Preobrazba

afrodita

Čas je, da svojo moč vzameš nazaj

Pride čas, ko si moraš povedati resnico. Čas, ki ti razkriva, kje nisi uglašena s seboj. In ta čas je zame zdaj. V resnici sploh ni pomembno kaj je tisti sprožilec, ki povzroča, da iz globin mojega notranjega oceana bruhajo na površje spoznanja, uvidi in resnica.
Lahko rečeš tudi, da so za to krivi planeti tam zunaj (kar sicer ne drži, ampak pustiva to temo za drugič), dejstvo je, da je čas intenziven in mističen.

Z vso gotovostjo, ki jo premorem, pa lahko povem, da je jasnost moja tema tega poletja. Stvari se jasnijo. In s tem, ko se stvari jasnijo, prihajam v stik s sencami, ki so to jasnost v meni zastrle.

Bolj kot kdaj koli prej se zavedam in sem globoko hvaležna za učenja in prakso objemanja in integracije sence v sebi, ki sem jo že naredila. Vem, da mi je ravno zaradi vse te energije, ki sem jo že osvobodila, lažje.

Kar pa ne pomeni, da je bolj udobno, ker ni. Soočena z lažmi, tudi tistimi sivimi in belimi, ki sem si jih leta govorila je boleče.

In ko deli tebe odhajajo in umirajo, je dogajanje vse prej kot zabavno. Čeprav roko na srce vse skupaj osvobaja veliko radosti in strasti v meni, ki je že doooolgo časa ni bilo na površju. Bila je skrita nekje v globinah.

Osvobajanje je v tem času, v katerem smo, močno podkrepljeno in podprto.
Senca prihaja v ospredje. Ker je čas, da vzameš svojo moč, ki je ujeta v njenih globinah, nazaj.

Senca je tisti del v tebi, o katerem ne veš prav veliko. Tisti del, ki ga okoliščine v tvojem življenju aktivirajo, da ga lahko spoznaš.
In vzameš svojo moč nazaj.

Če tega dela v sebi ne spoznaš, ga ne raziščeš, ti bo vedno povzročal težave. Senčni del v tebi ustvarja veliko bolečine. Ker se z njim boriš, pred njim bežiš ali pa vsakič znova, ko si soočena s tem delom v sebi zmrzneš.

In vsakič, ko to narediš delček svoje energije, svoje moči daš temu delu.
Kreiraš iz strahu.

Senca živi v nepoznanih delih tebe.

Ne poznaš sebe in svojih notranjih gumbov, ki jo sprožijo.

Vendar določeni ljudje v tebi sprožijo tvojo senco, tako kot ti sprožiš v drugih najslabši del.

To je tisto, kar vedno znova ponavljam; na tebi je, da iz svojega moškega izvabiš njegov najboljši ali pa njegov najslabši del. Ples sence je resničen in dogaja se na dnevni ravni. Pa ne samo s tvojim moškim.

Pomembno je, da svojo senco zasleduješ in jo raziščeš, kajti tisto, česar ne poznaš, te bo uničilo. In tisto, kar poznaš, te osvobaja. Vedno znova.

V zadnjih letih sem ugotovila, da je to, da govoriš jezik sence in svetlobe najbolj temeljni jezik življenja. In pomembno je, da se ga naučiš uporabljati.

Ker imaš moč, da kreiraš svoje življenje, vedno le v svojih rokah.

Zagotovo si bila v situaciji, v kateri si svojo srečo in moč dala v roke druge osebe v upanju, da te bo ta oseba ali situacija ali stvar osrečila. Svojo notranjo življenjsko moč si dala v roke osebi, situaciji, ideji zunaj sebe, ker je bilo videti, kot da le oni vedo, kako si ti lahko bolj srečna in zadovoljna v svojem življenju.

Ko verjameš, da je tvoja sreča odvisna od nečesa zunaj tebe, to vodi v frustracijo, nezadovoljstvo, občutke nevrednosti in nemoči.

V trenutku, ko iščeš vir svoje sreče zunaj sebe, omogočiš zunanjim silam, da nadzorujejo tvojo srečo.
In to se začne že v otroštvu.
Takrat v želji, da bi bila sprejeta, ljubljena, ugledana, svojo moč daš zunanjim avtoritetam, da bi dobila to kar najbolj potrebuješ – ljubezen.

In kot odrasla oseba še vedno iščeš nadomestnega starša, ki te bo potrdil in ti dal to, kar najbolj potrebuješ. Ker takrat se je začela oblikovati tvoja senca, kot tudi tvoja maska, tvoja persona in z njo tvoji preživetveni mehanizmi.

Naučiš se mehanizmov s katerimi dobiš to, kar potrebuješ – ljubezen in pozornost. Lahko je to, da si prijazna, pridna, uspešna. To postane tvoj notranji zemljevid s pomočjo katerega oblikuješ svoje življenje.

Ti dam primer, ki ga zelo dobro poznam iz prve roke;
Če prosim za pomoč, sem sebična. Začelo se je že, ko sem bila majhna. Ko ti odrasli rečejo, da si sebična, ker si želela novo žogo, novo igračo, večji sladoled, ker si od življenja želela več.

Zase vem, da sem se vsakič, ko sem v svojem odraslem življenju prišla do tega, da bi življenje zajela z večjo žlico, sprejela več denarja, delala boljše stvari, srečala s svojo Sebično. In z njo sem se spopadala tako, da sem dokazovala, da sem neodvisna, da zmorem sama, da nikogar ne potrebujem, da ne potrebujem pomoči. To je bila moja senca na delu, ker sem naredila vse, kar je bilo v moji moči, da ne bi bila od koga odvisna, da ne bi bila šibka, da ne bi bila nemočna. Moj preživetveni mehanizem je bil mehanizem pridne punčke, ki je naredila kar so ji rekli in ki nikoli ni prosila za pomoč. To je bil moj notranji zemljevid.

In ko sem vstopila v medsebojne odnose sem pričakovala, da bom morala sama poskrbeti zase, da ne bo nikogar, ki bi poskrbel zame. In sploh nisem pričakovala od moškega, da bo poskrbel zame. Da ne smem prositi za pomoč ker bom drugače ranjena, kaznovana ali pa zavrnjena. In vedno, ko sem se opogumila, da sem prosila za pomoč, se je zgodilo točno to, česar sem se sama najbolj bala.
Vendar to nisem bila Jaz. To so bili moji senčni deli, ki jih nisem poznala v sebi. Moja Sebična, Nevredna, moja pridna punčka.

Danes vem iz prve roke in globoko verjamem v to, da takrat, ko prevzameš odgovornost za svoje misli, občutke in obnašanje, dobiš nazaj svojo moč.

In to ni enkratno dejanje. To je proces, v katerem se moraš potopiti v svojo notranjost, v stik s svojo bitjo, namesto, da iščeš potrditev zunaj sebe in daješ svojo moč ljudem in svetu okoli sebe.

Ves potencial ti je vedno na voljo. Vendar je na tebi, da prepoznaš svoj brezmejni potencial.
Bojuješ se z deli same sebe, ki v resnici potrebujejo tvojo ljubezen in tvojo pozornost. Potrebujejo tvojo sprejemanje.

Vsakič, ko iščeš potrditev ali sprejemanje na drugi strani, daješ svojo moč v roke drugim ljudem v želji, da bi te potrdili.
Vsakič, ko drugim verjameš bolj, kot sebi, izgubljaš svojo moč in povezanost s seboj.

In potem si v nihanju, ki ga zagotovo poznaš… en dan si na vrhu sveta. Vse je super in nič te ne more ustaviti. Si v stiku s svojo močjo. Potem pa se zgodi nekaj, nekdo nekaj reče in imaš občutek kot da ti vsa moč odteče, enostavno ne veš kaj narediti, čutiš zataknjenost in nemoč. Naenkrat si na dnu.

