Taja

About Taja

Posts by Taja:

friends

Ženska izdaja ženske…

Izdaja je ena tistih ran, ki me je bolela najbolj od vsega.
Najbolj pa je bolela izdaja ženske. Dušne sestre.
Vlekla sem jo s seboj kot težko utež iz življenja v življenje.
Zagotovo poznaš tisti grozni občutek, ko ti ženska, ki si ji zaupala, zabode nož v hrbet.

Številne ženske so me izdale, že od mladih nog naprej.
V osnovni šoli se spomnim kako zelo je bolelo, ko sem ostala sama – izločena iz skupnosti.
V srednji šoli sem zgodbo še nekajkrat ponovila.
Vedno znova sem doživljala izdajo s strani žensk, ki sem jim najbolj zaupala.

In ravno prejšnji teden smo se v sestrstvu pogovarjale o tem, kako pogosto je bilo v življenju žensk to, da je bila izločena, ker se ni podredila in delala kot so narekovali tisti, ki so bili glavni.

Zase vem, da sem dolga leta enostavno pogoltnila občutke krivice in se hkrati izogibala ženski družbi, če se je le dalo.

Hkrati pa sem sprejela to igro, v kateri se ženske bojujejo za svoje mesto in tekmujejo med seboj na žive in mrtve.

Ko sem bila leta 2014 ponovno deležna izdaje s strani ženske sem stvari popolnoma prevzela nase, prepričana, da je nekaj narobe z menoj in preplavljena s sramom sem se umaknila.

Delo s senco me je vedno znova vodilo nazaj v te izkušnje izdaje in v intenzivne občutke bolečine, ki so se porajali iz tega mesta.

Ženska izdaja ženske povzroča globoko parajočo bolečino, ki je čas ne more zaceliti.
Najpogostejši primeri izdaje med ženskami so povezani z moškimi. Pa naj gre za afero z možem prijateljice, za tesno prijateljstvo z bivšim fantom zaradi katerega se novo dekle počuti ogroženo ali za to, da veš, da mož tvojo najboljšo prijateljico vara, pa ji tega ne poveš.

Temu tesno sledijo izdaje na delovnem mestu, kjer te kolegica potunka, ker si sama želi projekta, ki ti je bil zaupan.

Mnoge ženske, ki pridejo v srčni krog v resnici ne zaupajo ženskam.
Obdane so z visokim zidom in oklepom… za vsak primer.

Pozabile smo, da je ena izmed ključnih stvari za ženske, ki nas oživlja, povezanost.
To je tisto, kar sem zelo globoko spoznala, ko sem se lotila povezovanja žensk skozi Razcvet Ženske. Ta izkušnja me je spomnila na to, da potrebujemo druga drugo. Ker skupaj letimo hitreje in dlje.

V resnici ne moreš zares narediti pozitivne razlike, ki jo želiš narediti, če nimaš ob sebi skupnosti, ki te podpira, drži in spominja na to, kar je zares pomembno.

Sestrstvo je nekaj svetega. Nekaj, kar se globoko dotika ženske Duše.
In izdaja sestrstva je nekaj, kar ni zgolj senca na individualni ravni.
Je senca na kolektivni ravni.

Večina nima zares zgleda kako je sestrstvo videti v praksi.
Nismo bile vzgajane s spoštovanjem ženske do ženske.
Učili so nas, da je treba spoštovati moške in jih postaviti na piedestal.
Tako že zgodaj začneš tekmovati za njihovo pozornost.

Naučiš se, da za pozornost tekmuješ z drugimi ženskami.
Ženska je tekmica in ne zaveznica.

Običajno že kot majhna punčka izkusiš izdajo s strani žensk v družini, pa naj bo to mati, babica ali teta. Kar okrepi občutke tega, da nisi vredna ljubezni in razvrednotenosti.

Običajno nimaš zgleda, kako je videti, ko se lahko zaneseš na drugo žensko in ji zaupaš svoje potrebe. Večina se ne počuti varno z drugo žensko.

In če hočemo preživeti v teh intenzivnih časih krize, ki vznika na vseh področjih, tako na področju zdravja, kot tudi posla, družine in osebnega odnosa s seboj, se moremo naučiti kako spoštovati in ceniti druga drugo namesto da ranimo in izdamo druga drugo.

Zdravljenje te ranjenosti terja, da vstopiš v svojo senco in se soočiš s tem, kar skriva v sebi.

Povezanost in podpora med ženskami je mogoča le, če se bomo vsaka pri sebi zmogle soočiti s tremi pomembnimi mesti, ki so največkrat vstopno mesto v senco izdaje.

Prvo je zavist.
Ko je ženska zavistna drugi ženski, stvari zelo hitro postanejo zelo grde. Zavist je občutek izjemnega nezadovoljstva, ker ima druga ženska nekaj, kar bi želela imeti tudi sama. Je del človeške izkušnje in v kolikor nisi prisotna in se ne zavedaš kaj se dogaja, hitro preplavi tvojo bit. Ženske zavidajo drugi ženski videz, telo, oblačila, službo, družino in moškega.
Družba v kateri živimo poudarja pomen videza in tega s kom si, ker je to tisto, kar določa tvoj status. Rezultat tega je, da bodo številni naredili vse kar je v njihovi moči, da ostanejo na vrhu, ne glede na to koga na poti povozijo, izdajo ali uničijo.

To, kar je potrebno je zavedanje celote, da prepoznaš svoje darove, svoje talente, svoje darilo, ki ga nosiš v sebi in zaradi katerega si tukaj.
Nihče ti ničesar ne more dati. In ničesar ne moreš nikomur vzeti.
Vsaka ženska je edinstvena, enkratna in neponovljiva.
To je potrebno prepoznati v sebi, zase, za svoje hčerke in za svoje sestre.

Drugo je tekmovalnost.
Naučene smo, da se počutiš ogroženo s strani druge ženske. In to se najbolj močno odraža ko gre za moške. Vse prepogosto ženska izda drugo žensko zaradi moškega na subtilne in malo manj subtilne načine. Nespoštovanje povezave, ki jo ženska ima s svojim moškim je nekaj, kar je globoko del družbe v kateri živimo.
Pa naj gre za to, da ženska odkrito flirta z moškim, ki je v zvezi z drugo žensko, ker ji to daje občutek zaželenosti, privlačnosti in pomembnosti. Lahko poskuša dobiti pozornost s strani moškega ko gre mimo njega, medtem, ko on drži za roko svoje dekle.
Te majhne izdaje medsebojnega spoštovanja so navada številnih žensk, ki ne cenijo druge ženske. Iščejo pozornost in tisti občutek naslade, da bi se počutile dobro in ko to dobijo pri enem, se premaknejo k naslednjemu. Kot ženska moškega sem pogosto čutila tovrstno izdajo in enostavno ne razumem tega, kaj ženska doseže s tem, da na tak način poniža žensko.
Dejstvo je, da smo ženske izjemno intuitivna bitja in čutimo kdaj druga ženska energijsko poseže v naš odnos z moškim.
Ko s svojo prijateljico tekmuješ za pozornost njenega moškega spodkopavaš tisto, kar si najbolj želiš. Podpora namesto tekmovalnost je pot, ki vodi v radost in izpolnjenost.
To kar je potrebno je, da prepoznaš in opustiš svojo potrebo po tekmovalnosti in se zaveš, da je sodelovanje in soustvarjanje tisto, ki nas bo vodilo v razcvet.

Tretje je nevrednost.
Ko se ženska počuti, da ni vredna, bo delovala iz mesta obupanosti, kar jo bo vodilo v obnašanje, ki ne odraža povezanosti s svojo žensko Dušo. Občutek manjvrednosti pogosto vznika iz najzgodnejšega obdobja, ko si priča ženskam v svojem življenju, ki te ponižajo in zasramujejo in s tem zasejejo seme nevrednosti v majhni punčki.
To, da ceniš sebe se začne z zgledom. In če takega zgleda v tvojem življenju nisi imela, je cenjenje sebe izziv, ki je pogosto trd oreh za mnoge ženske. Rezultat tega je, da se skriješ, nočeš biti vidna in se ne izpostaviš.
Tisto kar je nujno potrebno je, da prepoznaš, da v resnici ne gre za to, da iščeš občutek vrednosti v svetu tam zunaj. Pomembno je, da najdeš občutek dragocenosti v sebi.
Ko ti ceniš sebe kot žensko in spoštuješ sebe kot žensko in zaupaš vase kot žensko, boš to prepoznala in cenila tudi v ženskah okoli sebe.

Vse tri izkušnje, tako zavisti kot tudi tekmovalnosti in nevrednosti, izhajajo iz občutka pomanjkanja. Iz prepričanja, da ni dovolj za vse.
Iz notranje čustvene praznine.
Občutka, da nisi dovolj.
Nikoli dovolj dobra, dovolj lepa, dovolj pametna.

Zato je tako zelo pomembno, da prepoznaš, da si dovolj v sebi.

Ženska je ključnega pomena za življenje. Če v sebi ne čuti povezanosti in stika s svojo žensko Dušo, to vpliva na vse odnose v njenem življenju. Ko je ženska nesrečna so vsi okoli nje nesrečni.

Ženska ima izjemen vpliv na svojo okolico.
Zato je povezava s tvojimi ženskimi kvalitetami povezanosti, sočutja, empatije in negovanja ključnega pomena. NE le zate. Za ves svet.
Druga drugi smo dane, da se v procesu opolnomočenja podpiramo, spodbujamo, da stojimo druga ob drugi, druga za drugo in druga za drugo.

