogla sama. Ker si udomačena v svojih vzorcih in načinih obnašanja, sploh ne prepoznaš v kakšni vodi plavaš. Dejstvo je, da ne moreš pobegniti od same sebe, da sebe vedno neseš s sabo.
Zato je ključno, da se soočiš in da pozdraviš svojo ranjenost.

Sprejemanje je ključnega pomena za zdravljenje in celjenje ran.

Vendar se stvari ne poznajo zares, če si tega nisi voljna prisvojiti in objeti v sebi.
Biti s seboj, podpreti sebe, držati sebe in se opogumljati na tej poti je veščina, ki jo je potrebno natrenirati, tako kot mišico.

Zato sem v tem času vesela številnih klicev žensk, ki sem jim v zadnjih desetih letih stala ob strani.
Večina mi reče; “Taja, zdaj vidim kaj vse sem v tem času premaknila in kako dobro sem se soočila s seboj in se pomirila s svojimi ovirami v sebi. Saj je izziv vse tole, kar se dogaja. Ampak jaz sem mirna.”

In to praznujem.
Tudi jaz sem mirna.

Ker je lekcija, ki sem jo vzela, da je odnos sama s seboj tisti, ki vpliva na vse druge odnose v mojem življenju.
Aktualno dogajanje je povabilo v globine sebe.
V soočenje s seboj.
V sprejemanje sebe in svojih izzivov.
V prevzemanje odgovornosti zase in za svoje življenje.

Vse je tukaj Zate.
Vse se dogaja Zate.
Za tvojo rast in razcvet.

Tega nihče ne more narediti namesto tebe.

In če na tej poti potrebuješ podporo ali pomoč, me pocukaj za rokav.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Mentorica za razcvet Ženske Duše
♥  www.divine.si

PRIPRAVLJENA NA VEČ?
Ostani v stiku z mano.
>>> Pokukaj kako bo poznavanje tvoje občutljivosti za vedno spremenilo tvoje življenje. To, da čutiš je najpomembnejše in najmočnejše darilo Empatinje. In hkrati tudi vir večine tvojih težav. Občutek je tisti, ki ti pomaga navigirati tvoje življenje. Pomaga ti tudi pri prepoznavanju slabih izbir in odločitev.
Vendar je od tebe odvisno ali boš zaupala sebi in svojim občutkom, se boš zanesla nanje ali boš raje iskala odgovore zunaj sebe. Ključnega poemna je, da zaupaš vase in se zaneseš nase. Zato je tako zelo pomembno, da poskrbiš zase in za svoje energijsko polje. Prijaviš se >>>TUKAJ<<<

>>> In ker zate želim, da ustvariš ljubezenski odnos, ki varuje ljubezen in da premagaš uničevalce ljubezni, ki ti stojijo na poti, sem pripravila brezplačni vodnik za varovanje ljubezni, pofočkaj se in postani del skupnosti Varuhinj Ljubezni.

heartlight

Ostani mirna

Če bi ti v teh nemirnih časih lahko dala samo en nasvet, bi rekla, da ostani mirna.
Ne glede na okoliščine in situacijo okoli tebe, ostani mirna.

In vem, da je to, ko si soočena s paniko in prestrašenostjo ljudi okoli sebe vse prej kot lahko.
Izziv je v tem, ker zgledi vlečejo.
In takrat, ko si v juhi kolektivnega, se ti hitro zgodi, da ti panika in vse ostalo, kar je del te juhe spodnese tla pod nogami. In naenkrat se izgubiš. Ni te več. Postaneš del kolektivnega, ki je v izkušnji strahu.

V teh dneh je še posebej pomembno, da izbiraš izkušnjo ljubezni in ostajaš na frekvenci ljubezni.
Kajti vse življenje temelji na frekvencah.
Živimo v morju frekvenc.
In pomembno je, da se uglasiš na ljubezen in da ostajaš na tej frekvenci.

Kolektiven strah vpliva na tvoje telo, na tvoj sistem in predvsem na tvoje primarne, plazilske možgane, ki so pomembni za preživetje. Ko je tvoje življenje ogroženo ali pa če ti pred avto skoči otrok, ko si v avtomobilu in voziš, se boš odzvala instinktivno. Odreagirala boš. Če si v avtu, boš brez razmišljanja pritisnila na zavoro.

Prestrašenost ustvarja stisko, kjer padeš v teror, v paniko in si v reakciji. Greš v nakupovanje, ker to delajo vsi ostali. Odreagiraš instinktivno in sploh ne razmišljaš ali je to modro ali ne.