In ta gugalnica je aktivna vse dokler ne prepoznaš, da si ti ustvarila svoj zemljevid in da ti vse v tvojem življenju služi.
Vse je tukaj zate.
Na tebi je, da se osvobodiš.

Da si poveš resnico.
Da vzameš svojo moč nazaj.

Srečanje s svojo senco je bistvenega pomena, če želiš izkusiti svoj razcvet in se v življenju premakniti na nov nivo.
Ključnega pomena je, če imaš v sebi strahove, da ti to kar si želiš ne bo uspelo. Če čutiš, da nisi dovolj. Če se vedno znova poskušaš skriti. Če pomanjšuješ svoje dosežke. Če nadzoruješ ljudi okoli sebe in življenje v upanju, da se ti ne bo zgodilo to česar te je strah. Če te je strah, da te bodo ljudje označili za sebično, arogantno ali samopomembno, če resnično pokažeš sebe v vsej svoji moči.

Samozavedanje je začetek svobode.
Pomembno je, da objameš celoto sebe.

1. Začne se z izbiro, da boš to naredila zase.
2. Naslednji korak je, da se vrneš nazaj Domov, v svoj center moči, ki je v tebi.
3. Da se soočiš s svojimi strahovi in jim pogledaš v oči.
4. Da prevzameš odgovornost za svoje življenje in svojo moč vzameš nazaj.

Če čutiš, da v tem procesu potrebuješ pomoč, te vabim v 6 mesečno druženje v Notranjem krogu Sistar, kjer bo tema notranjega popotovanja Osvobajanje. Da vzameš svojo moč nazaj in zaživiš svoj polni potencial. Da zasiješ kot Ženska, za katero si se rodila, da si. Več najdeš na spletni povezavi >>>tukaj<<<

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

bcage

Kot ptica v zlati kletki…

Veš, iz svojega otroštva se ne spomnim veliko stvari.
Vendar z menoj ostaja ena stvar, ki se je nisem mogla znebiti ne glede na to, kako zelo sem se trudila.
Obožujem potovanja.
Potovanja so moja droga. Diham tisti občutek svobode, prostranosti, občutek živosti in radovednosti, ko stopim z letala. Ali iz avta.

Moj deda je bil tisti, ki je z menoj dihal isti zrak.
Peljal me je v Zagreb, v Novi Sad ali v Ljubljano. In meni se je zdelo, kot bi me peljal na konec sveta.
Bilo je vznemirljivo. Novo.
Pustolovščina.
Čisto pravo popotovanje.

Verjetno so mi zato blizu popotovanja vseh vrst.

In kljub temu, kako zelo jih obožujem, sem si to svojo strast vzela.
Najlažje bi bilo reči, da so za to krivi drugi, vendar danes vem, da to ni resnica.
Resnica je, da sem si vzela svoj čas zame. In popotovanja so moj čas zame.

Odpeljejo me v moj svet. Čaroben svet, kjer je vse mogoče.

Leto 2009 je bilo leto mojega razpada, ko sem z življenjem sklenila zanimivo kupčijo. V zameno za to, da vse ostane vsaj približno tako, kot je bilo, bom “pridna”.
Ko sklenemo tovrstne kupčije, si običajno predstavljamo, kako naj bi to izgledalo, vendar se običajno stvari ne odvijejo po načrtih.

Ker človek obrača in bog vedno obrne po svoje.

Moja ideja tega, da bom “pridna” je bila videti nekako takole; Doma bom, pri družini. Poskrbela bom za dom in bom zgledna mama. Poskrbela bom za moža. In trdo bom delala, da bom dokazala, da to kar počnem ni zgolj “hobi”.

Ujela sem se v kletko. Pristrigla sem si perutke. Vzela sem si tisto, kar mi je pomenilo vse na svetu… živost, raziskovanje, svobodo.

Moja kupčija z življenjem se ni odvila tudi približno ne v smeri, kakor bi si želela.
In leta sem iskala kaj je tisto, kar sem si naredila.
Vedela sem, da sem sama naredila nekaj, vendar nisem vedela kaj!?

Devet let sem potrebovala, da sem si nalila čistega vina.

Vzela sem si potovanja. In to kompenzirala s svojim poslovnim prostorom.
Ker je bil moje zatočišče, moje pribežališče.
Ko sem potrebovala svoj čas zame sem lahko nekam šla. In tam delala kar sem hotela.
In včasih mi je prav prišlo, da stranke ni bilo, ker sem potem tisti čas namenila sebi.

In mislila sem, da sem edina, ki je to počela.
Dokler mi ni meni ljuba ženska povedala identično zgodbo.
To je bil njen prostor, kjer je lahko brez občutkov krivde brala knjige, klikala po internetu in sanjala svoje sanje.

Ker potrebuješ tak magičen prostor, da tvoje sanje lahko preživijo.
Kot ptica v zlati kletki.

Vendar svojih sanj ne moreš za vedno ujeti.
Pride dan, ko te začnejo klicati. In dregati.
Pride čas, ko se vtihotapijo v tvoj vsakdan in te začnejo zapeljevati.
Pojejo kot sirene iz tvojih globin.
Kličejo te.

Stvari, ki so ti namenjene so vedno s teboj. Nikamor ne gredo.
Vse počaka.
Morda imaš občutek, kot da so tvoje sanje izginile, vendar niso.
Še vedno so skrite v tebi.
Edino, kar je potrebno je, da se spustiš v svoje globine. Da greš na popotovanje v svojo notranjo pokrajino, da bi jih spet našla, jih aktivirala in zaživela.

In zato sem pripravila brezplačno spletno druženje, kjer bom s teboj podelila arhetipsko popotovanje Junakinje, na katerega se moraš odpraviti, da bi osvobodila in v polnosti zaživela svoje sanje. Prijaviš se lahko na povezavi >>>tukaj<<<

Kar močno čutim je, da sem nosilka plemenice. Vodnica v globine tvoje Ženske Duše. Tukaj, da te spomnim, da imaš v sebi sanje.
Čas je, da slediš svileni niti v mesto sanj in jih poiščeš.

Osvetljujem pot. S teboj sem, ko se podaš v svojo notranjo temo po svoje sanje. Pridruži se mi na brezplačnem predavanju kjer bom s teboj delila več >>>tukaj<<<

Bodi SIjajno in SIjajna!
Taja Albolena

zima

Porajanje v Celoto

Noben Dragulj se ni rodil kot dragulj.
Vsakega je izjemen mojster brusilec oblikoval pod velikimi pritiski ob brusilno ploščo.
Ne, ni prijetno, vendar je neizbežno.
Vsi smo Dragulji v nastajanju.

Vsi vemo, da diamanti nastajajo pod izjemnimi pritiski v notranjosti Zemlje in pod pogoji, ki so nezamisljivo naporni, pogosto neznosni.
Rada rečem, da je vsaka Ženska izjemen, edinstven Dragulj.
Vsaka je neponovljiva in enkratna.

In vsako oblikujejo neznosni pritiski, velike sile, preobrazbe, da ne govorim o brušenju in poliranju, ki na koncu resnično razkrije ves njen sijaj.

V času velike krize, osebne krize, razpada sistema se pogosto počutiš nemočno, vendar moraš preseči vse te občutke, da bi postala zmagovalka.
Ta briljanten, izjemen, sijoči Dragulj.

Ko stopiš v proces preobrazbe, stopiš na pot Prebujenja, ki je tako kot DNK spirala, dvopasovno.