Da bi to lahko naredile pa je zdravljenje občutkov izdaje ključnega pomena.
Na voljo je individualno mentorstvo v katerem te vodim, da objameš sebe, se zaneseš nase, zaupaš vase in zasiješ kot Ženska, za katero si se rodila, da si. Za več informacij me pocukaj za rokav.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

PRIPRAVLJENA NA VEČ?
Ostani v stiku z mano.
>>> Iz izkušenj vem, da takrat, ko se obrneš le k »svetlobi«, ne dosežeš globin svoje ženske Biti. Plehko in površinsko življenje pa ženske ne izpolni in zadovolji. Nepovezana s svojimi globinami imaš v življenju občutek, kot da bistvo ostaja neopredeljeno in zgolj površno obvisi v udobju znanega. V tvojih globinah so senčne plasti, ki se jih lahko dotakneš le, ko si se pripravljena spustiti v lastne globine in raziskati zaklad zakopanega ‘drugega’ jaza.
Te senčne plati svoje osebnosti vedno nosiš s seboj. Občasno se pokažejo kot preblisk, včasih pa jih v popolnem kaosu zagledaš v njihovi polni podobi. In v negotovem času, polnem izzivov, strahu, frustracije in kaosa, ti skriti deli, ki si se jim desetletja izogibala, splavajo na površje. In prepričevanje sebe, da bodo šli stran, ne deluje več. To, da osvetliš in objameš zatrte in skrite dele v Sebi je ključ. Več najdeš >>>tukaj<<<

>>> In ker zate želim, da ustvariš ljubezenski odnos, ki varuje ljubezen in da premagaš uničevalce ljubezni, ki ti stojijo na poti, sem pripravila brezplačni vodnik za varovanje ljubezni, pofočkaj se in postani del skupnosti Varuhinj Ljubezni.

divided

Ločenost v človeku ustvarja ločenost v svetu

Kako najlažje vladaš?
Tako, da ločuješ.

Da ločuješ na dobre in slabe, na naše in vaše.
Ločevanje je tisto, ki povzroči razdrobljenost, kjer se celota sesuje na koščke.
Razpusti se tista temeljna vez, tisto lepilo, ki ga prispeva povezanost.

Ločevanje je mogoče le, ko so ljudje ločeni znotraj sebe.
Ko se počutijo nemočni, so v strahu in nevednosti.
Zato je najlažje ustvariti zmedo, kaos, z napačnimi informacijami ustvariti zmedo in dvom v posamezniku.
Ko ne verjameš nikomur več, tudi sebi ne.

Nezaupanje je temelj ločenosti.
Skupaj z nespoštovanjem sebe.
In necenjenjem svoje celovitosti in tega kdo v resnici si.
Ko izdajaš sebe, zanikaš sebe, zlorabljaš sebe in zapuščaš sebe, ter se ločuješ od sebe in tistih delov, ki ti niso všeč.

V procesu odraščanja nas udomačijo.
Verjamemo drugim bolj kot sebi.
Ustvarimo Persono, kjer so zbrane vse tiste kvalitete, ki so zaželene in dobrodošle.
Ustvarimo maske in skrijemo svoj avtentični, resnični jaz.

Poleg tega ustvarimo tudi Senco, kjer skrijemo vse tiste dele, ki niso zaželeni in so nesprejeti v družbi okoli nas.
S tem, da se že rodimo v Senco Družine in v Senco Družbe, ki samo poudarita tisto, kar se znajde v osebni Senci.

To so notranje ovire, notranji zidovi, ki jih zgradimo v sebi.

In v času kot je tale v katerem živimo kaos razdraži notranjo Senco.
Stvari začnejo prihajati na površje.
Stvari se krepijo in vedno bolj boleče je biti, obstajati, živeti.

Soočenje s seboj je ključno za osebno osvoboditev in pozitivno razliko, ki jo želiš ustvariti v svetu. Potrebno se je soočiti s tem, kar nosiš v sebi.

To je še posebej velik izziv za tiste Duše, ki imajo dušni dogovor, da osvetlijo temo s svojo svetlobo.

Živčni sistem ženske, ki ima dušni dogovor, da je visoko občutljiva, intuitivna in empatična duša, je zvezan drugače kot živčni sistem večine ljudi. Posledica tega je veččutno zaznavanje. Kar v praksi pomeni, da so tako fizični, kot tudi čustveni, energijski in mentalni sistem nastavljeni drugače. In pomembno je, da poznaš sebe, svoj empatični sistem in da znaš upravljati s svojo energijo.

V kolikor tega ne izmojstriš, bodo tvoje empatične sposobnosti tiste, ki bodo vir bolečine, zmedenosti in čustvenih vzponov ter padcev, ki te uzčrpavajo, praznijo in utrujajo.
Pa ni treba, da je tako.

Postavljanje osebnih meja in skrb za svojo energijo je v tem času res pomembna.

Povezovanje je v teh časih dejanje upora.
Kajti upor iz ljubezni, za ljubezen in v ljubezni je tisto, kamor smo poklicane.
In to terja soočenje z notranjimi ovirami in bolečino, ki zastira tvojo luč.

In to, da imaš ob sebi sopotnika, ki čuti kot ti in hodi v isto smer je ključnega pomena.
Kajti povezovanje z enako mislečimi je takrat, ko vse razpada in je videti, da je vse proti tebi zelo pomembno.

Pomembno je, da čutiš povezanost in da lahko deliš svoje notranje popotovanje.
Potrebujemo skupnost, ki podpira iste vrednote in si prizadeva za povezanost.

Smo v ciklu preobrazbe, v temni noči sistemov, ki razpadajo.
In v teh časih je to, da si povezana s tistimi, ki čutijo kot ti in razmišljajo kot ti bistvenega pomena.

Nikogar ne moreš spremeniti.
Nikogar ne moreš prisiliti, da bi razmišljal drugače.

Imaš pa svobodno voljo, izbiro, da se povežeš s tistimi, ki so s teboj, za tabo in ob tebi.

Varnostna mreža, ki te v teh nestabilnih časih drži je blagoslov, ki ga potrebuješ.
Potrebno je podeliti kaj čutiš z nekom, ki te razume.
Potrebuješ navdihe in usmeritve kako ohranjaš povezavo s seboj.

Začenja se divja vožnja skozi jesen in zimo, ki bo razkrivala stvari, ki so še nezamisljive.
Kot bi nekdo potegnil zaveso in razkril stvari, ki so neverjetne se nam bo zdelo, ko bomo v septembru zajadrali v svoj vsakdan.

In v teh nestabilnih časih se moraš zanesti nase, zaupati vase, vedeti, da boš zmogla ne glede na to kaj bo življenje vrglo vate.

Tale čas iz ljudi izvablja najslabše.
Kot bi potegnila zaveso in razkrinkala čarovnika iz Oza se počasi razkrivajo in se še bodo rasistične težnje, goljufije, prevare, izdaje, zlo, ki se skriva v podpalubju te ogromne križarke katere del smo in ji pravimo kolektivno.

Sence prihajajo v ospredje.
Vedno bolj intenzivno bo.
Zato poskrbi zase in se osvobodi notranjih ovir, ki te vlečejo na dno.
Ker je zdaj čas, da poletiš in zaživiš kot ženska, za katero si se rodila, da si.

Saj veš, bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

PRIPRAVLJENA NA VEČ?
Ostani v stiku z mano.
>>> Iz izkušenj vem, da takrat, ko se obrneš le k »svetlobi«, ne dosežeš globin svoje ženske Biti. Plehko in površinsko življenje pa ženske ne izpolni in zadovolji. Nepovezana s svojimi globinami imaš v življenju občutek, kot da bistvo ostaja neopredeljeno in zgolj površno obvisi v udobju znanega. V tvojih globinah so senčne plasti, ki se jih lahko dotakneš le, ko si se pripravljena spustiti v lastne globine in raziskati zaklad zakopanega ‘drugega’ jaza.
Te senčne plati svoje osebnosti vedno nosiš s seboj. Občasno se pokažejo kot preblisk, včasih pa jih v popolnem kaosu zagledaš v njihovi polni podobi. In v negotovem času, polnem izzivov, strahu, frustracije in kaosa, ti skriti deli, ki si se jim desetletja izogibala, splavajo na površje. In prepričevanje sebe, da bodo šli stran, ne deluje več. To, da osvetliš in objameš zatrte in skrite dele v Sebi je ključ. Več najdeš >>>tukaj<<<

>>> In ker zate želim, da ustvariš ljubezenski odnos, ki varuje ljubezen in da premagaš uničevalce ljubezni, ki ti stojijo na poti, sem pripravila brezplačni vodnik za varovanje ljubezni, pofočkaj se in postani del skupnosti Varuhinj Ljubezni.

leo-woman

Zakaj je to obdobje tako zelo naporno?

VARUHINJA LUČI IN ODPRTA VRATA SIRIUSOVEGA PORTALA…
ALI ZAKAJ JE TO OBDOBJE TAKO ZELO NAPORNO…

Včeraj sva sedeli na kavi, ko je z menoj podelila, da je vsako leto v tem času zanjo obdobje, ko namesto, da bi se sprostila in spočila čuti, kot bi dala iz druge prestave v šesto in se vse začne dogajati z naglico in intenzivnostjo, ki je ne dohaja.

To je značilno za obdobje portala Levjih vrat, pa bom podelila s teboj zakaj.

Smo v obdobju, ki je intenzivno in ki v naša telesa prinaša nove svetlobne kode.
Vsako leto ob odpiranju Siriusovega portala, ki sovpada tudi z meteorskim dežjem Perzeidov, na Zemljo in s tem v naša telesa vstopa svetloba, ki reorganizira in rekalibrira vse sisteme, še posebej vpliva na tvoje svetlobno telo.

»Ne morem spati.«
»Zbujam se ob treh ponoči in ne vem kaj naj sama s seboj.«
»Čutim pritisk v telesu in kot bi se vse celice tresle v meni.«
»Zvečer grem spati, pa se zjutraj zbujam še bolj utrujena. Kot bi celo noč delala.«

To so komentarji, ki jih v teh dneh pogosto slišim.
In vsi imajo opraviti z aktualnim dogajanjem in povečano količino svetlobe, ki nas preplavlja.

Nekomu, ki ni ekstremno občutljiv, z bolj napredno kapaciteto čutenja in več-čutnega zaznavanja energije, to nič ne pomeni in razen povečane razdražljivosti ne čuti dosti.

Če pa si Varuhinja Luči ali prinašalka Luči, potem je tole obdobje zate zagotovo zelo naporno.
Če imaš v svojem dušnem dogovoru klavzulo Varuhinje Luči, potem je tvoj dušni namen povezan s preobrazbo.

Vedno znova se znajdeš v odnosih, kjer preobražaš energije drugih.
Navlečeš nase stvari, čustva in težave, ker v sebi skrivaš velik potencial za preobrazbo, zdravljenje in vodenje človeštva v novo realnost, ki presega patriarhalne sisteme dominance.

Če imaš to klavzulo v svojem dušnem dogovoru so odnosi v družini vse prej kot enostavni, ker je hočeš nočeš tvoj dušni namen povezan s tem, da preobražaš svinec v zlato.
Vedno znova alkimiziraš sranje ljudi in temu ne moreš ubežati ali temu reči NE.