Posmeh v taki situaciji ne pomaga, v resnici zgolj poveča stisko in napad s strani tistega, ki je prestrašen. Ko napadeš nekoga, ki je v preživetvenem razpoloženju, bo napadel nazaj.

Panika na kolektivni ravni je izjemno orožje, kajti tisti, ki jo upravlja in z njo manipulira lahko doseže karkoli, če da ljudem dovolj verodostojen razlog, da napadejo drug drugega.
In potem gledaš to, da se ljudje stepejo za wc papir. Kar se mnogim zdi smešno, vendar je v resnici tragično, ker kaže na to, kako malo je potrebno, da se ljudje spremenijo v živali in gredo v preživetvene mehanizme plazilskih možganov.

Zavestno zavedanje in zavestna izbira je nekaj, kar se odvija dva režnja višje, ne v limbičnem temveč v prefrontalnem korteksu možganov. In do tja moraš priti oziroma tam ostati.

Kako ohraniš zdravo presojo v teh časih?
Tako da si mirna.

Da zavesno pomiriš svoj simpatični živčni sistem in preklopiš na parasimpatični živčni sistem.
Tisto, kar je v teh dneh ključnega pomena so prakse samo-umirjanja.
Da si v stiku s telesom in povezana s svojim notranjim centrom.

Po zakonu privlačnosti k sebi vedno pritegneš tisto, kar doživljaš.
Če si prestrašena, to aktivira strahove, ki so doma v tvoji notranjosti.
Strah pred pomanjkanje, strah pred ločenostjo, strah, da ne bo dovolj.
Strahovi pridejo na površje z enim razlogom in ta je, da jih ugledaš in se z njimi pomiriš.
Kar je sicer precej lažje reči kot izvajati v praksi, vendar je resnica.

Čas v katerem smo prinaša na površje stare, nepredelane strahove, ranjenosti in notranje stiske.
Pomembno je, da se z njimi spogledaš.
Da si poveš resnico.
Kajti resnica je tista, ki te bo osvobodila.

Ponastavljajo se vrednote v tvoji notranjosti in v življenju.
In pomembno je, da držiš prostor za novo, ki se poraja skozi tebe, kot TI.

To je čas, ko je ključno, da se umiriš in se zazreš navznoter.
Le tako boš ugledala svojo pot.

Kriza v kateri smo ne bo izzvenela sama od sebe.
Od vsakega posameznika terja, da se sooči s seboj in da prepozna kaj to sporoča njemu.
Da izbere in se zaveže – izkušnji strahu ali izkušnji ljubezni.

Od tebe je odvisno, kaj izkušaš.
Ti izbiraš.
In skozi zavezo tej izbiri kreiraš svojo realnost.

Moje povabilo tebi je, da izbiraš ljubezen, ostajaš na frekvenci ljubezni in da ostajaš mirna v sebi in s seboj.

Če na tej poti potrebuješ pomoč, te vabim v knjižni klub Varuhinje Ljubezni.
40 dnevni plan za varovanje Ljubezni je na voljo v obliki knjige, ki jo naročiš na povezavi >>>tukaj<<<

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Mentorica za razcvet Ženske Duše
♥  www.divine.si

PRIPRAVLJENA NA VEČ?
Ostani v stiku z mano.
>>> Pokukaj kako bo poznavanje tvoje občutljivosti za vedno spremenilo tvoje življenje. To, da čutiš je najpomembnejše in najmočnejše darilo Empatinje. In hkrati tudi vir večine tvojih težav. Občutek je tisti, ki ti pomaga navigirati tvoje življenje. Pomaga ti tudi pri prepoznavanju slabih izbir in odločitev.
Vendar je od tebe odvisno ali boš zaupala sebi in svojim občutkom, se boš zanesla nanje ali boš raje iskala odgovore zunaj sebe. Ključnega poemna je, da zaupaš vase in se zaneseš nase. Zato je tako zelo pomembno, da poskrbiš zase in za svoje energijsko polje. Prijaviš se >>>TUKAJ<<<

>>> In ker zate želim, da ustvariš ljubezenski odnos, ki varuje ljubezen in da premagaš uničevalce ljubezni, ki ti stojijo na poti, sem pripravila brezplačni vodnik za varovanje ljubezni, pofočkaj se in postani del skupnosti Varuhinj Ljubezni.

sadness

Izgorelost je povabilo…

Izgorelost je povabilo, da sebe postaviš na prvo mesto.