Zavesten premik iz lažnega jaza, ki si ga ustvarila skozi otroštvo in ti služi, v izvorni Jaz, je pravzaprav skoraj nemogoče, v kolikor ne razpustiš lažnega jaza. Dejstvo je, da lahko doživiš uvide, doživiš trenutke razsvetljenja, vendar dokler ne razpustiš neavtentičnega naboja tvojega lažnega jaza, tega ne moreš v polnosti zaživeti.

Rada rečem, da je tvoja pot v Celoto povezana z zavestnim zavedanjem tvojih korenin (psihološkega/osebnega aspekta, ki ovira razcvet tvoje prave narave) in vej tega istega drevesa (duhovni/transpersonalni aspekt uglaševanja s svojim izvornim Jazom), ki Jaz sem.

Preobrazba metulja je sijajna prispodoba za porajanje Sebe. Vstop v svoj izvorni Jaz, če tako izbereš (to ni nekaj, kar je samo-po-sebi umevno in se ne dogaja kar vsakomur), je vse prej kot sprehod.

Stari jaz-gosenica mora umreti. Spremeni se v kozmično juho v bubi, da bi se iz nje lahko oblikoval metulj.
Vendar to še ni vse. Iz zapredka se mora metulj še poroditi, kajti, če mu kdo od zunaj odpre zapredek, nikoli ne more zares poleteti, kajti njegova krila niso dobila potrebne energije in moči za vzlet.

In tukaj smo.
Eni še bube, eni v porajanju, nekaj pa je prekrasnih metuljev, ki so nam vsem zgled in navdih.

Vedno znova te metulj spomni, kam potuješ, kam si namenjena.

In stari jaz, stari načini, stari sistemi morajo razpasti, da bi se v tvojem življenju lahko oblikovali novi.
In to je resnica.

Ne moreš ostati v stari službi in biti hkrati uspešna podjetnica.
Moraš opustiti nekaj, da narediš prostor za nekaj novega.

Da ne govorim o starih čevljih, ki so resnično neudobni, ko postanejo premajhni.
Svoj stari jaz moraš pustiti za seboj, da bi lahko vstopila v to Žensko, za katero si se rodila, da postaneš.

In na poti te sila namere vedno sooči s tem, kar je v tebi zastarelo, nepotrebno, kar ti pravzaprav stoji na poti, da čisto zares postaneš ta Ženska, ki ti je namenjeno biti.

December je brez dvoma odprl Pandorino skrinjico. Toliko stvari se je zaključevalo in morda si želela narediti vse, kar ti v celem letu ni uspelo. Vendar je bilo veliko sporočilo tega posvečenega časa – Čas Zame. Počitek, ki ga ta zimski čas narekuje.

Ena od stvari, ki jo rada pozabiš je, kako hitro te, ko namero povabiš k soustvarjanju, sooči z vsem, kar ti stoji na poti, da tega še ne živiš.

In seveda to pomeni, da imaš hitro preveč na svojem pladnju.

V teh časih mnoge izkušamo razpad starih struktur, da bi lahko resnično vstopile v to Žensko za katero si se rodila, da si. In brez dvoma je tovrstna preobrazba vse prej kot prijetna, kljub temu, da je potrebna.

Ko si drzneš ostati v stiku s svojo Žensko Dušo, slediti svoji rdeči opečnati cesti, te to obogati, oplemeniti in resnično razkrije tvoj sijaj.

Zase vem, da so me zadnja leta močno obrusila. Vem, da so razkrila veliko sijaja. In vendar so pogosto taki mogočni energijski premiki, ki smo jim priča na nebu, znamenje notranjih premikov, ki jih enostavno moramo narediti.

Leto 2018 bo izjemno leto, ki bo hkrati intenzivno in polno daril.
Za okus nam je bil november 2017, ko se je v mojem življenju spet vse postavilo na glavo.

Mnogim bo težko, zato nikar ne pozabi na svoje majhne trike, velikih mojstrov;

1. Dihaj. Zavesno, globoko, trebušno. Ne pozabi dihati. Kajti pogosto takrat, ko si v stresu enostavno pozabiš na dihanje, ki postane plitvo in komaj zaznavno. Ustavi se. Globoko vdihni in izdihni. Vsaj trikrat.

2. Sprosti se. Pri tem ti dihanje pomaga. Sprostitev je ključnega pomena za čutenje, za doživljanje, za izkušanje. V resnici lahko stvari izkusiš samo, če si sproščena in odprta, sprejemljiva. Zato se ustavi in sprosti celo svojo telo. Kamor usmeriš pozornost, tja potuje energija. Sledi pozornosti po telesu in ga sproščaj.

3. Lepota. Nikar ne pozabi na lepoto. Lepota te odpre in navdihne. Opazuj oblake, opazi malenkosti na svoji poti, zaznaj lepoto v njegovih očeh ali v njenem nasmehu. Lepota je povsod okoli tebe. Nasmehni se. Začuti lepoto, opazi jo. Bodi Lepota.

4. Počivaj. Ženske potrebujemo počitek. Še posebej v teh napornih dneh si podari na tone počitka. Podari si trenutke. 60 sekund zadošča. Zapri oči. Umiri se. Počivaj!

Izkoristi ta izjemno naporen in hkrati potenten čas za premike, za tiste stvari s katerimi odlašaš že resnično dolgo. Naredi čiščenje nereda, pospravi omaro, uredi dokumente, uredi svojo glavo, začuti sebe.
Uporabi svojo intuicijo, sledi namigom, dopusti, da te vodi navdih.

15. januarja je mlaj v Kozorogu. To je izjemen čas za kreacijo. Ustvarjaš val, ki bo vplival na leta pred teboj. Izkoristi ta potenten čas za svojo preobrazbo, za porajanje Sebe na novo.

Čas Zame je ključnega pomena, da bi utelesila svoj polni potencial in zaživela življenje in ljubezen o kateri sanjaš.

Zato je ključnega pomena, da si v teh dneh, ne glede na svoj tempo, ne glede na vse dogajanje podariš čas.
Prisluhni svoji Ženski duši in njenem šepetanju. Razširi zavedanje Sebe v tem trenutku – ZDAJ!

To je čas za ponovno povezovanje, spoznavanje in utelešanje svojega izvornega Jaza, svojega Višjega Jaza skozi izvorne kvalitete tvoje Duše. V tem času so ti na voljo, vendar je na tebi, da upočasniš, se umiriš in se odpreš in sprejmeš to, kar ti je na voljo.

Izkoristi ta čas!

V soboto 13.1.2018 bomo v srčnem krogu naredile prakso Porajanja Sebe skozi kozmično maternico. Prakso, ki so jo poznale svečenice Egipta, Babilona, prakso, ki jo tvoja duša dobro pozna. In če začutiš klic svoje Ženske Duše, bo praksa na voljo v spletnem templju SIstar. Pofočkaš se lahko >>>tukaj<<<.

Bodi Sijajno in Sijajna!
Taja Albolena

Taja skozi svoje delo razkriva vrednost in dragocenost Ženske, da s svojim Darilom naredi pozitivno razliko v življenju ljudi in na svetu. Več najdeš na spletni strani www.divine.si

walkfoojpg

Vse življenje si čakala na ta trenutek.

“All your life… you were only waiting for this moment to arise.” —Blackbird by Paul McCartney

Sedaj je tukaj. Ta trenutek je vse, kar je. Ta trenutek je tvoja točka moči.

Vse se poraja iz tega trenutka.

Vsaka izkušnja te oblikuje. In ne moreš v polnosti ljubiti sebe brez da resnično prepoznaš in potrdiš izkušnje, ki so te oblikovale. Ne glede na to, kako je bilo v danem trenutku.

In vsako leto dobiš priložnost, da zavestno zaključiš in kreiraš novo leto.
Konec leta prejmeš povabilo za spust v globine svoje Biti, kjer imaš priložnost za inventuro svojega življenja.