Ko sem z njo podelila vse zapisano sva obsedeli, potem pa je rekla, da me občuduje, da gazim po tem blatu in ljudem pomagam, da se premikajo skozi svoje blato in da me to še izpolnjuje povrhu. Ker je naporno za pop****t.

Nasmehnila sem se, ker ni bilo vedno tako.
Tudi jaz sem se bojevala. Se upirala. Ignorirala.
Dokler nisem dojela, da nič ne bo nikamor šlo.
In da me življenje vedno znova sooča s situacijami, kjer sem izzvana.

Edini način, da si olajšaš to popotovanje je, da resnično izmojstriš svoj empatični sistem in da se naučiš upravljati s svojo energijo. V nasprotnem primeru boš vedno znova v izgorevanju, izčrpavanju in v preplavljenosti.

In v času portala Levjih vrat je to še posebej pomembno.
Energijsko gledano je to obdobje, ko je na planetu povečana količina svetlobe, ki vznemirja tvoj sistem.
Ustvarja občutek preplavljensti in je povabilo k prebujenju.

V sebi nosiš latentne potenciale, ki so šli v spečo fazo v otroštvu, ko tvoja svetloba ni bila prepoznana in je nisi znala zavestno aktivirati.

V času povečane količine svetlobe, se ta potencial v tebi vzburi in začne prebujati.
Vedno je na tebi koliko ga boš zavestno aktivirala in integrirala v svoj sistem.
Če si v uporu in notranjem boju s sencami, z maskami, ki si jih ustvarila, da bi v otroštvu preživela, se te strukture tvoje osebnosti v tem intenzivnem času znotraj tebe bojujejo za obstoj.

In ta notranji boj je tisto, kar utruja in ustvarja nelagodje, stres in občutek preplavljenosti.

Portal Levjih vrat je vsako leto kot opomnik, ki te spomni na tvoj speči potencial.
Da bi se Trnuljčica v tebi, ki spi lahko prebudila te energije drezajo in to v tem času lahko močno čutiš.
Naporno je za tvoj empatični sistem, ki ekstremno čuti in zaznava stvari, ki se dogajajo, pa naj se tega zavedaš ali ne.

Odprta vrata Siriusovega portala ti pomagajo aktivirati tvoje dušne kvalitete poguma, veličastnosti, plemenitosti, cenjenja sebe, samo-spoštovanja, notranjo moč in brezkompromisno suverenost.
Pomočniki kot sta boginji Isis ali zelena Tara, ki sta močno povezani s tem portalom, ti v tem času asistirajo, da zasiješ in se res prebudiš v svoj polni potencial.
Na tebi je, ali boš ta čas res izkoristila zase ali bo to še ena priložnost, ki bo šla mimo tebe.

V tem času te močno podpira kristalna deva Sugilita, ki te poveže s spomini na mojstrstvo tvojih preteklih življenje in modrost zvezdnih ljudi. Spomni te na tvoj dušni dogovor, da asistiraš na poti evolucije mame Gaie in vseh njenih prebivalcev.

Zdaj je ta čas, ko se prebujamo v resnico svoje božanske narave. Prebujaš se v zavedanje, da si Duša utelešena v telo z namenom, da s svojimi darovi in talenti narediš pozitivno razliko v življenju ljudi in na svetu.

S tem, ko se prebujaš v svoj polni potencial Duše, s tem pomagaš premikati zavedanje vseh prebivalcev tega planeta.
Proces alkimije je največkrat na prvo žogo videti kot razpad sistema. Ker s prebujanjem odpada ves balast in umirajo stvari, ki nam ne služijo več.

Vsak porod je kaotičen in boleč.
In s tem, ko je potrebno preobraziti mit ločenosti, polarnost in zakoreninjene dinamike pomanjkanja, pohlepa, suženjstva, rasizma, zlorabe, vojne, uničenja, je vsaka, ki ima dušni dogovor Varuhinje Luči soočena s svojim področjem, kjer s svojo svetlobo osvetljuje sence in temo.

To je čas umirjanja in ponovnega rojstva.
O tem obdobju smo govorili zadnjih 30 let, zdaj je čas, da ga zaživimo, izkusimo in preobrazimo kar je potrebno preobraziti.

Ja, stvari se podirajo, rušijo in se še bodo.
Terjajo preobrazbo.
Vendar ni treba, da skozi to obdobje ružiš po asfaltu, si v trpljenju in bolečini.

Prebudi se.
Prepoznaj svoj potencial.
Aktiviraj ga v sebi.
In zaživi kot Ženska, za katero si se rodila, da SI.

Zdaj ni čas, da bi iskala načine, da se prežarčiš na kak drug planet, pobegneš iz situacije, greš v duhovne obvoze in poskušaš potisniti stvari od sebe. To je priložnost, da utelesiš svoj božanski del v telo. Da zaživiš svoj polni potencial Duše v telesu in s svojo prisotnostjo preobražaš, narediš pozitivno razliko, ki si jo prišla narediti.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

PRIPRAVLJENA NA VEČ?
Ostani v stiku z mano.
>>> Potrebuješ pomoč v tem procesu prebujanja?
Na voljo je spletni intenziv Varuhinja Luči v šestih delih, kjer govorim o aktualnem dogajanju in delim prakse ter orodja, ki ti lahko v tem intenzivnem času zelo prav pridejo. Pogovarjale se bomo tudi o empatičnem sistemu in o energijski higieni, ki je v tem intenzivnem času obvezna, da okrepiš svoj empatični sistem.
Več najdeš na povezavi >>>TUKAJ<<<

>>> In ker zate želim, da ustvariš ljubezenski odnos, ki varuje ljubezen in da premagaš uničevalce ljubezni, ki ti stojijo na poti, sem pripravila brezplačni vodnik za varovanje ljubezni, pofočkaj se in postani del skupnosti Varuhinj Ljubezni.

hortenzia

Poznaš čut za življenje?

Spomnim se, tako živo, kot bi bilo včeraj, kako podrto, prevarano in preplavljeno sem se počutila, ko sem ugotovila, da življenje, ki sem ga živela ni bilo to, kar sem mislila, da je.
To je bila moja vstopnica v skoraj tri leta trajajočo temno noč moje identitete, kjer je razpadlo vse.

Ne glede na to, kako zelo sem se trudila, da bi vajeti svojega življenja držala v svojih rokah, so stvari postajale vedno bolj dramatične.

Izkušala sem nihanja razpoloženja, deperesijo in tesnobo, ki bi lahko dobila tudi nalepko bipolarna motnja, kot je moje takratno razpoloženje opisal moj dragi.
Le da sem v sebi vedela, da to ni to.

Hkrati pa nisem vedela kaj je, to, kar sem izkušala.

Ne vem, če poznaš tisti občutek, ko po napornem dnevu, ko si glavo vseskozi držala nad vodo in ti je dobro šlo, ker si deskala na valu adrenalina, vse skupaj začne popuščati, ti pa začneš lezti skupaj, kot puding.

To je bilo občutenje, ki sem ga v tistem času doživljala zelo pogosto.
In sprva sem mislila, da sem v izgorevanju.
In v resnici sem bila.

Vendar je bilo to izgorevanje posledica tega, da nisem bila zares v stiku s svojo dušo in da se nisem poslušala.
Duša mi je vedno znova sporočala, da jo ignoriram, jaz pa nisem hotela poslušati.
Potem je do mene prišel zapis, ki je govoril o preobčutljivosti.
In je zaresoniralo z menoj.
Sledile so informacije o veččutnem zaznavanju.
In temu je sledilo več informacij o empatih.

In ob tem sem v sebi čutila JA,JA,JA to je TO.

Nehala sem iskati informacije in se raje odprla za tisto, kar sem potrebovala.
Vse je začelo prihajati k meni.

To kar sem na tej poti nazaj k sebi vedno znova ugotavljala je bilo, kako sem se razprodala in kako sem bila kot kanta smeti za druge.
Jaz sem se dala na vojo.
Od drugih sem prevzemala čustveno toksičnost, negativne misli, energijo in ugotovila sem, da imam izostren občutek za uglasitev na energijsko polje drugih ljudi.

Vedela sem kaj potrebujejo in jim to dala preden me je kdorkoli prosil za karkoli.
Čutila sem njihovo stisko in poslušala težave drugih ter vedno znova iz takih kavic odhajala težka in polna energij, ki niso bile moje. Oni so bili kot rože, jaz pa sem potrebovala dneve ali tedne, da sem prišla k sebi.

Brezplačno svetovanje je bilo vedno znova na programu, ker nisem prepoznala vrednosti v tem, kar počnem.
In pretirana občutljivost je bila prej breme kot darilo za katerega bi lahko zaračunala.

S tem, ko je dogajanje v zunanjem svetu iz leta v leto postajalo bolj intenzivno sem dojela, da je mojstrenje mojega živčnega sistema in poznavanje mojih dušnih darov in čutov preko katerih zaznavam svet ključnega pomena zato, da ohranim zdravo pamet in ostanem relativno normalna v svetu, ki je počasi izgubljal pamet.

Če si Varuhinja Luči, potem imaš zelo izostrene vse čute, ne samo pet fizičnih, o katerih se učimo pri biologiji. Tudi čut za ravnotežje, čut za besede, čut za toplino in čut za življenje. Ta je zelo pomemben.

Čut za življenje je povezan z dušo. Gre za čut, ki razkriva kakšno je tvoje počutje. Živčni sistem z vsemi svojimi živci ti pomaga, da se zaveš svoje konstitucije, da se zaveš svojih življenjskih procesov, čuta za življenje.
Čut za življenje ubesedi eterične življenjske procese človeškega eteričnega telesa.
S tem čutom zaznavaš ali si žejna ali si lačna.
Ali si utrujena, se počutiš zdrava ali bolna.

Čut za življenje je povezan z zaznavanjem bolečine in bolečina ni nič drugega kot manifestacija čuta za življenje.
Čut za življenje je kot sistem za opozarjanje, ki je vgrajen v tvoje telo in te opozarja česa se dotakniti, kaj je zate dobro in kaj ni.

In verjetno ti tega ni nihče povedal.
Vendar je ravno čut za življenje tisti, s katerim zaznavaš kako se počutijo ljudje okoli tebe.
Majhne stvari, ki jih drugi sploh ne zaznajo in se dogajajo v tkanini življenja se te dotaknejo na načine, ki jih ne moreš predvideti.

S čutom za življenje zaznavaš mamo Gaio. In žalost ljudi ob katastrofah kot je bila zadnja v Bejrutu je nekaj, kar te doseže takoj, ko se zgodi.