In če se pogosto znajdeš v situacijah, ko rečeš JA takrat, ko v tebi vse kriči NEEEEE, potem je tale zapis zate.

Ker roko na srce, v praksi to počnemo vsi. Le da smo ženske na tem področju bolj ranljive.
In zase lahko rečem, da sem se zaradi tega, ker sem ustregla drugim in ob tem povozila sebe, vedno znova znašla v ciklih izgorevanja.

Velik izziv ženske, ki diha na škrge, je v upanju, da se bo našel kdo, ki ji bo dal dovoljenje, da si lahko malce odpočije in izpreže. Ker tega dovoljenja ne dobi, se vedno znova znajde v zameri.
V praksi sem ugotovila, da le, če si res radikalno iskrena sama s seboj odkriješ, da si na koncu vedno jezna nase in zameriš sama sebi.

Ker si ponovno popustila, obljubila preveč ali pa že stotič rekla JA, ko v sebi veš, da ne moreš več.

In ven iz tega boš splezala le, če boš res spoznala Sebe

Moja velika lekcija je bila povezana z mojo ujetostjo v dajanju, dajanju in razdajanju čez vse meje.
Iz izkušenj vem, da si en del tebe želi poskrbeti za druge. Vendar boš, če je to tvoj vodilni ženski obraz iz tega kaj si naredila za druge črpala svojo vrednost in če nisi, se boš zaradi tega kaznovala.

Zase vem, da me je izčrpavalo tudi to, da sem bila nenehno v pogonu, preplavljena z obveznostmi in s svojim neskončnim seznamom opravil in brez časa. Če je tvoj vodilni obraz povezan z Amazonko, boš svojo vrednost iskala v dosežkih, zmagah in pohvalah.

Zaradi kroničnega pomanjkanja časa se ženska danes postavi na konec svojega neskončnega seznama opravil. Enostavno si ne vzame časa Zase. Dokler ni tako daleč, da diha na šrge. Takrat si bo privoščila tisto savno in spa, ker si to zasluži. Nagradila se bo s stvarmi, za katere čuti, da jih potrebuje in gre ob tem čez svoje limite. Zaradi česar se bo kasneje kritizirala in kaznovala.

Poskrbi najprej Zase

Zase lahko mirne duše rečem, da se kar nekajkrat znašla na robu izgorelosti, ujeta v cikle izgorevanja, vendar sem se vedno znova izvlekla. Pogosto zgolj za las.

Dokler ni prišla velika lekcija moje kapacitete sprejemanja, ko sem odkrila, da sem v resnici sama sebi največja ovira.

Kajti, če želiš resnično narediti veliko razliko v življenju ljudi in na svetu in pustiti sled, se moraš naučiti, da najprej poskrbiš zase. To, da postaviš sebe na prvo mesto in si podariš čas zase običajno terja, da znaš postaviti osebne meje in reči NE.

To ženski največkrat predstavlja izziv iz dveh razlogov.
Prvi je, da te je strah, da to, če sebe postaviš na prvo mesto pomeni, da si sebična in pustiš druge ljudi na cedilu.
In drugi, ker se bojiš, da boš s tem, ko boš najprej poskrbela zase, izgubila prijatelje in da ti bodo tvoji najbližji zamerili.

Iskrenost do Sebe

Na tej poti ljubezni do sebe sem spoznala, da tega, česar nimam v sebi, v resnici ne morem deliti z drugimi.
Jaz moram biti polna v sebi, da bi lahko to iz svoje polnosti podelila z drugimi.

Kar v praksi pomeni, da potrebujem čas zase in za to, kar me nahrani in napolni, da lahko iz svoje polnosti delim.
In ena prvih stvari, ki sem jo morala redno prakticirati je radikalna iskrenost s seboj in z drugimi.
Da rečem NE, takrat, ko čutim v sebi NE.

In ko sem postala dosledna v tem, da sem poslušala svojo notranjo resnico in sledila tej radikalni iskrenosti v sebi s tem, da sem to izrazila tudi navzven, sem dojela tri pomembne stvari.

Ustvari prostor Zase

Prvo spoznanje je bilo povezano s tem, da sem v resnici vedno, ko sem rekla JA stvarem, ki so me bremenile in mi jemale moj osebni prostor, sama sebi onemogočila, da bi začutila in odkrila kaj je tisto, kar sem si resnično želela. Šele ko sem začela dosledno uporabljati besedico NE, sem ustvarila prostor Zase in za svoje želje.
To me je pozitivno presenetilo. Odkrila sem stvari, za katere sploh nisem vedela, da me nahranijo in napolnijo, kot je martinčkanje na soncu. Zdaj lahko brez slabe vesti srkam koktajl sonca, svežega zraka in vode na Špici ob Ljubljanici.