Povabilo, da se podaš na popotovanje Norca.
Norec je arhetip, ki se poraja iz votline nezavednega.
Njegovo popotovanje vodi skozi neznano notranjo pokrajino.
Skozi preizkušnje, ki jih pooseblja velika arkana v tarotu.

Popotovanje Norca skozi tančice življenja vodi v ponovno rojstvo. 21 življenjskih preizkušenj skozi katere norec potuje zaključuje ponovno rojstvo v Mojstra.

21 ključev odpira notranja vrata v uvide, nove ideje, čarobnost in skrivnost življenja. Učijo te skozi duhovne prakse, v katere se moraš potopiti in jih izkusiti, da bi jih resnično utelesila in zaživela.
Vsak arhetip predstavlja simbole, ki ti pomagajo razumeti tvojo lastno pot.

Beseda arcana je množina besede arcanum, ki pomeni pomembno skrivnost.

Arkana te stimulira in vodi skozi umetnost učenja na vseh ravneh. Prav zaradi tega je popotovanje skozi 22 arhetipov tako potentno, saj od tebe terja več kot le študij ali intelektualno razlago, potrebna je kontemplacija, spust v globino sebe. Premik iz glave v telo.

V globokem, intimnem stiku z dušo arhetipi oživijo in razkrijejo svojo modrost, ki je zate pomembna v tem trenutku, skozi katerega potuješ.
Saj veš; ta trenutek je vse, kar je. Ta trenutek je tvoja točka moči!

Dvakrat v letu se odpira okno, ki omogoča vpogled onkraj tančic skrivnosti življenja.
Zimski sončev obrat in poletni sončev obrat sta dve točki na letnem kolesu, ki odstirata vpogled v realnost duše.

Najdaljša noč v letu, 21.12., je bila v številnih tradicijah poznana kot Materina noč, saj je v temi boginja še enkrat rodila Luč.
Isis je rodila Horusa, Freya sina Baldurja, gre za simbolično rojstvo Luči.

To je dan preobratov, ključen trenutek ponovnega rojstva, ko se začne nov cikel.
In na drugi strani kolesa je 21. 6., najdaljši dan v letu, ko se zaključuje zunanji cikel in vstopiš v notranji cikel.

Za alkimiste v srednjem veku je arkana pomenila skrivnost narave.

Vendar so arhetipi velike arkane več kot prispodobe ali skrivnosti.
Arhetipi tarota predstavljajo avtentične simbole, ki razkrivajo globino svojega pomena skozi poglabljanje, kontemplacijo, molitev in meditacijo.
Arkana je vedenje, globoka modrost, ki jo moraš poznati, da bi sebe lahko porodila na novo.

Arkana je kot encim.

Encim ali fermènt je beljakovina ali beljakovinski kompleks, ki katalizira biokemične reakcije v živih ali neživih celicah, kar pomeni, da uravnava hitrost in smer teh reakcij, pri čemer se sam ne porablja in se trajno ne spremeni.

Encim arkane stimulira duhovno življenje človeka.

Gre za 22 aspektov človeških izkušenj, doživetij, ki predstavljajo tvoje stalnice, stvari, ki se skozi tvoje življenje nikoli ne spreminjajo.

Zame osebno je arkana abeceda življenja.
Simboli te abecede so nosilci encimov.

Encim katalizira reakcijo le, ko so okoliščine v notranjem svetu človeka ugodne, kar v praksi pomeni, da se ti arhetip vedno razkrije le v tolikšni meri, kot si jo pripravljena sprejeti v danih okoliščinah.
Proces te vedno vodi v tolikšne globine in širine, kot si jih voljna sprejeti.

Zimski sončev obrat te obrne iz notranjosti navzven, da iz sebe porodiš in izraziš svoje Darilo, svojo veličastnost, edinstvenost in enkratnost obstoja.

Zato je to popotovanje vase vsakič nova izkušnja, ki razkriva dele tebe, ki jih morda še ne poznaš.
Prebujanje Sebe je tako popotovanje, ki ob zimskem solsticiju razkriva aktivni vidik tvoje notranjosti, aspekte, povezane s tvojim moškim principom aktivnosti, (več o moškem principu in aktivnosti delim v zapisu v Namarie), medtem ko te poletni sončnev obrat vodi v notranjost, v stik z ženskim principom sprejemljivosti in zdravljenja

Proces notranje alkimije je proces preobražanja svinca v zlato, za katerega potrebuješ stabilno posodo, dovolj energije in svinec, ki ga razkriva tvoja osebnost. Proces ni linearno usmerjeno dejanje ali aktivnost, je opazovanje, prepoznavanje, sprejemanje tega, kar je.

Ko preprosto sediš s tem, kar je prisotno, lahko to v svoji notranji posodi preobraziš s pomočjo encimov, ki so vsak dan na tem notranjem popotovanju od 22. 12. do 13. 1. prisotni in ti omogočijo nova spoznanja, odkritja, nove ideje, nove kreativne podvige.

To je čas plodnosti, ko se iz svoje notranjosti porajaš nova Ti.

Zato je ključnega pomena, da si v tem procesu zavestno prisotna, da zavestno soustvarjaš.
Vsako leto ti je dana priložnost, na tebi je, da jo izkoristiš!

Več o Porajanju Sebe najdeš na povezavi >>> tukaj <<<

Naj bo ta proces milosten, nežen in izjemen v vseh pogledih.

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Taja skozi svoje delo razkriva vrednost in dragocenost Ženske, da s svojim Darilom naredi pozitivno razliko v življenju ljudi in na svetu.
DIVINE.SI

sadness

Darilo Trenutka

V tem trenutku je samo tišina. Tišina, ki odpira portal za portalom in vodi v globino.
Smrt je moja vodnica.
Ustavila me je na mestu.
Terja mojo prisotnost.
Vodi me v lastno ranljivost.
Uči me spoštovanja.
Svetosti življenja.

Z menoj deli darilo prehoda.
Prehoda v novo življenje.
Prehoda, ki ga ne moreš doživeti, resnično izkusiti, če nisi zares prisotna.
Budna v danem trenutku.
Pa naj bo to prehod v tuzemsko življenje, ki ga izkušamo v obliki rojstva.
Ali pa prehod na drugo stran, ki ga izkušamo v obliki smrti.

Prehod na eno ali drugo stran te mavrice, ki ji pravimo življenje, te ustavi na mestu.
Kajti dragocenost trenutka, to darilo trenutka lahko ujameš le, če si zares popolnoma prisotna.
Smrt in rojstvo sta del iste zgodbe, ki ji pravimo življenje. Prihodi in odhodi.

Ko se ustaviš, imaš priložnost za največje darilo trenutka – čutenje.
Smrt te odpre za čutenje, izkušanje, doživljanje. To je darilo Zemlje.

To kar čutim v njeni prisotnosti je spokojnost, mir.
In v tem miru, v tej svetosti izkušnje… čutim.
Čutim žalost. Čutim izgubo.
Čutim minljivost življenja v vsej veličastnosti trenutka.

Samo en trenutek imam na voljo.
Kako ga bom oplemenitila?
Ga bom praznovala?
Izkusila v polnosti?
Ali zgolj preživela?

Bližje, ko ti smrt pride, bolj surovo, celo kruto je soočenje.
Zakaj si tukaj?
Kaj boš pustila?
Kakšne odtise boš pustila na planetu?

Darilo tega prehoda je izjemno. Spoznavam, da je moje darilo zaupanje vase. Vedno.
Da bi pustila sled moraš biti pogumna, drzna, srčna in brezmejno moraš zaupati vase. Tudi takrat, ko nihče drug ne zaupa vate.