Če bi svoje občutenje žalosti na lestvici od 1-10 ocenila kot 3, izkušaš pa preplavljujočo žalost, ki bi jo ocenila za 10+ je tistih 7 enot jakosti, ki jo zaznavaš nekaj, kar preplavlja tvoj sistem zaradi tega, ker nisi izmojstrila svojega čuta za življenje in z njim svojega živčnega sistema.

Si kot struna, ki zavibrira, ko se nekaj zgodi in v svetu, kjer smo obdani s frekvencami in idejami mnogih, kjer je energija onesnažena in se virusi na nivoju psihe množijo kot gobe po dežju. Je potem sploh kaj čudnega, če čutiš, da sploh ne moreš normalno živeti!?

Ker svet okoli sebe globoko doživljaš, si nagnjena k temu, kar opisujejo kot depresijo, ki v resnici ni depresija, je prej apatija, otopelost, ki je obrambni mehanizem zaradi preplavljenosti z energijami sveta.

In ko si globoko čuteče bitje, ne moreš selektivno čutiti zgolj lepihi n dobrih stvari.
Kot senzitivna ženska, ki globoko čuti s svetom čutiš tudi temo, krutost in norost sveta, ki te obdaja. In pred tem se ne moreš zaščititi s postavljanjem ščitov ali s kristali in s tem da se zadimiš z žajbljem. Jaaa, to so stvari, ki lajšajo simptome, vendar je potrebno stvari pogledati veliko bolj v globine, če želiš svojo energijsko suverenost nazaj.

V svetu, ki ga poganja pohlep, želja po več in več ter narcisoidnost je izkušanje ljubezni in lepote kot dejanje upora. In ker vem, da zgolj svetloba in ljubezen nista odgovor na naraščujočo temo, ki prihaja na ta svet, sem pripravila druženje na katerem bom s teboj podelila več o veččutnem zaznavanju, tudi o čutu za življenje in čutu za lepoto.

Namen spletnega intenziva Varuhinja Luči je, da ti predstavi orodja in prakse, ki ti bodo pomagala, da vzameš svojo moč nazaj, zavestno upravljaš s svojimi darili, brez pritiskanja in potiskanja same sebe. Ker zate želim, da si energijsko suverena, da zaupaš vase in se zaneseš nase ter si ob tem nežna s seboj.
Ne gre za delo na sebi.
Gre za mojstrenje notranje pokrajine tvoje ženske duše.

Pogledale bomo kaj to, da si varuhinja Luči čisto zares pomeni in kaj moraš vedeti o tej poti.
Kako se soočiš s preplavljenostjo z energijami, čustvi in mislimi ljudi okoli sebe in orodja s katerimi si lahko pomagaš.
Arhetipi v tvojem notranjem timu, ki te lahko ovirajo ali podpirajo.
Izvedela boš več o senčni in svetli plati arhetipov, ki so v dušnem dogovoru Varuhinje Luči aktivni.
Pa tudi več o praksah in orodjih ter energijski higieni, ki je v tem intenzivnem času obvezna, da okrepiš svoj empatični sistem.

Druženje je za senzitivno, visoko intuitivno žensko, ki ima globoko razvito empatijo in ne zna upravljati s svojo energijo in s svojim empatičnim sistemom.

Več najdeš na povezavi >>>TUKAJ<<<

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

pleasure-2

Pretirano občutljiva…

Včasih bi se počutila napadeno. Ja, zagotovo izzvano.
Zagotovo bi stvari prevzela nase in mislila, da sem jaz kriva, ker sem nekomu sprožila proces in je zdaj jezen, razočaran in se počuti ogoljufanega. Zaradi mene.
Zagotovo bi se počutila žrtev okoliščin in dotične osebe.

Potrebovala sem tri desetletja, da sem dojela, da nisem kanta za smeti za druge.
Da je to, da se nekdo spuca, kot temu pravijo, na meni, nekaj, kar mi ni treba sprejeti in tega skozi svoj sistem preobražati.
Iz preprostega razloga, ker ni moje.

Vendar sem do tega morala priti.

Ker sem že kot otrok prevzela ta način, da sem bila grešni kozel za vse.
Ko je kdo imel pet minut časa, sem bila tisti blažilec med ljudmi, ki je pogoltnil vso čustveno navlako, ki so jo drugi zbruhali iz sebe.

In vse to je bil moj preživetveni mehanizem.
To sem počela, da sem v tem svetu preživela.

Dokler nisem prišla do tega razumevanja, da kot Varuhinja Luči s seboj prinašaš luč, ki ljudi okoli tebe moti.
Da je ta luč moteči faktor v družini in pri ljudeh, s katerimi prihajaš v stik, čutiš.

Čutiš, da ljudi vznemirjaš, jih motiš.
In to poskušaš reševati s tem, da se ugasneš, se pomanjšaš, se narediš nevidno.

Zato je za tiste ženske, ki so prevzele v svoj notranji arhetipski tim grešnega kozla tako težko, da se izpostavijo in postanejo vidne.
Ker je to kontra prepričanju, da v kolikor se bodo izpostavile, ne bodo preživele.
In če je to aktivno v tvoji notranjosti to ni nekaj, s čimer bi se lahko logično pomirila ali to odmeditirala stran. Ker je vodilni vzorec preživetja narediš vse, da do tega ne bi prišlo.
Da bi preživela.

In se ne izpostaviš.

Ob tem, da imaš v svojem dušnem dogovoru, da se moraš izpostaviti in sebe podeliti z ljudmi in s svetom.
In tukaj si v notranjem boju sama s seboj.
Na tebi je, da osvetliš svojo notranjo senco s svojo svetlobo.

Živčni sistem ženske, ki ima dušni dogovor, da je visoko občutljiva, intuitivna in empatična duša, je zvezan drugače kot živčni sistem večine ljudi. Posledica tega je veččutno zaznavanje.
Kar v praksi pomeni, da so tako fizični, kot tudi čustveni, energijski in mentalni sistem nastavljeni drugače.

To je tako, kot bi imela širokopasovni notranji internet, ki prevaja velike količine informacij na vseh nivojih.
Če ta sistem ni natreniran to lahko povzroča preplavljenost, kratke stike v prenosu informacij, trpljenje in bolečino, ki je ne razumeš.

In seveda lahko kriviš svojo pretirano občutljivost za trpljenje, ki ga izkušaš.
Vendar v resnici ni težava v pretirani senzitivnosti.

Težava je v pristopu do občutljivosti in v temu, da se počutiš kot žrtev kar običajno vključuje druge ljudi, ki postanejo odgovorni za bolečino, ki jo izkušaš.

Brez senzitivnosti življenje izgubi svojo magičnost. V kolikor si prevzela s strani družbe ali družine, da je občutljivost šibkost, se ti nikoli ne bo v polnosti razkrilo darilo, ki ga senzitivnost prinaša s seboj.

Ravno senzitivnost je tista, ki ti omogoča, da okusiš in izkusiš globine.
Zaradi svoje senzitivnosti lahko prisluhneš svojim potrebam in sanjam.
Senzitivnost je tista, ki ti omogoči, da si Darilo ljudem in svetu.
Senzitivnost je tista, ki ti razkrije lepoto in prefinjenost božanskosti, ki jo življenje skriva v sebi.

Ravno pretirana senzitivnost je tvoje največje Darilo, ki ti omogoča, da si uglašena in v poslušanju informacij, ki jih tvoja širokopasovna povezava notranjega interneta prevaja.
Senzitivnost je izjemno darilo, ki ti je na voljo in zaradi katerega imaš kapaciteto, da v odnosu z ljudmi poslušaš nianse, detajle, energijske zgodbe, ki jih ne znaš niti ubesediti, kaj šele, da bi jih lahko obrazložila.

Zakaj narediš stvari, kot jih narediš!?
Ker tako čutiš. Ker ti tako zapoveduje tvoja notranja senzitivnost.

V tistem trenutku ne zmoreš razložiti zakaj si se odločila, kot si se, vendar pride dan, ko veš.
In ko lahko stvari tudi obrazložiš.

V vmesnem času pa moraš brezmejno zaupati Vase in se zanesti nase, da ne nasedeš idejam ljudi okoli sebe.
Biti moraš pripravljena na to, da si malo čudna in da te ljudje ne bodo razumeli.
Ker ni na njih, da te razumejo. Na tebi je, da razumeš sebe.

Senzitivnost je močno orodje, ki ti je na voljo.
Nimajo ga vsi.

Senzitivnost je vitalen element narave in brez senzitivnosti ne moreš čisto zares postati ta ženska, za katero si se rodila, da si. Dozoreti na dušni ravni.
Se razcveteti.

Senzitivnost je tista, ki je vodilna sila v prebujenju.
Omogoči ti, da v sebi najdeš tiste brezmejne odtenke lepote, radosti, ljubezni, resnice in miru, ki so del bogate tapiserije življenja.

In prvi korak, ki je na tej poti nazaj k sebi potreben je, da se pomiriš s svojo občutljivo naravo.
Da sprejmeš sebe in svojo senzitivnost kot nekaj, kar ti je dano kot Darilo.

To terja, da stopiš ven iz svoje žrtve in dojameš, da nisi žrtev okoliščin in drugih ljudi.
Da se stvari ne dogajajo tebi temveč zate.

In ta premik v dojemanju sveta, tvoje percepcije in pogleda na stvari je prva stvar, ki jo je nujno narediti, ko izbereš, da zavestno stopiš v svoj dušni dogovor varuhinje Luči.

Sprememba pogleda na senzitivnost je eno tistih orodij, ki jih bom s teboj delila v spletnem intenzivu spletni intenziv v štirih delih, kjer bom s teboj podelila več o empatiji, dušnem dogovoru, ki si ga kot Varuhinja Luči sprejela in kako se osvobodiš.

Pogledale bomo v arhetip Žrtve in to kako empatijo uporabi, da je žrtev okoliščin in ljudi, ter s tem sabotira svoj dušni dogovor, da osvetljuje temo zase in za druge.