S svojim razpoloženjem vplivaš na druge

Druga stvar, ki sem jo dojela je, da se ni modro žrtvovati za druge. Ženska s svojim razpoloženjem vpliva na svojo okolico. Če sem bila jaz nerazpoložena, ker sem se izpraznila na račun drugih, so bili sitni vsi okoli mene. Odkrila sem, da v resnici nikomur ne služim s tem, ko se razdajam. Veliko več so imeli vsi okoli mene od mene, če sem bila dobro razpoložena. Čas zame je pomenil, da sem poskrbela najprej zase. In po tem sem bila veliko bolj potrpežljiva, prijazna in prisotna.

To, da sem sebe dala na prvo mesto je v mojih odnosih pomenilo, da sem bila 100% bolj umirjena in produktivna. Ugotovila sem, da s tem, ko zmagam jaz, zmagajo vsi okoli mene.

Okolica ti odslika to, kar se dogaja v tebi

Tretja stvar, ki me je presenetila je bilo spoznanje, kako se je s tem, ko sem se sprostila v mojem življenju sprostilo vse; moji odnosi, posel in kreativnost. Dokler si zakrčena in v boju, upiranju ali potiskanju stvari, je kot bi skalo potiskala po hribu navzgor.

Ko se zakrčiš, se stisneš, se pomanjšaš in pozabiš tudi na dihanje. In ko sem se sprostila, sem ustvarila prostor.
Za zrak npr. kar naenkrat sem lahko globoko trebušno dihala. Globoko dihanje je pomirilo moj živčni sistem. In v tej pomirjenosti s seboj sem ustvarila prostor za ideje. Prostor za navdihe. Pa tudi prostor za pomoč s strani ljudi, od katerih nisem pričakovala pomoči.

Odkrila sem, da te ljudje spoštujejo takrat, ko ti spoštuješ sebe.
In da spoštujejo tvoj čas šele takrat, ko ga ti spoštuješ.
Dejstvo je, da takrat, ko drugim rečeš NE, največkrat sebi rečeš JA.

Čas Zame

Moje največje spoznanje je bilo povezano s tem, da s tem, ko rečeš NE, narediš prostor za stvari, ki si jih želiš in v katerih res uživaš.

Najbolj pomembno je, da takrat, ko si soočena z aktivnostmi, potrebami drugih in vprašanjem v stilu: »A lahko računamo nate?« najprej upočasniš. In nato se navznoter vprašaj: »Ali sem na voljo?«

Kakršen koli je tvoj notranji odgovor je pomembno, da ga spoštuješ.
In daj si dovoljenje, da lahko kadarkoli rečeš: »Potrebujem čas, da razmislim.«
Ni ti treba odgovoriti takoj.

In to, da rečeš: »V tem trenutku ne zmorem,« popolnoma zadošča.
Vesela bom, če boš z menoj podelila svoja spoznanja in AHA momente ob branju zapisa.

V kolikor čutiš, da si pripravljena, da narediš korak k sebi in si vzameš čas zase, te vabim, da se mi pridružiš v spletnem druženju Zdaj je čas Zame. Več si lahko preberiš na spletni povezavi >>>tukaj<<<

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Mentorica za razcvet Ženske Duše
♥  www.divine.si

PRIPRAVLJENA NA VEČ?
Ostani v stiku z mano.
>>> Pokukaj kako lahko začneva soustvarjati življenje, za katero si se rodila, da ga živiš in se mi pridruži v spletnem druženju Zdaj je čas Zame. Globoko verjamem, da ženska, ki si dovoli biti ženstvena, opolnomoči sebe in svojega moškega ter spreminja svet. Vendar iz prve roke vem, da ne moreš biti ženstvena na hlapih energije.
Potrebuješ svoj »čas zame«, da bi utelesila svoj polni potencial in zaživela življenje in ljubezen o kateri sanjaš.
Več bom s teboj podelila v 8 tedenskem programu Zdaj je čas Zame. Prijaviš se >>>TUKAJ<<<

>>> In ker zate želim, da ustvariš ljubezenski odnos, ki varuje ljubezen in da premagaš uničevalce ljubezni, ki ti stojijo na poti, sem pripravila brezplačni vodnik za varovanje ljubezni, pofočkaj se in postani del skupnosti Varuhinj Ljubezni.