Kot pravi moj dragi, je darilo podpore v tem, da te preizkusi ali boš zvesta sama sebi.
Boš sledila sebi tudi, če ne bo nikogar ob tebi?

Tvoja notranja gotovost ustvarja stabilnost in hkrati fleksibilnost.
Da ne glede na to, kaj se zgodi, zmoreš preživeti z milino, z gotovostjo, da ne glede na globine, v katere se podajaš, v svoji notranjosti nosiš vse, kar na tej poti potrebuješ.

Vse je že v tebi.
Zaupanje vase in v vse, kar je že v tebi.
Zaupanje v povezave, v vezi, ki te bogatijo, plemenitijo.
Kajti povezave so vedno dvosmerne. Ljubezen teče skozi povezave, ne glede na to na kateri strani mavrice se nahajaš.

Smrt pa je tista, ki te preizkusi… boš praznovala in spoštovala medsebojno povezanost in ljubezen. Boš ugledala vsa darila trenutkov stkana v tapiserijo skupaj preživetega časa?

Ali se boš namesto tega raje oklepala navezanosti na osebo. Navezanosti na podobo osebe.
Podoba je vedno projekcija tvojih pričakovanj, tvojih idealov, tvojih idej na nekoga drugega.
Smrt razkriva naravo povezanosti.
Navezanost na osebo je uničujoča, če osebo izgubiš. Občutek imaš, kot da si izgubila del sebe. Kajti tvoja projekcija na to osebo je tvoja energija, ki jo investiraš v podobo, ki jo ustvariš.
Ko imaš občutek, da je ta podoba umrla, s tem umira del tebe.

Če pa veš, da povezanost nikoli ne umre, povezanosti nikoli ni konec, te ni strah in ne obžaluješ ničesar.

Kar ne pomeni, da ne čutiš bolečine izgube. Žalosti ob vedenju, da je nikoli več ne boš objela. nikoli več začutila na ta zemeljski način.

V sebi čutim surovost, ranljivost, ki me odpira na načine, ki so neudobni, novi in od mene terjajo veliko sočutja do sebe.
Nežnosti. Mehkobe. Počitka.

Vem, to je Darilo.
Darilo trenutka.

Moj poklon.
Taja Albolena

eye

Bolečina izgube…

Ko izgubiš nekoga, ki ti je ljub in drag je videti, kot bi se ves svet ustavil.

Z mojo sestrico sva danes sedeli na kavi, ko me je presenetila z izjavo, kako nenavaden je občutek, ko takole sediš in gledaš ljudi, ki vsi nekam hitijo, tebi pa se zdi, kot da se je vse ustavilo.
Včeraj mi je umrla babica.
In danes sva s sestro sedeli na kavi in tuhtali kako se soočiš z izgubo osebe, ki je pustila globok pečat v tvojem življenju.

Danes se mi zdijo vse izjave o tem, da je postala angel, kot tudi vsi tisti pomiljujoči pogledi, ki si jih deležna, ko poveš, kaj se ti je zgodilo, nepomembni.

Ja, vem, želimo izraziti sočutje. In vendar pogosto ne sedimo s tem, kar je resnično prisotno, ker je preveč boleče.
In potem s tem raje čim hitreje opravimo.

Priznam tudi sama nisem ravno zgled tega, da bi sedela z nekom, ki žaluje.
Največkrat se mi je zdelo, da nimam časa.
Nisem razumela tega, kar je danes opisala moja sestra.

Ko izgubiš nekoga ali nekaj, kar ti je bilo dragoceno, te življenje ustavi na mestu.
Kot bi zabremzala in se vkopala na mestu.
Življenje se iz 1000km/h ustavi na nulo.
In to v trenutku.

Počutiš se kot vesoljec na planetu, kjer vse vrvi.

In morda me je življenje pripravilo na prehod moje babice na drugo stran s tem, da sem že prejšnji teden upočasnila. Se odklopila od kolektivnega hitenja in se zazrla vase.

Najbolj bizarna stvar je, da sem konec leta 2016, ko smo kreirale leto 2017 dobila uvid v to, kaj me čaka. V koledarju leta za september nisem dobila ničesar. Nobenih navodil v povezavi s tem, kaj naj bi se dogajalo.
Na koledar sem si zapisala “kot da vse stoji” in zraven narisala velik vprašaj.
Imela sem občutek, da bo nekaj povezano s smrtjo, vendar mi ni bilo dano videti in vedeti več.

Dejstvo je, da takrat, ko si na tem, da izgubiš nekoga o tem nočeš zares ničesar vedeti.
In ko je bil september mimo sem si oddahnila v smislu ok, itak sem malo čudna, pustimo to.
Ampak danes, ko sem dobila klic, je bila prva stvar, ki sem jo slišala v sebi; “fak, saj sem vedela”.

In zaradi tega me ni čisto nič manj “zadelo” kot se je izrazila moja sestra.

Dejstvo je, da vedno vse vemo, le da, z besedami meni ljube Caroline Myss ustvarimo energijski bafer, da nas resnica ne bi zadela direktno v glavo. Sami s seboj sklenemo dogovor, koliko časa potrebujemo, da neko resnico spustimo v in skozi svoj energijski sistem.

Na neki ravni veš, vendar nočeš vedeti.
In ko te zadane, je kot orkan, ki tvoje življenje obrne na glavo.

Leonard Cohen je pel, da je razpoka v vseh stvareh in da tako svetloba vstopi vate.
Odpre tvoj oklep in vstopi.

Vsaka izguba te odpre, vsebino pretrese, obrne na glavo in te spusti nazaj v ta svet.
Od tvoje čustvene stabilnosti pa je odvisno, kako se boš s tem soočila.

Danes sem žalostna.
Nepopisno žalostna.
Žalost prihaja kdo bi vedel od kje in vstopa v moje telo.
Čutim, kako pomembno je, da sem z njo in jo spuščam skozi sebe.
Da je ne ustavljam, oviram, da ji pustim, da je in sedim z njo.

Sedim s svojo bolečino izgube nečesa neopisljivega.
Nečesa, kar se šele oblikuje. Preoblikuje.
Kaj bo porodila iz sebe še ne vem.

Brez dvoma pa bo v meni pustila globoke kanjone in rečne struge.

Vsaka oseba se te dotakne.
Vsaka v tebi pusti svojo sled.
Kako milo in nežno se te dotakne, ko odhaja in kakšno zapuščino pusti v tvoji notranjosti, pa je vedno odvisno samo in zgolj od tebe.

Ko odide vidiš, da si bil vedno sam.
Sam s seboj in s svojimi idejami o tem, kakšna ta oseba je.
V vsakem primeru je bila glasnik.
Prenesla je sporočilo, ki je bilo namenjeno tebi in je bilo vedno le zate.

Vsak ima svoje.

In ko odide z njo ne odhaja nič tvojega. Vse tvoje ostane.
In na koncu vidiš, da je bilo vse in še vedno je tukaj zate.

Obžalovanja, zamere, jeza, vsi lepi spomini.
Vse kar je resnično pomembno in kar šteje so izkušnje.

In moja babi mi je dala res veliko…
Ljubezen do zdravilnih rožic. Skupaj sva nabirali tavžentrože in šentljanževko, timijan, kamilice in glog. Vedno mi je povedala kaj te zdravilne rože naredijo za človeka in vsak večer me je dala spat z velikim čajem iz melise, da me bo pomirila in sprostila, mi je rekla.

Ljubezen do Zemlje in do živali. Na kmetiji sem skupaj z njo okopaval, sušila mrvo in hranila kokoši. Z mojim Rexom (velikim črnim nemškim ovčarjem) sva vsako nedeljo sedela na verandi in jedla tenstan krompir, ki je ostal od kosila. Eno šeflo njemu na tla in eno meni v usta.