Pogledale bomo kaj to, da si varuhinja Luči čisto zares pomeni in kaj moraš vedeti o tej poti.
Kako se soočiš s preplavljenostjo z energijami, čustvi in mislimi ljudi okoli sebe in orodja s katerimi si lahko pomagaš.
Arhetipi v tvojem notranjem timu, ki te lahko ovirajo ali podpirajo.
Izvedela boš več o senčni in svetli plati arhetipov, ki so v dušnem dogovoru Varuhinje Luči aktivni.
Pa tudi več o praksah in orodjih ter energijski higieni, ki je v tem intenzivnem času obvezna, da okrepiš svoj empatični sistem. Več najdeš na povezavi >>>TUKAJ<<<

Če se vrnem na začetek zapisa in mojo današnjo izkušnjo… ja žrtev je eden tistih notranjih arhetipov, ki pride v ospredje in kriči na vse grlo, ko si v svojem življenju soočena s stvarmi, ki so neudobne in hitro ti pove, da se ti je zgodila krivica.

Notranja budnost in predvsem poznavanje teh notranjih zaveznikov je tisto, ki mi omogoča, da prepoznam kateri se oglaša in želi na igrišče mojega življenja, da bi odigral svojo igro.

Na koncu je vedno moja izbira kako se bom odzvala.
Senzitivnost pa mi pomaga, da prepoznam, kaj je na stvari.

Če si pripravljena, da svoje življenje igraš zavestno in kot prebujena ženska se mi pridruži v spletnem intenzivu Varuhinja Luči.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

roki

Tisto o zarečenem kruhu…

Zagotovo poznaš rek, da se zarečenega kruha največ poje.
No, danes lahko iz prve roke temu pritrdim.

Včasih pa sem se temu upirala na polno.
V skladu s svojim arhetipom upornika, ki ima v moji arhetipski mandali pomembno mesto, sem vsemu, kar je samo dišalo po tradiciji rekla NE.

In tudi slučajno ne bi delala karkoli, kar so delali moji starši.
Temu sem se poskušala izogniti v kar se da širokem loku.

Vendar je dejstvo, da stvarem, ki so del tvojega dušnega dogovora ne moreš ubežati.

Ko sem se končno spogledala z enim najbolj travmatičnih obdobij v svojem življenju, ko sem rekla ne svojim sanjam, da bi postala modna oblikovalka, ker sem ustregla očetu in šla po poti, ki jo je začrtal zame, se je skupaj z bolečino in razočaranjem iz moje sence začelo luščiti tudi zlato.

Vedno znova me osupne, kako do zaklada prideš šele, ko se spogledaš s tistim, kar ta zaklad skriva.
In v moji notranji pokrajini je moj zaklad življenjske misije zakrival velik oblak zamere, jeze, besa, užaljenosti, razočaranja in bolečine.

Dokler se nisem pregrizla skozi to kopreno v sebi v resnici sploh nisem prepoznala tistega, kar je bilo ves čas tam, le da tega nisem ugledala.

In da bi bilo vse skupaj še bolj zabavno, verjetno se moja Duša ob tem na polno zabava, zase tega ravno ne bi morala reči, se je moja mama ukvarjala s fotografiranjem.

Ko sva v soboto z mojo ljubo prijateljico sedeli na kosilu, po fotografiranju, na katerega sem jo povabila, sem z njo delila, kako si nikoli v milijon letih ne bi mislila, da bom počela to, kar počne moja mama.

Saj poznaš tisto; Nikoli ne bom takšna, kot je moja mama.
Tukaj prideva do zarečenega kruha.

Ker sem sama pri sebi vedno znova govorila, da zagotovo ne bom kot moja mama.
No ampak zdaj počnem točno tisto, kar počne tudi ona.
In temu sem se v preteklosti na polno upirala.

Le da sem v zadnjem letu ugotovila, da je to ena tistih stvari, ki me izpolnjuje kot le malo drugih.

Definitivno sem si našla hobi, kjer bi bila lahko ure in ure.
In v ta hobi sem že vložila na tone energije, časa in denarja.

A na to pozabim vsakič, ko sem priča ženski, ki zasije.
To je zagotovo ena najlepših stvari, ki jih lahko doživiš v svojem življenju.
In ker sem v zadnjih 10 letih izmojstrila, kako žensko pripraviš do tega, da zasije, je moj hobi ena čista poezija.

Zagotovo je ena prvih in ključnih stvari tukaj zaupanje.
Kajti čisto vsaka, ki je do sedaj prišla pred moj objektiv, je z menoj podelila, da je to, da se postavi pred objektiv fotoaparata njena največja travma.

Ker ona se pa nikoli ne bo pustila fotografirati.
Toliko o zarečenem kruhu.

Ena je z menoj podelila, da ima dva velika strahova.
Prvi je, da bi nekomu drugemu pustila, da jo naliči in drugi je, da bi jo kdo fotografiral.
No, dve muhi na en mah smo ubili, ko se je odločila, da pride in sede pred ogledalo ter se pusti naličiti, potem pa se postavi še pred moj objektiv.

Moj dragi pravi, da je fotoaparat zgolj orodje in da so fotografije stvar fotografa in njegove sposobnosti kaj izvabi iz osebe, ki stoji pred njim. Da v resnici ne delam tega, kar počne moja mama.
O tem bi se dalo diskutirati.

Ker se leta mojstrim v tem, da iz moškega izvabim njegov najboljši del vem tudi, da znam to narediti tudi za ženski del populacije.

Ja, imam nov hobi.
In v njemu brezmejno uživam.

Ena od žensk mi je po fotkanju rekla, da se čuti in vidi, kako uživam.
In da je tudi ona brezmejno uživala, kar je v popolnem nasprotju z vsem, kar je do sedaj verjela.

Ker ena od zapriseg njej sami je bila tudi, da se nikoli, ampak res nikoli ne bo pustila fotografirati, ker so njene fotografije, ki jih ima doma v albumu grozne in ker ne zna pozirati.

In s tem se lahko poistovetim ravno v tolikšni meri kot s tistim delom o zarečenem kruhu.

Življenje je polno izzivov in tisto, kar mi je ob vsem skupaj najbolj osupljivo je to, kako sem s tem, ko sem osvobodila senco v sebi, osvobodila tudi svoje zlato.
Talenti in darovi, ki sem jih skrila v senco skupaj z zamero in bolečino, so prišli v ospredje in me presenetili na polno.

Ja imam žilico za lepoto. O tem ni dvoma.
In ko v roke primem fotoaparat je kot bi v meni nekaj oživelo.
Nekaj tako zelo domačega in neznanega hkrati.

Duša ve, kdaj je pravi čas.
Ona je tista vodnica, ki vodi igro življenja.
Pomembno pa je poslušati in slediti njenemu šepetu.

To je še ena veščina v kateri se mojstrim in je v tem času zdaj ključnega pomena.
V sestrstvu Varuhinje Ljubezni bom s teboj podelila veščine in orodja kako ji prisluhniti, jo utelesiti in zaživeti polno moč svoje Duše.

Več najdeš na povezavi >>>tukaj<<<

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

par5

Zakaj sploh potrebujem odnose…

Včasih naletim na koga, ki mi običajno v stresu zaradi težav v odnosih reče: »Zakaj sploh potrebujem odnose? Zakaj mi je tega sploh treba?
Lažje bi bilo, če bi bil/a sam/a. Potem se mi ne bi bilo treba ukvarjati z vsem skupaj.«

Dolgoročne raziskave univerze Harvard v ZDA, ko so leta 1938 začeli spremljati svoje študente in njihovo zdravje, so pokazale, da so pozitivni odnosi bolj kot karkoli drugega vplivali na njihovo zdravje, dolgoživost in srečo v življenju

Robert Waldinger, direktor raziskave je podelil: “Ko smo potegnili skupaj vse podatke, ki smo jih imeli o njih pri starosti 50 let, ni bil nivo holesterola tisti, ki bi napovedoval kako dolgo bodo živeli, temveč kako zadovoljni so bili v svojih odnosih. Ljudje, ki so bili pri svojih 50-tih najbolj zadovoljni v odnosih, so bili najbolj zdravi pri 80-tih.”

“Osamljenost ubija. Tako kot kajenje ali alkohol.”

Kasneje so raziskavo razširili na prebivalce Bostona in prišli do identičnih zaključkov.
Tesni odnosi, bolj kot denar ali slava, ljudem pomagajo, da so srečni, zdravi in živijo dlje.

Dobri medsebojni odnosi te osrečijo, pripomorejo k dolgoživosti in zdravju.
Zato so veščine, ki pripomorejo k dobri komunikaciji in krepijo povezanost v odnosu ključnega pomena.

Večina težav v odnosih se začne z mitom, v katerega verjamemo, ki pravi, da takrat, ko boš srečala pravo osebo, bosta skupaj srečna za vedno.

Večina se ne zaveda, da bistvo odnosa ni sreča temveč rast.

V odnose običajno vstopamo s pričakovanji, da bomo našle nekoga, ki nas bo osrečil, brez navezanosti, brez komplikacij, brez pričkanja.

Menimo, da so odnosi nekaj intuitivnega in da povezanost vznika naravno.
Da bi samo morala imeti občutek za to, kako biti prijazna in spoštljiva v odnosu.

S svojim očetom sem imela pred leti debato na to temo, kako odnosi niso nekaj samo-po-sebi-umevnega in da morata oba, ki sta v odnosu vanj vlagati svoj čas in energijo, pa naj bo to ljubezenski, poslovni ali starševski odnos.

Ključne so veščine ustvarjanja in ohranjanja odnosov.
Kajti ne glede na to, kako strastno se nek odnos začne, bo zagotovo šel skozi faze, ki bodo odnos preoblikovale.

Vse življenje temelji na odnosih.
Odnosi so tisti, ki ti pokažejo kje te boli.
Pa tudi kaj so stvari, s katerimi se moraš spogledati v sebi.

Odnosi razkrivajo kako ljubimo, razkrivajo naše potrebe in želje.

Odnosi dvigujejo čustveno dobrobit, pomagajo ustvariti stabilnost, zaupanje in razkrivajo tvojo kapaciteto sprejemljivosti. Ko si soočena z izzivi v svojem življenju je podpora prijateljice nekaj, kar je nenadomestljivo.

Ljudje okoli tebe ti pomagajo rasti in ti razkrivajo dele tebe, ki jih še ne poznaš.
Z ljudmi imaš dušni dogovor, da ti razkrijejo in te učijo točno določenih lekcij, ker je tak vajin dogovor na nivoju duše. Če lekcije ne vzameš, se ljudje lahko zamenjajo, vendar lekcije ostajajo. Brez odnosov ne bi čutila živosti in povezanosti s svojim resničnim jazom.

Vsak odnos je kot most, ki ga zgradiš med seboj in osebo na drugi strani.
Močan most lahko zgradiš samo na močnih temeljih. In za odnos je temelj zaupanje. Brez zaupanja ni ljubezni, prijaznosti, prijateljstva ali trajne povezanosti med dvema človekoma.