Zapis je nastal za portal Bominu.si

girl-hug

Je zastonj. Ne redi. In je najlepše. Kaj je to?

Štiri na dan potrebujemo za preživetje. Osem za normalno življenje in dvanajst na dan za rast.

Potrebujemo jih za zdravje, saj pomagajo imunskemu sistemu, da zdrži najrazličnejše negativne pritiske.
To, kar opisujem, zdravi depresijo, zmanjšuje stres in najlepše uspava.

Poživlja, pomlajuje in nima stranskih učinkov. Je povsem naravno, brez umetnih dodatkov, je organskega izvora in je stoodstotno prijazno do okolja.

Je tudi idealno darilo, primerno za vsako priložnost. Pa še zavijati v darilni papir ali kako drugače aranžirati ga ni potrebno.

Zabavno ga je prejemati, prav tako zabavno dajati. V bistvu je popolno. Samo po sebi. Samo pomislite. Ne potrebuje baterij. Ali polnjenja s polnilcem. Inflacija mu nič ne more. Tudi davčna uprava ne. Ne zahteva obročnega odplačevanja. Je popolnoma varno proti kraji. Je nestrupeno – in ne boste verjeli. Ne redi!

Ja. Vse to. V enem.

A že veste, kaj je?
Nekaj, kar imamo vsi.
In vsi imamo to radi.
Radi ga prejemamo.
In dajemo.

Objem.

Tako enostaven. Tako popoln. Objem. Potreben. Kaj potreben, nujen za življenje.
Brez objemanja si je življenje težko predstavljati. Težko je brez objemanja zaspati. Ali se brez objema prebuditi. In vsi, ki ga vsak dan dajemo in prejemamo – zavedajmo se. Da je objem čista sreča. In da smo srečni. Srečni smo, dokler imamo koga objeti.

Pa tudi ni nujno, da vedno objemate človeka. Gotovo – poleg svojih ljudi – objemate tudi svoje domače ljubljenčke. Kužke, muce, konje. Ste kdaj mogoče poskušali objeti drevo? Neverjetno, koliko energije da tudi tak objem.

Kaj bi torej čakali. Objemite. Tistega, ki ga imate radi tako ali tako. Tudi tistega, ki ga imate malo manj. Ker vaju bo objem zbližal. In svet bo takoj drugačen. Objemite tudi tistega, ki mu ne morete odpustiti.
Odpuščanje bo prišlo kar samo. Objemite drevo, ki vam je všeč.

Zakaj pa ne? Ne redi. Ni plačljivo in je najlepša stvar na svetu. Objem.

Danes kozmični objem pošiljam Tebi ((((((((()))))))))))

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

zima

Prijetna punca, ki zmore vse…

Je to prva misel s katero se zjutraj zbudiš in z njo zvečer zaspiš?
Morala bi….

Morala bi narediti. Morala bi biti. Morala bi imeti.
Leta sem hitela.
Delala vedno več in imela na svojem neskončnem seznamu vedno več obveznosti.

Ob tem sem mislila, da je temu tako, ker bi morala biti popolna mama, skrbna žena, ki ima pospravljen dom, urejene finance in je v vseh pogledih tipi top.
Ne vem od kje sem prevzela ta ideal, ki sem ga posvojila. Vzela sem ga za svojega kot štafeto, ki sem jo vzela in tekla z njo.

Dokler se moje življenje, ki je temeljilo na maski prijetne punce, ki zmore vse, ni sesulo.

Vedno znova poslušam ženske, ki pravijo, da je prijaznost povezana z razdajanjem sebe. Ob tem vidim, da velika večina prijaznost zamenjuje s tem, da si prijetna, uglajena in narejena.

Prijaznost interpretiramo kot ugajanje, prilagajanje in ustrežljivost, kjer se prilagodiš, da bi bila sprejeta.

Prijetna punca je tista, ki se odziva na »morala bi«. Prepričana je, da bi do sedaj pa že morala biti bolj samostojna, urejena, uspešna. Vedno znova poudarja svoje neuspehe, se primerja z drugimi in se utaplja v samoponiževanju.

Samo poniževanje je posledica neizpolnjevanja standardov, ki si jih je postavila. Kaznuje se zaradi pomanjkanja discipline, neodzivnosti, ker je prepočasna, ni dovolj dobra, ni dovolj lepa, skratka je nepopolna.