Ljubezen do kuhanja in priprave nedeljskih kosil. Še vedno imam rada, ko se cela družina dobi na kosilu in ko jim lahko skuham kaj novega, jih gostim in pečem dobrote. Vem, da je v tem, da je poskrbela za vse nas brezmejno uživala.

Ljubezen do šivanja. Nikoli ne bom pozabila, kako je preklinjala, ko mi je v osmem razredu na koncu šivala obleko, ker nič ni šlo skupaj. Skupaj s psi nas je poslala ven iz hiše, ker sem umirala od smeha ob njenem preklinjanju, ki ga nisem prav pogosto slišala.

Ljubezen do Lepote. Bila je fanica čevljev. Z ekstra visoko peto. In imela je občutek za to kaj gre skupaj in kako kombinirati stvari. Verjetno je bila moja želja, da bi bila nekoč modna kreatorka posledica njenega občutka za tekstil, teksturo in barve.

Ljubezen do cvetja. Oboževala je vrtnice. Še posebej tiste temno skoraj črno rdeče. In na mojem vrtu bi našli številne vrtnice. Vse so dišeče. Obožujem sladke vonjave vrtnic na vroč poletni večer. Ko vse dehti in se tista mističnost plazi čez vrt.

Ljubezen do okultnega. Ona je bila moja prva astrologinja in numerologinja. Brala je Avro v časih, ko je bilo to nekaj nezamisljivega in bila je tista, ki mi je dala v branje mojo prvo knjigo od Shirley MacLaine.

Ljubezen do pisanja. Pisala je pravljice za otroke. Z njimi je razveseljevala otroke v vrtcu in kasneje so bile njene pravljice predvajane na radiu. nJena Kraljica in dvor nam ostala v spomin. In morda sem tudi zaradi tega ugriznila v to jabolko in napisala svojo knjigo Noura, za katero je rekla, da je zelo ponosna, da sem jo napisala. In doživela je izdajo knjige svoje pravnukinje, kar samo priča o tem, kako velik vpliv imamo na generacije, ki prihajajo za nami.

“In na koncu, so vse, kar nam ostane, spomini. Drobci in koščki časa, ki smo ga preživeli skupaj. Ne glede na to, kako dolg čas nam je bil namenjen, se nikoli ne bo zdelo dovolj.” Maud Berben

Hvala. Hvala.
Moj poklon.

Taja Albolena

P.S. Moje povabilo tebi pa je, da namesto sožalja z menoj deliš kaj je tvoja babica, teta, mama, ženska, ki je že zapustila ta planet in se je dotaknila tvojega srca, za sabo pustila v tebi. Hvala, da si.

darkface

Tvoje telo je mesto srečanja…

V eni od poslovnih skupin, kjer aktivno sodelujem, smo imele ta teden post… post od vseh socialnih medijev in medijev na sploh.
Ker medijev kot so časopisi, revije, televizija in radio ne spremljam že leta, mi ta del ni bil izziv.
Spletni mediji, hja no, priznam, tukaj pa sem se morala kar zavestno opominjati, ko bi v tistih trenutkih, ko imaš občutek, da nimaš kaj početi, ko ti postane dolgčas, šla malo na Facebook pogledat, kaj dogaja.

To kar se mi je zgodilo čisto spontano, je bila čuječnost, prisotnost, zavestno opazovanje sebe. Opazovanje tega, kaj čutim, kako se počutim, kje bi pobegnila v mental in kje ne bi čutila tega, kar čuti telo.

Upočasnila sem. In čas je tekel zelo drugače.

V zadnjih tednih se ukvarjam s Sofijo, z Žensko Dušo, ki predstavlja tudi Dušo Sveta.
Odkrivam globine, ki jih prej nisem zaznala in to, kar vedno bolj vidim je, kako je življenje sveto.

Telo je sveto.

Telo je mesto srečanja tvojega Jaza in Jaza sveta.
Sofija prinaša dušne kvalitete na Zemljo, skozi kondenzacijo štirih temeljnih elementov; zemlje, vode, zraka in ognja.
Tvoje telo je sestavljeno iz teh istih štirih elementov.
In elementi so kot membrana, skozi katero je tvoje telo v stiku, v povezavi s telesom Sveta.

V resnici je čisto vsaka stvar, ki je del Zemlje sestavljena iz teh štirih izvornih substanc.

Elementi so v resnici dinamične kvalitete, ki imajo zunanje in notranje izražanje. Ogenj se primarno izraža kot zunanji element s kvaliteto izžarevanja, toplote in svetlobe, ki se giblje iz tvoje notranjosti navzven. Ogenj ni vročina, temveč izraža kvaliteto toplote.
Zemlja je zunanja forma, oblika, ki pripada predmetu ali telesu. Ni substanca, temveč izraža kvaliteto trdnosti.
Voda je notranja forma, ki jo zaznavaš kot pretočnost, globino, mokroto. Voda ni pretok, temveč izraža kvaliteto pretočnosti.
Zrak je notranje gibanje širjenja.

Elementi so ključnega pomena za kreacijo.
Skozi štiri elemente zunanjega trdnega sveta se v resnici notranji svet Duše izraža in kreira.
Telo je vidna oblika tvoje Ženske Duše. Tvoje telo se nenehno kreira skozi kvalitete tvoje Duše, ki jih utelešaš in izkušaš v sebi. To me fascinira že leta in več o tem procesu z ženskami delim v DivineFemme Akademiji.

Če želiš resnično spoznati Sebe in sveto ženstvenost, moraš spoznati svojo Žensko Dušo.

V zadnjih letih, ok v zadnjem desetletju, mogoče dveh se kar naprej govori o koncu sveta.
Čutiti je, kot da se vse, kar poznamo, ruši. Ljudi je strah konca.

Skoraj kogarkoli vprašaš, v teh časih, izkuša neke vrste zlom. Osebni, na partnerskem področju, poslovno, finančno. Fascinira me, kako se k duši običajno obrnemo takrat, ko nič drugega ne funkcionira.

In v časih v katerih živimo v zunanjem svetu vlada kaos. Videti je, kot da se bliža konec sveta in vendar je tako le videti! V resnici ni konec sveta, temveč začetek novega.

Duša je v vseh kulturah veljala za aspekt božanskega ženskega dela.

In zanimivo je, da deluje v tandemu in v skladu z modrostjo boginje Sofije. Duša sveta je bila pogosto opisana kot Sofija, kot modrost.

O spremembah, ki smo jim priča danes, je Rudolf Steiner daljnega 1911 zapisal: “Iz svojih duš moramo izkoreniniti strah in teror pred tem, kar k nam prihaja v prihodnosti… V prihodnost moramo zreti s popolno mirnostjo nad vsem, kar utegne priti in razmišljati moramo o tem, da karkoli že pride s strani Zemlje oz. sveta, je polno modrosti.”

Seveda je strah prisoten. In v času v katerem živimo, se velika večina sploh ne zaveda, po kako tankem ledu v resnici hodimo.

Sofija je več kot zgolj boginja ali arhetip. Sofija predstavlja Dušo Sveta.
Dvakrat je po starih zapisih močna nuja po povezanosti z dušo sveta v ljudeh skoraj pripeljala preporod v modrost na naši Zemlji in vendar se je obakrat stvar izjalovila. Čas v katerem živimo predstavlja tretji poskus.

Apokalipso predstavlja znana številka 666. Trevor Ravenscroft in T. Wallace-Murphy sta raziskovala zgodovino te številke skozi zgodovino sveta, na osnovi raziskav Rudolfa Steinerja (res je bil genij).