Moški in ženske potrebujejo odnose iz različnih vzrokov in tudi način kako ustvarjamo in ohranjamo odnose se razlikuje.

Ženske smo bolj čustveno povezane z ljudmi okoli sebe in se bolj zanašamo na svoje prijateljice, partnerje in zaupanja vredne ljudi, ko potrebujemo nasvete, pomoč ali podporo. Moški ne potrebuje čustvene povezanosti in ni čustveno investiran v svojih odnosih tako kot ženska. Svoja čustva popredalčka in v odnosih pogosto sploh ne zazna, da je karkoli narobe na drugi strani. Hitreje se premika skozi odnose in ni čustveno navezan na enak način kot ženska.

Odnosi so ogledala, ki ti pokažejo kako biti boljša prijateljica ali partnerka.
Pogosto rečem, da si ti tista, ki iz osebe na drugi izvabiš njen ali njegov najboljši ali najslabši del.
Skupaj plešemo ta ples življenja.

Ključne sestavine za dober odnos…

Ključne sestavine za dober odnos so povezanost, zaupanje in medsebojno spoštovanje. V njih se mojstrimo in kot sem že na začetku zapisa podelila, te veščine ne padejo z neba. Z njimi se ne rodiš. Niso nekaj, kar je intuitivno ali naravno.

Štiri darila v odnosu so nekaj kar je potrebno zavestno krepiti. Tako varovanje namesto uničevanje ljubezen, kamor sodi tudi prijaznost, kot tudi medsebojno spoštovanje, cenjenje drug drugega in negovanje odnosa.
Zaupanje je ključno, ker v kolikor ne zaupaš sebi, ne boš zaupala nikomur.

Anatomija zaupanja je tisto, kar bomo raziskovale v Sestrstvu Varuhinje Ljubezni v avgustu.
Kajti to, kar sem ugotovila v svojih raziskavah je, da je samo-zaupanje ključ za to, da se boš izpostavila in svoje darilo podelila z ljudmi in s svetom.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

PRIPRAVLJENA NA VEČ?
Ostani v stiku z mano.
>>> Iz izkušenj vem, da takrat, ko se obrneš le k »svetlobi«, ne dosežeš globin svoje ženske Biti. Plehko in površinsko življenje pa ženske ne izpolni in zadovolji. Nepovezana s svojimi globinami imaš v življenju občutek, kot da bistvo ostaja neopredeljeno in zgolj površno obvisi v udobju znanega. V tvojih globinah so senčne plasti, ki se jih lahko dotakneš le, ko si se pripravljena spustiti v lastne globine in raziskati zaklad zakopanega ‘drugega’ jaza.
Te senčne plati svoje osebnosti vedno nosiš s seboj. Občasno se pokažejo kot preblisk, včasih pa jih v popolnem kaosu zagledaš v njihovi polni podobi. In v negotovem času, polnem izzivov, strahu, frustracije in kaosa, ti skriti deli, ki si se jim desetletja izogibala, splavajo na površje. In prepričevanje sebe, da bodo šli stran, ne deluje več. To, da osvetliš in objameš zatrte in skrite dele v Sebi je ključ. Več najdeš >>>tukaj<<<

>>> In ker zate želim, da ustvariš ljubezenski odnos, ki varuje ljubezen in da premagaš uničevalce ljubezni, ki ti stojijo na poti, sem pripravila brezplačni vodnik za varovanje ljubezni, pofočkaj se in postani del skupnosti Varuhinj Ljubezni.

heartlight

A te ni sram!?

Tisto vprašanje, ki me je leta ustavljalo, da bi se podala na svojo samostojno pot in res zaživela svoje sanje je bilo…
A te ni sram!?

Ja sej, sram bi me moralo biti, da delam samostojno, preživljam sebe in otroke.
Da služim denar, da lahko plačam položnice, vse prispevke državi in streho nad glavo.

Ja sej, sram bi me moralo biti, ker kupujem hrano v trgovini in ne hodim okrog gola, kar pomeni, da potrebujem denar za hrano in obleko.

Ja sram bi me moralo biti, ker plačujem za elektriko in vodo. Pa internet in telefon, za orodja, ki jih pri svojem delu potrebujem. Pa avto, da se vozim in gorivo.

Ja sram bi me moralo biti, da želim ženskam pomagati, da živijo bolj kvalitetno življenje.

Ja res sram bi me moralo biti, da sem ženska. Da sploh diham in sem živa.

Saj res, sram bi me moralo biti telesa in tega, da imam potrebe.

Ja sram… kolikokrat te ljudje zasramujejo na tak način… a te ni sram!?

In ob tem nihče ne pomisli, da verjetno delam najboljše kar zmorem, s tem, kar imam.

Saj res, pa tiho bi morala biti.
Zaklenjena v kakšno temno izbo.

Ja sram.
Veš kako dolgo me je ustavljal na moji poti!?
Ker sem se ozirala na druge.
Ker sem čakala na dovoljenje, da se izrazim na način kot bi si želela.

In ko sem si drznila malo več, se je hitro pojavil kdo, ki mi je povedal, kje je moje mesto.

Makom radi porežejo lepe rdeče cvetove, če preveč štrlijo iz povprečja in bodejo v oči.
In za to pogosto poskrbijo tisti, ki so ti najbližji… domači, prijatelji, sodelavci.
Ker če bi uspelo tebi, bi se počutili neprijetno in vznemirjeno.
Zato raje poskrbijo, da utišajo tebe. Je bolj priročno.

Sindrom makovih cvetov je povezan z našimi ranjenostmi, ki jih nosimo v sebi in s katerimi se moramo pomiriti v sebi, če želimo v življenju resnično uspeti.
Kajti, če stvari zanikaš v sebi, boš ne glede na uspeh na enem področju, npr. v poslu vedno poskrbela za razpad svojega življenja na drugem.
Ozri se okoli sebe in poglej koliko uspešnih zvezdnikov ima težave v odnosih ali pa z odvisnostmi, ker enostavno morajo trpeti na določenih področjih, da bi lahko bili uspešni na področju, kjer so uspešni.
O sindomu makovih cvetov sem pisala v zapisu, ki ga najdeš >>>tukaj<<<

Eno osupljivih spoznanj zame osebno je bilo povezano s sijanjem ženske in s tem, kako zelo to, da ženska sije moti ljudi v njeni okolici.
Iz enega samega razloga, ker jih opominja na to, da sami ne sijejo.

In to je največkrat razlog temu, da te poklopijo, zanikajo, zavračajo, potisnejo na stran ali zapustijo. Tekmovalnost med ženskami največkrat izhaja iz tega sijanja.
Ker ena bolj sije in ob tem sijanju druga vidi, da ona tega sija ne živi.

Sram ti onemogoča, da bi se izpostavila.
Sram ti nemogoča, da bi svoje darilo podelila z ljudmi in s svetom.

Sram ti onemogoča, da bi postavila ceno svojemu delu.
Da bi ovrednotila svoj čas.

Sram ti onemogoča, da bi zaživela življenje kot si ga želiš.

In dokler se bojuješ z njim v sebi ali pa se skrivaš pred njim je v tebi.
Boj, beg ali ignoranca ne delujejo.

Sram ti onemogoča, da ugledaš svojo dragocenost.
Da prepoznaš vrednost v tem, kar počneš.
To je bilo najbolj osupljivo spoznanje zadnjega desetletja zame osebno.

Dokler se ne spogledaš s svojim sramom ne boš cenila tega kdo si in kar počneš.
Vedno znova boš potrditev svoje vrednosti iskala v svetu tam zunaj skozi merila, ki jih postavlja zunanji svet.

Zato je najbolj pomembna stvar, če se želiš izpostaviti, pokazati in podeliti sebe z ljudmi in s svetom, da se soočiš s svojim sramom in ga ukrotiš.

In pri temu ti lahko pomagam.

Ugotovila sem, da v kolikor želiš prodati karkoli, moraš najprej ceniti sebe.
In v teh negotovih časih vidim, da je izziv številnih žensk to, da jih je strah postaviti svojo srčno ceno in stati za njo. Več najdeš na povezavi >>>tukaj<<<

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

PRIPRAVLJENA NA VEČ?
Ostani v stiku z mano.
>>> Pokukaj kako lahko začneš ceniti Sebe. Ker iz prve roke vem, kako težko sem prišla do tega, ti želim pomagati in ti olajšati potovanje. Pripravila sem enodnevni spletni intenziv Cenim Sebe, kjer bom s teboj podelila:
1. Zakaj je za sodobno žensko cenjenje sebe tako velik izziv in kaj lahko v zvezi s tem narediš…
2. Zakaj se iskanje lastne vrednosti ne obnese in kaj je tisto, kar je v resnici potrebno najti… v sebi.
3. Zakaj pomanjkanje cenjenja sebe vpliva na tvoje finance in kako vpliva na odnos do denarja.
Intenziv sem pripravila ker sem leta opazovala ženske kako se trudimo, potiskamo in pogosto na silo poskušamo ustvariti tisto, kar si želimo in ob tem pozabimo na najpomembnejšo stvar in to je odnos s seboj in do sebe.
Ugotovila sem, da v kolikor želiš prodati karkoli, moraš najprej ceniti sebe. Ker je to edini način, da postaviš srčno ceno. In v teh negotovih časih vidim, da je izziv številnih žensk to, da jih je strah postaviti svojo srčno ceno in stati za njo. Več najdeš na spletni povezavi >>>tukaj<<<

>>> In ker zate želim, da ustvariš ljubezenski odnos, ki varuje ljubezen in da premagaš uničevalce ljubezni, ki ti stojijo na poti, sem pripravila brezplačni vodnik za varovanje ljubezni, pofočkaj se in postani del skupnosti Varuhinj Ljubezni.

eagle_nebula

Pasji dnevi

Pravijo, da so pasji dnevi najbolj vroče obdobje v letu.
Včasih so verjeli, da je to čas, ko se psom meša zaradi vročine in da je ime povezano s tem, vendar je resnica popolnoma drugačna.

Pasji dnevi ali dnevi “Canicular” so se po starem koledarju začeli s 3. julijem in so trajali vse do 22. avgusta. Izraz so prevzeli tudi drugod in po nekaterih razlagah, ki so v veljavi v Ameriki, so to dnevi med 3. julijem in 11. avgustom, v starem Rimu so menili, da je so pasji dnevi od 6. julija do 17. avgusta.