Zasramovanje je tista izvorna rana, ki povzroči, da zanikaš to kdo v resnici si.
Zanikaš svojo dragocenost.
Ne moreš razviti lastne vrednosti.
Vedno znova potrditev svoje vrednosti iščeš tam zunaj, pri drugih.

In tisto, kar te na tvoji poti ustavlja bolj kot karkoli drugega, je strah, da boš ponižana.
Strah, da se boš počutila osramočeno, ponižano, da se ti bodo posmehovali je tisto, kar te ustavi. Vsakič znova.

Povzroči, da se vdaš.
Da ustaviš samo sebe.
Se potegneš nazaj.
Ugasneš sama sebe.

Občutek sramu je tisti, ki so ga ženske skozi tisočletja uporabljale, da so nadzorovale, kontrolirale druga drugo. Da ne bi preveč zasijala. Da ne bi preveč izstopala.
In vsaka ženska s katero se o tem pogovarjam ima svojo zgodbo zaradi katere je šla v prijetno punco, ki zmore vse.

Zasramovanje te ujame. Iz te izkušnje izbiraš svojo kariero, svoje prijatelje, svoje partnerje. Vse delaš ven iz tega. Ven iz te želje, da se ti to nikoli več ne bi ponovilo. Da bi se izognila tej pekoči bolečini v sebi, da je nekaj hudo narobe s tabo.

Ko se počutiš osramočeno, bi se najraje vdrla v tla, izginila … vodi te v izničenje.
In to je rana s katero se moraš soočiti v sebi, če se hočeš zares pokazati, biti vidna.
Zasijati na polno.

Zasramovanje ubije tvoje dostojanstvo. Ubije voljo do življenja.
In če tega ne prepoznaš in pozdraviš v sebi, iz te izkušnje kreiraš svoje življenje.
In zato je tako zelo pomembno, da te dinamike v sebi ozavestiš in jih razpustiš, jih pozdraviš v sebi.

Kajti iz strahu pred osramočenostjo skušaš biti okolju po volji in da se izogibaš napakam in porazom. Ob tem tudi zunanji uspehi nimajo nobene moči nad notranjim glasom, ki te ponižuje in pobija vsak vzgib vere vase.

In ta glas si ponotranjila v otroštvu, ko je bila za majhno punčko izkušnja osramočenosti preveč boleča, da bi se z njo lahko soočila. Zato boš naredila vse, kar je v tvoji moči, da bi se izbrisala, izničila in se s tem rešila.

Postaneš prijetna, pridna punčka, ki ugaja, ustreže in se prilagaja, ker se je naselila v ponižanosti. Pristajanje na osramočenost ti nudi varnost in dom. Če bi se uprla sramotenju bi to pomenilo, da si odklonila starše oziroma to, kar so oni imenovali ljubezen. Ponižujoč dom je kljub vsemu dom. Bolje ponižana kot zapuščena.

Ironično je prijaznost tista, ki v sebi nosi moč, da te osvobodi.
Prijaznost pomeni, da si najprej prijazna s seboj, da ne napadaš in kaznuješ v prvi vrsti sebe. Bistvo prijaznosti, če vprašaš mene je v tem, da si v stiku s seboj in držiš svoj prostor, kar pomeni, da ne preplavljaš s svojo energijo in čustvi ljudi okoli sebe.
Iskreno poveš, kaj čutiš na prijazen način in z veliko mero ranljivosti in iskrenosti.

Pomembna je razsodnost. Da prepoznaš, kje deluješ iz vzgiba »moram« in kaj je tisto, kjer čutiš pristen notranji vzgib, srčno željo.
Tukaj boj niti beg, pa tudi zanikanje, zamrznitev ali ignoranca ne pomagajo.
Dokler si v preživetju in životarjenju si tam, kjer te hočejo imeti, da si tiho.
Sram uspeva v tišini in v samoti.

Osvoboditev je nujna, da si lahko zares prisvojiš svojo izvorno esenco in to, kar je edinstveno in samo tvoje. Tega pa ne moreš odkriti, če si v samoti. Tam je vse super. Vse te dinamike v sebi odkriješ, ko si v odnosih. Ker ti odnosi odslikajo tiste stvari, ki so v tebi. In temu ne moreš pobegniti. Lahko se preseliš na drug konec sveta, pa sebe povsod neseš s seboj.