Ugotovila sta; da je leto 666 v Perziji zaznamovala ustanovitev akademije Jurdi-Shapur. Akademija je bila ustanovljena kot odgovor na zapiranje grških akademij oziroma filozofskih šol, ki jih je ukinil cesar Justinian, ki je želel pomesti z vsem pred-krščanskim znanjem. Izgnani grški filozofi so potovali v Perzijo, kjer so odprli novo akademijo. In tukaj se je zgodila bistvena sprememba v usmeritvi in nameri akademije, saj se je zgodil preskok iz razumevanja, da je telo substanca duše v bolj tehnično medicinski pogled na človeški organizem. Znanje fizičnega sveta kot dela duše sveta se je spremenilo v čisto materialno fiziko.

Prvo porajanje Sofije so zatrli in rodila se je znanost, namesto povezanosti znanosti, umetnosti in religije.

Dvakrat 666 je bilo leta 1332, ko naj bi se Sofija pojavila drugič in tudi tokrat je bila zatrta. To je bilo leto, ko je francoski kralj Filip Lepi zatrl gibanje Vitezov Templarjev, reda, ki je bil zvest Sofiji.
Templarji so uvedli prvi sistem kreditov, ki je v resnici zametek današnjih bank. Kmalu so si pridobili veliko bogastvo, saj jim je veliko takratnih vladarjev podarjalo zemljo in denar. V takratnem času je bilo prepovedano dajati posojila za obresti, zato so se templjarji odločili, da bodo posojali denar tako, da bodo ljudje, ki si bodo hoteli izposoditi denar, najprej morali položiti določeno vsoto denarja. Šele nato so lahko vzeli posojilo.
S tem so preslepili krščansko Cerkev, ki je prepovedovala posojila. Imeli so zemljo na mnogo krajih v Evropi, tam so zgradili majhne hiše, ki so služile kot današnje banke. Tam so ljudje lahko hranili denar, dajali posojila, plačevali najemnino (če so imeli najeto zemljo, ki je bila v lasti templjarjev), ukvarjali pa so se tudi s prenosom denarja na dolge razdalje (nekakšni potovalni čeki). Skratka, imeli so zelo velik finančni vpliv za takratni čas. Zanimivo je to, da nikoli niso uporabili profita zase, temveč so prispevali k skupnosti tako, da so gradili katedrale, bolnišnice, podpirali so umetnost in dobrodelnost.

Francoski kralj Filip IV. Lepi si je od njih sposodil veliko količino denarja, ki pa je ni mogel vrniti, zato je dal vse templjarje aretirati v petek, 13. oktobra v letu 1307 (od tega dne velja petek trinajstega za nesrečen dan).
Papež Klemen V. je 22. marca 1312 s papeško bulo Vox in excelso razpustil in za vedno prepovedal Templjarski red. 18. marca 1314 sta bila zadnji “veliki mojster” templjarjev Jacques de Molay in njegov pomočnik, sežgana na grmadi.

Sofija je bila drugič zatrta in namesto povezanosti z dušo sveta je kralj Filip IV. ustvaril začetek ekonomije kot ustvarjanje profita namesto prispevanja k svetu in služenja svetu.

Trikrat 666 je bilo leta 1998. To leto je bilo znano kot leto svetega Duha. Januarja 1998 je Rev. Francis J. Peffley v publikaciji “Edition of the Arlington Catholic Herald” objavil, da je kot pripravo na leto 2000 papež John Paul II v apostolskem pismu, “Tertio Millennio Adveniente” to leto oznanil kot leto svetega Duha, z obnovljenim razumevanjem pomena svetega Duha za krščansko cerkev. Tisto kar mnogi ne vedo pa je, da je cerkev v svetega Duha pravzaprav skrila božanski ženski del, boginjo modrosti, znano kot Sofijo ali mati Marijo.
Kajti le tako so ohranili sveto trojnost očeta, mati in sina.
Kar naj bi se zgodilo v tem obdobju je združenje in povezanost znanosti, umetnosti in religije in še bolj pomembno, to kar je to leto prineslo je osredotočenost na individualnost, namesto na sistem.

Nevarnost pred katero smo vsi skupaj je v tem, da bi hoteli kot se je v preteklosti že zgodilo, dušo sveta uporabiti v osebne namene in ne v dobro celotnega sveta. Če naj bi se to zgodilo, se bo strah sveta povečal, kar lahko pripelje do dejanske fizične apokalipse.

Če je duša in z njo globina, misteriji, sanje, domišljija, kvaliteta, lepota, povezanost in celostnost nekaj, kar izkoristimo in apliciramo le na osebno dušo in ne na dušo sveta, smo iz stališča zunanjega sveta vsi fundamentalisti. Osredotočenost le nase je narcizem. In narcizem najhujše vrste, ki smo mu priča danes je, ko ljudje uničujejo stvari, da jih ne bi imeli drugi. “Če tega ne morem imeti jaz, potem tudi nihče drug ne bo imel tega.”

Prvič se je želja po vedenju in modrosti večne duše izjalovila v začetek materialistične znanosti in drugič v ekonomijo za lastne potrebe, namesto v služenje duši sveta, kaj nam bo prineslo v tretje?

Zanikanje duše sveta v tretje nam utegne prinesti, kot prvič materialistično znanost brez duše in drugič ekonomijo brez domišljije, virtualno realnost kot imitacijo duše sveta.

Virtualna realnost imitira fantazijo, domišljijo, sanje, kreativnost, notranjost duše in vendar se obrača proti svetu.
Virtualna realnost je ustvarila občutek, da je svet popolnoma nepomemben in vas naredi odvisne.
Dušo zniža na nivo zabavljaštva in tako zunanji svet prepustimo izkoriščanju.

Povezanost znanosti, umetnosti in religije, ki je v tem času omogočena je v resnici ogrožena, ponovno.

Prvi aspekt enosti je bil poškodovan, ko se je znanost obrnila stran od duše sveta.
Danes se vendarle na tem področju nekaj premika, saj se znanost in medicina ponovno zanimata za dušo.

Drugi aspekt enosti je bil poškodovan, ko se je umetnost ustvarjanja stvari v svetu, ki izraža dušo namesto tega obrnila k ustvarjanju denarja.
In tudi tukaj se nekaj premika, ko se svet, v katerem so dominirale ekonomske zadeve, sesuva in se ustvarja nov občutek za ekonomijo, ki naj bi bolj skrbela za svet.

Tretji aspekt pa lahko poškodujemo s tem, ko vzamemo notranji svet posameznika za edini tempelj duše.
Z nepriznavanjem duše sveta, lahko uničimo tretjo priložnost, da ustvarimo povezanost in združenost v en ocean, katerega izraz je vsak posameznik na tem svetu.

Preseči narcizem, ki se razbohotil preko vseh meja je tisto, kar moramo storiti, vsak v sebi. Narcizem je sebičnost, nečimrnost, ponos in egoizem. Egoizem je osredotočenost nase, ko se ne zavedaš sebe in se trdno oklepaš svojega majhnega jaza v strahu, da ti bo to kar imaš, odvzeto. Ego je šibak in išče izolacijo. Ne zaupa drugim, želi biti poseben, drugačen in postane ljubosumen, ko nekomu drugemu gre bolje, kar vodi v tekmovalnost.

Razlika med egoizmom in zdravo polno prebujeno Ego zavestjo je razlika med individualnostjo (osebnostjo, ki kreira in sebe deli z ljudmi in svetom) ter individualizmom/samoljubnostjo.

Kreacija je srečanje sveta in individuuma, kjer s svetom podeliš nekaj novega. Kreiraš nekaj, kar še ne obstaja.
Ne zaradi lastnega interesa, temveč zato, ker je to tvoje Darilo za ljudi in svet.

Človeška moč kreacije samega sebe je odgovornost vsakega posameznika.
Ne pride naravno. Je pot razcveta. Je pot Ljubezni. Kajti svet preobraziš le od znotraj navzven.