V Evropi se je pozneje uveljavilo, da se pasji dnevi začnejo 23. julija in trajajo štiri tedne, do 23. avgusta. Za takšno natančno opredelitev ne nujno vročih dni, vsekakor pa pasjih, je astronomska razlaga.

Zemlja na svoji orbiti okoli sonca, doseže točko aphelion, ki je najbolj stran od Sonca, v poravnavi s Siriusom ravno v poletnem času. Letos je to 5.julija 2020. Takrat je Zemlja poravnana s Soncem in s Siriusom. Na drugi strani bo najbližje soncu na točki perihelion 2. januarja 2021.

Že stari Rimljani so bili prepričani, da vročino povzroča prav Sirius, ki je bil pes velikega lovca Oriona. Diana, boginja lune, lova in gozdov, ki je bila zaljubljena v Oriona, je ponesreči ubila svojega ljubimca. Da ga ne bi nikoli pozabila, ga je s psom vred pripela na nebo. Pes pa je eden tistih simbolov, ki imajo pri ljudeh različne pomene, in najpogosteje ga povezujejo s tem, da prinaša nesrečo, da je povezan z demoni, ki samo škodujejo, pa tudi sicer je v številnih simbolih povezan s smrtjo. To še zlasti velja za Evropo, kjer pri Germanih čuva vhod v Niflheim, ki je kraljestvo mrtvih in dežela teme.

Astronom Geminus je okoli 70 p.n.št. zapisal: “Splošno prepričanje je, da Sirius ustvarja vročino Pasjih dni, vendar gre za napako, kajti zvezda zgolj označuje začetek najbolj vročega obdobja v letu.”

Ravno ta poravnava Siriusa s Soncem začenja obdobje najbolj vročih dni v letu.
V starih časih je bil to začetek suše, kuge, pa tudi norosti. V Egiptu se je začelo obdobje, ko je Nil poplavljal.

V tej poravnavi svetlobne kode iz Siriusa prihajajo na naš planet zelo okrepljene, kar ojačuje aktualno dogajanje na vseh nivojih.

V starem Egiptu se je novo leto začelo s povratkom Siriusa na nočno nebo.

Sirius je bil poznan kot Zvezda Nila ali zvezda boginje Isis. Imenovali so ga Sothis.
Pred 5000 leti je v Egiptu Sirius vzhajal kar pomeni, da je zjutraj vzšel pred soncem okoli 25 junija in ne avgusta, kot se to dogaja zdaj.

Ko je Sirius vzšel pred Soncem, so v starem Egiptu vedeli, da se začenja obdobje, ko je Nil poplavljal. Ljudi, ki so živeli ob Nilu je to opomnilo na dvigovanje voda. Poplave so bile ključne za rodovitnost tega prostora in ljudj so odprli vrata kanalov, ki so namakali njihova polja.

Svečeniki v Dendari so bili varuhi koledarja in njihova naloga je bila, da so so opazzovali nebo in zato so prvi opazili vzhajanje Siriusa iz templja v Dendari. V templju Hator v Dendari je kip boginje Isis, ki je imela na čelu dragulj. Ko je SIrius vzšel, je svetloba vračajoče zvezde Siriusa, osvetlila njen dragulj in s tem se je začelo obdobje novega leta za Egipčane.
V templju je najti zapis: “Njeno veličanstvo Isis zasije na novega leta dan in njena svetloba se zlije s tisto s strani boga Ra-ja, njenega očeta, na horizontu.”

V starem Egiptu so na Sirius gledali kot na darovalca življenja.

Kajti vedno, ko je Nil začel poplavljati, se je Sirius na nebu pokazal malo pred vzhodom Sonca. Ko je zvezda zašla na zahodu je izginila za 70 dni (nekje konec maja po sedanjem koledarju), preden se je zopet pokazala na vzhodu. To je Egipčanom predstavljalo čas smrti in ponovnega rojstva. Egipčani so ta proces prekopirali v svojih pogrebnih ceremonialih. Ko je kralj umrl, so njegovo telo mumificirali, nato pa so ga pokopali v grobnici. Celoten ceremonial pokopa je po običajih potekal 70 dni po smrti, ko je kralj “ponovno vstal” med zvezdami.(Izbrano po radijskih zapisih Damond Benningfield).

Na prvi dan Siriusovega ponovnega vzhoda so Egipčani napovedovali, kakšna bo tisto leto žetev. Če se je Sirius prvič po 70 dneh pokazal kot svetla sijoča zvezda na nebu, so pričakovali obilno žetev. In če je bila podoba Siriusa na nebu motna ali je bila zvezda rdeča, je to napovedovalo slabo žetev.

Starodavni zvezdogledi so bili mnenja, da vročina prihaja s strani najsvetlejše zvezde na nebu, v kombinaciji s Soncem, kar je ustvarilo najbolj vroč del leta. Čeprav je Sirius bolj vroč od našega Sonca, je predaleč, da bi njegova vročina dejansko vplivala na vročino na našem planetu.

Konec julija začne na nebu s Soncem vzhajati zvezda Sirius v ozvezdju Velikega psa, velika sijoča zvezda belorumene barve, ena najsvetlejših zvezd, ki je izjemno pomembna za razvoj astronomije.

V tem času odpiranja Siriusovih vrat, Sirius izgine v sijaju našega sonca.
Obe nebesni telesi sta v konjunkciji in skupaj vzhajata.

Letos se Siriusova vrata odpirajo 28.7.2020, saj je Sirius za 70-77 dni zašel konec maja. Obdobje od 30.7. do 7.8.2020 bo zato obdobje, ko bomo prejemali energijske kode kozmičnega srca, kar nas bo pripravilo za dogajanja v nadaljevanju leta.

Pasja zvezda, Sirius je poznana tudi kot duhovno sonce in je v ezoteričnih tradicijah srce našega fizičnega Sonca.

Med pasjimi dnevi, ko Sirius izgine v naše Sonce, bi lahko rekli, da naše fizično sonce objema naše duhovno sonce.
Po tej nebeški združitvi se zgodi ponovno rojstvo ali ponovno vstajenje. Gre za obdobje, ko Sirius izgine z neba, kar sovpada z mitom, da se Isis skrije dokler ne rodi svojega sina, Horusa.

Sirius je v egipčanski mitologiji poosebljena Isis, imenovana tudi Sothis, sestra in žena boga Ozirisa, ki ga na nebu najdemo kot Oriona.

Sirius je bil pri Egipčanih astronomsko osnova za celotni religiozni sistem, ki so ga ustvarili. Pravijo, da vsi veliki avatarji in energija evolucije izhajajo iz Siriusa. Povezujejo ga s Kristusovo energijo, saj je ena najsvetlejših zvezd na nebu.

Sirius na svoji poti po nebu vsakih 365,25 dni ponovno vzide z našim Soncem, kar je brez primere v svetu astronomije, saj to ustreza točno enemu sončevemu letu. Starodavni Egipčani so poznali ta izjemen odnos med našim sončnim sistemom in Siriusom in so zato svoje novo leto začenjali s prvim dnevom, ko je Sirius vzšel s Soncem.

In danes še vedno, čeprav se večina ljudi na svetu tega ne zaveda, naše praznovanje novega leta 1.1. sovpada s starodavnim ritualom v čast vrnitve Siriusa na svojo najvišjo točko na nebu ob polnoči. Skozi stoletja so opazovali, da se je 1. januarja Sirius postavil na svojo najvišjo točko na nebu, kar je pomenilo, da so bile njegove energije direktno nad nami in so tako najmočneje vplivale na naša življenja v svoji čistosti in pristnosti. Že tisočletja, po vsem svetu praznujemo ob polnoči to vitalno povezavo, to novo energijo, ki jo z radostjo in novim upanjem pričakamo točno opolnoči. (Vir: Theresa Humphrey)

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

T

PRIPRAVLJENA NA VEČ?
Ostani v stiku z mano.
>>> Iz izkušenj vem, da takrat, ko se obrneš le k »svetlobi«, ne dosežeš globin svoje ženske Biti. Plehko in površinsko življenje pa ženske ne izpolni in zadovolji. Nepovezana s svojimi globinami imaš v življenju občutek, kot da bistvo ostaja neopredeljeno in zgolj površno obvisi v udobju znanega. V tvojih globinah so senčne plasti, ki se jih lahko dotakneš le, ko si se pripravljena spustiti v lastne globine in raziskati zaklad zakopanega ‘drugega’ jaza.
Te senčne plati svoje osebnosti vedno nosiš s seboj. Občasno se pokažejo kot preblisk, včasih pa jih v popolnem kaosu zagledaš v njihovi polni podobi. In v negotovem času, polnem izzivov, strahu, frustracije in kaosa, ti skriti deli, ki si se jim desetletja izogibala, splavajo na površje. In prepričevanje sebe, da bodo šli stran, ne deluje več. To, da osvetliš in objameš zatrte in skrite dele v Sebi je ključ. Več najdeš >>>tukaj<<<

>>> In ker zate želim, da ustvariš ljubezenski odnos, ki varuje ljubezen in da premagaš uničevalce ljubezni, ki ti stojijo na poti, sem pripravila brezplačni vodnik za varovanje ljubezni, pofočkaj se in postani del skupnosti Varuhinj Ljubezni.

razcvet

Hvaležnost je izguba časa

Hvaležnost je izguba časa…

Ko sem to izjavo slišala prvič slišala, sem ostala odprtih ust. Ja, čeljust sem pobirala po tleh.
Vendar sem bila voljna prisluhniti do konca in na koncu si nisem mogla kaj, da se ne bi strinjala.

»Trudim se, da bi ostala pozitivna,« je začela.
»Ko se ujamem v tem, da bi se pritoževala, se opomnim, da mi dobro gre v primerjavi z mnogimi, ki nimajo tega, kar imam jaz.
Hvaležnost mi pomaga, da se počutim boljše, bolj izpolnjeno.«

V krogih za samopomoč je praksa hvaležnosti tista praksa, ki ti jo predpišejo kot način, ki ti pomaga, da se premakneš iz negativnega razmišljanja v bolj pozitivno razpoloženje.

Pomembno je razumeti, da prakse hvaležnosti brez dvoma delujejo.
Če se počutiš slabo in greš v zavestno pisanje tega za kar si hvaležna, ti bo to pomagalo, da se boš počutila boljše, o tem sploh ni dvoma.