Kar v praksi pomeni, da je upravljanje s svojo energijo bistvena veščina ženske, ki prevzema polno odgovornost zase in za svoj svet

Ena stvar ima v tvojem življenju moč, da izničiš sebe, da uničiš to kar si najbolj želiš, je zasramovanje sebe. Zato je ključnega pomena, da se spoznaš s svojo pridno, prijetno punco v sebi in z njenimi maskami ustrežljivosti in ugajanja.

Ker iz prve roke poznam mehanizme, ki povzročijo, da se potegneš nazaj, se skriješ in ugasneš, je na voljo individualni mentorski program Prebujena Ženska, ker zate želim, da novo desetletje kreiraš iz opolnomočenosti in to, da svojo moč vzameš nazaj, da zaupaš Vase, se zaneseš Nase in zasiješ kot Ženska, za katero si se rodila, da si.

Pofočkaš se lahko na povezavi >>>tukaj<<<

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Mentorica za razcvet Ženske Duše
♥  www.divine.si

PRIPRAVLJENA NA VEČ?
Ostani v stiku z mano.
>>> Globoko verjamem, da ženska, ki si dovoli biti ženstvena, opolnomoči sebe in svojega moškega ter spreminja svet.
Nega tvoje ženske esence je temelj občutka zadovoljstva, vitalnosti, radosti in ljubezni do sebe. Vabim te, da se mi pridružiš v druženju Neguj Žensko v Sebi, kjer bom podelila več. Prijaviš se >>>TUKAJ<<<

>>> In ker zate želim, da ustvariš ljubezenski odnos, ki varuje ljubezen in da premagaš uničevalce ljubezni, ki ti stojijo na poti, sem pripravila brezplačni vodnik za varovanje ljubezni, pofočkaj se in postani del skupnosti Varuhinj Ljubezni.

lezeca

Kvaliteta tvojega življenja je odvisna od tebe in tvojega zdravja.

Predstavljaj si, da bi živela v svetu brez ocenjevanja in primerjanja (in ob tem sojenja) z zunanjim svetom.

Če bi živela v družbi, kjer bi vedela, da si, ne glede na vse dosežke, obliko telesa, status in materialne dobrine, TI dovolj. Da tvoj obstoj zadošča.

Da se ti ni treba dokazovati, da si dobra mama, dobra ženska dobra prijateljica, dobra kuharica in gostiteljica.

Večina žensk je naučenih, da potisne svoje občutke in instinkte nekam na stran ali pa jim sploh ne zaupa in vedno znova daje sebe na dno svojega neskončnega seznama obveznosti.

Res je, da so se mnoge mame, babice, tete – tvoje prednice, žrtvovale za druge. To je vzor, ki ga imaš in mu na nezavednem nivoju slediš. Te ženske so dajale, dajale, dokler ni bilo več kje vzeti. In nato so vzele sebi in dale še malo več.

Če ženska ni razdajala sebe, bila vedno zaposlena in ni tiho trpela, je čutila občutke krivde in manjvrednosti.

In s tem je bila v stresu.
Kljub temu, da se o stresu govori kot o novodobni težavi prezaposlenih žensk, so v resnici stres izkušale tudi tvoje prednice.

Kajti pritisk pričakovanj in strah telo preplavljata s stresnimi hormoni kortizola in adrenalina.
In ko si v strahu za svoje preživetje ali preživetje tvojih najdražjih si v zakrčenosti.
V stresu.

V stresu, ker žongliraš s toliko vlogami v svojem življenju
V stresu, ker si prizadevaš, da bi bili okoli tebe srečni in zadovoljni.
V stresu, ker pozabiš nase.
V stresu, ker ne znaš reči NE stvarem li ljudem.
V stresu zaradi ugajanja in prilagajanja drugim.

Stres vpliva na tvoje telo, na tvoje hormone, na boleče menstrualne cikle, na samopodobo in na odnose z ljudmi okoli tebe.

Ko pozabiš negovati sebe, in zaradi pomanjkanja sočutja do sebe, imaš vedno znova občutek, da nisi dovolj dobra.
Zaradi tega si vedno bolj trda do sebe in s seboj.
In to se ti pozna. Tudi na telesu.

Ko je ženska zategnjena, trda in v stresu, je kot bi ogenj, ki je prej grel domače ognjišče, ugasnil. V dom se privlečejo hlad, razdalje v odnosih se začnejo večati in kmalu nihče več ne prihaja v dom z veseljem.

To, da poskrbiš zase, je ključ do topline, občutka varnosti in domačnosti.
Tako v domu tam zunaj. Kot tudi v telesu.
Kljub temu, da se sliši nepotrebno in domišljavo ali celo puhlo, je to, da poskrbiš zase najpomembnejša stvar, ki jo lahko narediš.
Še posebej, ker se ti verjetno zdi, da imaš dovolj drugih stvari, ki bi jih morala narediti.
Vendar to, da neguješ sebe in poskrbiš za svojo žensko dušo ni samo še ena od tistih stvari, ki bi jo morala narediti,

To, da sebe postaviš na prvo mesto in poskrbiš zase je ključ do srečnih hormonov v tvojem telesu.
To je tisto, kar ti bo omogočilo, da boš v sebi ponovno začutila živost, radovednost in veselje do življenja.

To, da poskrbiš zase in neguješ sebe je edini način, da utišaš tisti občutek v sebi, da te vsi potrebujejo in da moraš najprej poskrbeti za druge.

Dejstvo je, da se moraš, če želiš živeti umirjeno in izpolnjujoče življenje ti počutiti varno.
Brez tvojega notranjega občutka varnosti se tvoje telo ne bo sprostilo, da bi se lahko regenerirala in obnovila, ko bi potrebovala. Zaradi česar boš ves čas v stanju stresa.

To, da neguješ sebe in poskrbiš najprej zase je neverjetno učinkovit način, da tistim delom v tvojih možganih, ki regulirajo stres sporočiš, da si varna.

In prav ta občutek varnosti je manjkajoči delček za zdravje, harmonijo in ravnovesje v tvojem telesu in v tvojem življenju.

In glede na družbo v kateri živimo, kjer se od ženske pričakuje tako to, da poskrbi za otroke in družino, kot to, da je uspešna v službi in ustvarja svojo kariero, ne moreš več ignorirati svoje potrebe po negi in temu, da je zate poskrbljeno.

Kajti roko na srce, če ti ne boš poskrbela zase, kdo pa bo!?
Če ti ne neguješ sebe in v sebi ne čutiš varnosti, ljubezni, nežnosti in mehkobe, tega ne moreš deliti s svetom tam zunaj. In tega ti nihče ne more dati.

Na tebi je, da poskrbiš za to, da to izkusiš v sebi.
In danes je to bolj pomembno kot kadarkoli prej.

Vsak aspekt tvojega življenja je odvisen od tebe in tvojega zdravja.
Brez zdravja ne boš mogla cveteti na nobenem drugem področju.

Uveli bodo ali odnosi z moškim, odnosi z otroci, odnosi z družino, prijateljicami ali pa odnosi v službi.

Ko si ti srečna, so vsi okoli tebe srečni.
In na tebi je, da poskrbiš za svojo srečo.

In ko prideva do negovanja sebe, je pomembno dejstvo, ki se ga moraš zavedati, da manj časa ko imaš na voljo, bolj si potrebna nege.

Bolj, ko je tvoje življenje stresno in več kot terja od tebe, bolj je pomembno, da znaš upočasniti in poskrbeti najprej zase.

In ne glede na upor, ki ga ženske čutijo ob tem, ko jim to povem, je pomembno, da veš, da mi je globoko mar za tvoje zdravje in tvoje dobro počutje.

Ker vem, da če bi vsaka ženska postala najsrečnejši človek na svetu, bi skupaj pozdravile svet.

In zase vem, da skozi ples vedno znova najdem pot nazaj k sebi.
Ples me osrečuje in pozitivno vpliva na vse vidike mojega življenja.
Že sedem let plešem pri Martini Vrhovnik v dvorani T Spota in to je tisto, kar mi vedno znova pomaga, da poskrbim zase. To je moje varno pristanišče. Moja nebesa.
In vedno znova vidim v dvorani pri svojih soplesalkah, kako se njihov obraz razjasni in telo sprosti, ko v varnem prostoru skupaj sledimo gibu in glasbi.

To, da sebe postaviš na prvo mesto je najbolj pomembna stvar, ki jo lahko narediš zase, za svoje otroke in vse svoje odnose.
Ko postaneš prioriteta v svojem življenju, se tvoje življenje razcveti.
In verjemi, da se ta čas, ko sebe postaviš na prvo mesto vedno oplemeniti in obrestuje.

Zato te vabim, da sebe postaviš na prvo mesto.
In poskrbiš najprej zase.
Naredi to, Zase.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

P.S: Več o senzualnem plesu pri Martini Vrhovnik najdeš na povezavi >>>tukaj<<<