Vendar tvoje trpljenje, ki ga čutiš v sebi, tvoja bolečina ne bo nikamor šla.
Strategija hvaležnosti je pogosto obliž, ki ga daš čez rano, da je ne vidiš.
Vendar ostaja.

To, da se trudiš z zavestno prakso hvaležnosti je lahko način, ki ti pomaga, da ne prevzameš odgovornosti za svoje lastno trpljenje.

Pri izjavi nekaj odstavkov višje, je v podnapisih slišati podvprašanje: »Saj mi gre dobro, ne!? Ali sem še vedno v redu, tudi če v resnici ne čutim tega, kar govorim?«

Dvom.
Občutki krivde.
Sram.

V praksi sem pogosto priča temu, kako prakticiranje hvaležnosti odvrača pozornost od slabih stvari, ki se nam vsem dogajajo. Tovrstni pozitivizem, prakticiranje hvaležnosti, kjer se je potrebno potruditi in se pogosto prisiliš k temu, da bi pisala stvari za katere si hvaležna v svoj dnevnik hvaležnosti, je bil moj duhovni obvoz kar nekaj časa.

In zato iz prve roke lahko rečem, da bi se, če bi se bila voljna, namesto da sem ure in ure pisala za kaj sem hvaležna, soočiti s sranjem v sebi, s svojo bolečino in trpljenjem, ki sem ga čutila, že prej osvobodila.
Tako pa sem zgolj odlagala, prelagala stvari, ki so me na koncu vedno počakale.

In ob tem vedno znova izgubljala dragocen čas, ki ga nikoli več ne bo nazaj.

Občutek izpolnjenosti v resnici prihaja iz sposobnosti, da se soočiš s celotnim spektrom tega kar čutiš v sebi, kar vključuje tudi tiste temne dele, ki jih običajno skriješ.
In predvsem, da si poveš resnico v povezavi s tem, kaj potrebuješ.

To, da sram, krivdo, ljubosumje, jezo ali žalost zgolj zakriješ s prakso hvaležnosti, da se počutiš bolje je v resnici izguba časa. Ker stvari samo prelagaš v nedoločeno prihodnost, namesto, da bi se osvobodila.

Če je praksa hvaležnosti, izgovarjanje afirmacij in pozitivizem tvoj način, da na hitro popraviš svoje razpoloženje, je to samo trenutna rešitev ali duhovni obvoz, kjer se izogneš temu, kako se v resnici počutiš.

To kar se zgodi z negativnimi čustvi, ki jih poskušaš polepiti z obliži hvaležnosti je, da začnejo prihajati v ospredje na načine, ki so manj očitni in vendar nič manj toksični, kot je občutek depresivnosti, zaskrbljenost, nezadovoljstvo in konstanten stres.

Ločevanje od delov sebe, ki ti niso všeč s pozitivizmom se ne obnese.

V resnici vodi v še več stresa, trpljenja in v depresijo, kajti laganje sami sebi glede tega kako se počutiš vedno pride z visoko ceno, ki jo je enkrat potrebno plačati.

Tovrstno ločevanje od samega sebe ima ime – duhovni obvoz.
Zgodi se takrat, ko poskušaš svoj ranjeni del v sebi, tisti del, ki se pritožuje in se smili samemu sebi, preseči z duhovnimi praksami.
Duhovni obvoz narediš vsakič, kadar uporabiš duhovne prakse in ideologije, da ignoriraš ali zanikaš bolečino ali stisko, ki jo čutiš v sebi.

Namesto, da bi se soočila z občutkom nelagodja ob jezi, sramu, krivdi, ljubosumju v sebi in s svojo bolečino, ti duhovni obvoz ponudi poenostavljeno rešitev, nekaj, za kar si lahko hvaležna in to uporabiš kot ščit pred nelagodjem. To v resnici ne reši ničesar, le odloži trpljenje na stran. V resnici si ne pogledaš in se ne soočiš s tem, kar je resnično sporočilo bolečine.

Vsako čustvo je del tebe z razlogom.
Vse se zgodi z razlogom in ima sporočilo zate.

Pomembno je, da si voljna pogledati vase in biti radikalno iskrena s seboj in prisotna z neprijetnimi občutki kot so ljubosumje, strah, sram, krivda, zaskrbljenost, namesto da se izogneš prepoznavi in soočenju s tem, da skočiš k praksi hvaležnosti, da bi se bolje počutila.

V resnici je vse, kar uporabiš, da se izogneš občutkom, ki jih čutiš v sebi in nelagodju ob tem, da si s trpljenjem in bolečino, ki jo čutiš v sebi, je duhovni obvoz.
Pa naj bo meditacija, praksa hvaležnosti, branje knjig ali mantranje.

Vedno, ko se premakneš iz neprijetne situacije direktno v prakso hvaležnost v upanju, da se boš izognila bolečini, brez da bi se spogledala s sporočilom, ki ga trpljenje prinaša s seboj, boš v svojem energijskem polju pustila sled nerazrešenih stvari in odprte rane.

Ko si v obvozu okoli svoje bolečine, se ji izogibaš in krožiš okoli nje, ne le da izgubljaš čas, temveč povečuješ notranji občutek ločenosti.
S tem zavlačuješ, da bi se povezala s svojo resnično, avtentično naravo.

Zato sem iz religije novodobnega gibanja izstopila.

V novodobnem gibanju in v krogih, kjer se osredotočajo na osebnostni razvoj je soočenje z resničnimi izzivi in temnimi aspekti življenja nekaj, kar raje preskočijo. Pogosto ob težkih in bolečih stvareh pogledajo na stran in te soočijo s tem, da je potrebno zavzeti pozitivno stališče do življenja.

Ob svojem razpadu življenja kot sem ga poznala, leta 2009 ,vedno znova naletela na sicer dobronameren nasvet številnih žensk, ki so bile del mojega življenja, naj na stvari pogledam iz pozitivnega stališča in naj bom raje hvaležna za to kar imam.
Ob tem sem čutila globoko parajočo notranjo bolečino izdaje same sebe, laganja sebi in prevaranosti, ki je nisem mogla več zanikati.

Ugotovila sem, da je v novodobnem gibanju zasramovanje povezano s tem, da v kolikor še nisi rešila svojih travm in še nisi razsvetljena, enostavno nisi dovolj dobra. Kar povzroča ogromno bolečino.
In ob tem sem dve desetletji doživljala sram zaradi tega, ker nisem bila popolna in ker sem ne glede na vse delo na sebi še vedno imela negativna čustva. Ta sram mi je v resnici preprečeval, da bi bila radostna in da bi v sebi čutila svobodo.

Ujeta v ugajanju in dokazovanju, da zmorem in da sem dobra oseba, sem se trudila še bolj in delala še več in še bolj zavzeto in ob tem izgubljala ogromno časa, energije in ja tudi denarja.

Tovrstna prisiljena hvaležnost ti lahko ponudi trenutno sprostitev, vendar na dolgi rok stvari samo poslabšuje, ker v resnici v sebi zatiraš in skrivaš tisto, kar zares čutiš (jezo, žalost, sram) S tem posegaš v naravni proces toka čustev, ki te vodi v zdravljenje.

Zato sem danes alergična na pozitivizem in na nasvete v povezavi s pozitivno naravnanostjo.
Ker vem, da vsako človeško bitje izkuša obe plati življenja, tako svetlo, kot tudi temno, senčno stran.
Oboje nosiš v sebi.

Bolj, ko bežiš pred senco v sebi, bolj uničujoče bo, ko te bo enkrat ujela in te bo stisnila v kot.

Težava je v tem, da tovrstna »negativna« čustva, kot jih pogosto imenujemo, nikamor ne gredo, ko se jim izogneš v duhovnem obvozu. V resnici so naslednjič še bolj intenzivna in vedno več stvari, za katere si hvaležna moraš najti, da jih lahko pometeš pod preprogo.

Zato je moj nasvet vedno, da se spoznaš s seboj, da objameš vse dele sebe, da vzljubiš sebe in se pomiriš z nerazrešenimi stvarmi ter ranami iz preteklosti.

In da se razumeva, nisem proti hvaležnosti.
Vendar je avtentična hvaležnost nekaj, za kar se ti ni treba truditi, to delati in se siliti v prakse z disciplino.

Globoko verjamem, da je hvaležnost stvar biti in ne delovanja. Je nekaj, kar si in ne kar delaš.
Ni strategija s katero se odmakneš od trenutne situacije, svojih občutkov, za katero meniš, da je slaba ali ki se je sramuješ.

Hvaležnost je spontana v trenutku jasnosti, ko globoko v sebi občutiš povezanost z življenjem, ne glede na to kako čudovita ali težka je trenutna situacija. Kajti stvari se vedno dogajajo zate in ne tebi.
Hvaležnost je.

Če si pripravljena na soočenje s svojo senco in potrebuješ orodja in vodstvo se mi pridruži v intenzivu Osvetljevanje Sence. V petek 3.7.2020 bo na voljo spletno druženje v živo namenjeno vprašanjem in odgovorom. Več najdeš na povezavi

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

PRIPRAVLJENA NA VEČ?
Ostani v stiku z mano.
>>> Iz izkušenj vem, da takrat, ko se obrneš le k »svetlobi«, ne dosežeš globin svoje ženske Biti. Plehko in površinsko življenje pa ženske ne izpolni in zadovolji. Nepovezana s svojimi globinami imaš v življenju občutek, kot da bistvo ostaja neopredeljeno in zgolj površno obvisi v udobju znanega. V tvojih globinah so senčne plasti, ki se jih lahko dotakneš le, ko si se pripravljena spustiti v lastne globine in raziskati zaklad zakopanega ‘drugega’ jaza.
Te senčne plati svoje osebnosti vedno nosiš s seboj. Občasno se pokažejo kot preblisk, včasih pa jih v popolnem kaosu zagledaš v njihovi polni podobi. In v negotovem času, polnem izzivov, strahu, frustracije in kaosa, ti skriti deli, ki si se jim desetletja izogibala, splavajo na površje. In prepričevanje sebe, da bodo šli stran, ne deluje več. To, da osvetliš in objameš zatrte in skrite dele v Sebi je ključ. Več najdeš >>>tukaj<<<

>>> In ker zate želim, da ustvariš ljubezenski odnos, ki varuje ljubezen in da premagaš uničevalce ljubezni, ki ti stojijo na poti, sem pripravila brezplačni vodnik za varovanje ljubezni, pofočkaj se in postani del skupnosti Varuhinj Ljubezni.