To, kar sem na svojem enotedenskem postu ugotovila je, da je kaj bom naredila s časom, ki mi je na voljo, na meni.
Dojela sem, da je ključnega pomena, da ostajam v stiku s seboj to, da ne iščem v zunanjem svetu potrditve kdo sem.
Upočasnitev in stik s seboj sta mi potrdila, da je vse že v meni.

In dojela sem, kako hitro se v virtualnem svetu socialnih medijev izgubiš. Kako hitro si začneš prizadevati za klike, lajke in to, da bi te drugi imeli radi, ob tem pa pozabiš na to, kdo si in kaj je edinstveno tvoje.
Pri sebi sem opazila, kako hitro se začnem ukvarjati z drugimi in se primerjati… kaj bi morala in kako bi morala, namesto, da sledim sama sebi.

Ponovno sem dojela, kako spolzka so tla in kako budna moram biti, da ne izgubim stika s seboj.
Zato se vsakič znova sprašujem;
Nam bo tokrat uspelo?

Kot vedno je vse na nas, na vsakem posamezniku.

In kot je v Harryju Potterju lepo rekel prof. Dumbledor: “Kdo smo v resnici ne kažejo naše sposobnosti, temveč naše odločitve.”

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

utelesizd

Prebujenje Ženske

V svoji praksi sem spoznala, da številne ženske, ko se v obdobju adolescence začne prebujati notranja divja ženska in muza, ko se je potrebno soočiti s svojo divo enostavno zaspijo.

Spanec postane varno mesto za prestrašeno mlado žensko, da predela in absorbira nove okoliščine in zahteve, s katerimi jo sooča življenje.

Ženska pogosto zavrne svoj notranji klic po prebujenju in postane Trnuljčice.
Čaka na princa, ki jo bo prebudil iz spanja. In leta tečejo.

Kajti ženska, ki je svojo moč predala nekomu ali nečemu zunaj sebe, se bo počutila žrtev tega, čemur je predala svojo moč.

Pogosto ženska osredotočena na kariero in družino, otroke in partnerstvo, na stvari v njenem zunanjem svetu, prepozna, da v njenem življenju nekaj manjka tam nekje v prehodu v srednja leta, okoli 40 leta.

Gre za obdobje, ki jo sili v to, da vzame svojo moč nazaj.
Da prepozna, da ni ničesar tam zunaj, v zunanjem svetu, kar bi jo osrečilo, kar bi jo izpolnilo.

Odmik od sveta, da svojo pozornost obrne nazaj k sebi in gre v notranjo refleksijo ji lahko pomaga prebuditi njeno spečo žensko stran.

Ženska v svoji speči fazi je krhka, pogosto izolirana v narcizmu, v osredotočenosti nase, samopomembnosti, ki izključi zunanji svet. In v tem stanju ne čuti trpljenja, hkrati pa ne more izkušati razcveta, ne more rasti, ne more čutiti.

Tovrstna otopelost je značilna za številne ženske ssodobne družbe.

Navzven je videti, kot da je vse super.
Zunanji videz pa pogosto vara, kajti ženska v “spanju” je v sebi zelo nesrečna in pogosto enostavno ne more razložiti ljudem okoli sebe, zakaj je tako nesrečna, ker ima skozi oči zunanjega sveta “vse”.

Avto, hišo, družino, moža, otroke, službo … kaj sploh še hočeš več!?

In vendar ženska hrepeni po princu na belem konju, ki bi jo odrešil tega trpljenja Trnuljčice.
Ki bi jo prebudil.

In ta princ biva v njeni notranjosti.
Ta princ se imenuje Animus.

Ženska ne more večno ostati v spanju.
Ne more večno ostati zaprta v svojem notranjem stolpu.
Varno pospravljena in skrita pred svetom, kot to pogosto vidimo v pravljicah in mitih.

Ženska se mora prebuditi in ko se prebudi, mora roditi novo sebe.

Najti mora svoj Jaz, prepoznati mora zgodbo, ki so jo zanjo ustvarili drugi… starši, družba, šola in ustvariti svojo novo zgodbo.

Zgodbo ki temelji na resnici tega kdo je, namesto na laži tega, kar so ji o njej povedali drugi.

In v tem porajanju same sebe ženska potrebuje mentorja, ki jo na poti vodi in usmerja.
Vsi miti govorijo o tem kako pomembno je, da imamo vodnika, nekoga, ki pozna pot, ki ve, kaj nas na poti čaka, kajti z njegovo pomočjo je potovanje vase precej lažje.

Nič ji ni prihranjeno ali odvzeto.

Mentor ne more ničesar narediti namesto tebe.
To kar mentor je, je Luč. Je svetilnik na tej poti.
Svetilnik, ki te vedno znova spomni kdo si in kam greš, spomni te na tvoje popotovanje, da ne zdrsneš nazaj v udobje spanca.

In vsaka ženska je na tem popotovanju prebujenja.

Globoko v sebi veš, da si tukaj z razlogom. Da lahko živiš izpolnjujoče življenje, z namenom, da pustiš sled, da živiš življenje radosti, strasti in pomena.
V sebi veš, da si tukaj, da se razcvetiš.

Vem, da nekje v globini svoje ženske Duše veš, da si tukaj, da prispevaš, da živiš izpolnjujoče življenje in da pustiš sled.

In želim ti pomagati, da ustvariš cvetoče življenje na sijoče ženstveni način.

Pripravila sem popotovanje Vase, ki sem ga poimenovala Prebujenje. Na poti Ljubezni, ki se začne s prebujenjem potrebuješ orodja in prakse, da bi hojo po poti Ljubezni nadaljevala s potapljanjem v svoje globine, v svoj notranji Ocean. To je edini način, da v sebi odkriješ izvorni načrt svoje ženske duše, svoje Bisere, svoje notranje dragulje in jih nanizaš na ogrlico Življenja ter jih podeliš z ljudmi in s svetom.

Aktivirati je potrebno svoje notranje Dragulje, nahraniti svojo žensko dušo, se izraziti in podeliti Sebe, svoje Darilo, če želiš pustiti sled in narediti pozitivno razliko z ljudmi in s svetom. Začnemo 10.9.2018.
Več najdeš na povezavi >>> TUKAJ<<<

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

deklica

Veliko lažje bi bilo, če bi imela navodila za uporabo…

Nihče od nas se ne rodi z vodičem v rokah, ki bi nam omogočil uspešno in srečno življenje že od začetka. Skozi življenje s poizkušanjem spoznavamo, kaj deluje in kaj ne deluje. Skozi proces življenja ugotovimo tudi, da razcvet ali rast ni udobna, pogosto ravno zaradi tega, ker se moramo stegniti onkraj tega, kar nam je postalo udobno. In udobje se skriva v rutinah in navadah, ki so znane in zato udobne.

Rast onkraj cone udobja je nujen proces, ki spremlja evolucijo in od nas je odvisno ali smo se voljne sprostiti in sprejeti novosti, ali se bomo upirale in ob tem trpele. Rast je nujno potrebna v našem življenju, kajti vse stvari ali rastejo ali pa stagnirajo in umirajo.
Zato vedno znova govorim o tem, kako je zavestno sproščanje napetosti ključnega pomena za pretočnost, živost in s tem rast. Kamorkoli usmeriš svojo pozornost, tja teče energija in stvari se lahko sprostijo.

Zakrčenost je povezana s stresom, ki pomeni napetost, pritisk, obremenitev. Stres je odziv organizma na potencialno škodljiv dejavnik, ki je lahko zunanji (telesni napad, ropot, blisk) ali notranji (žalost, bolezen, pomanjkanje kisika ali glukoze v krvi). Ne glede na vrsto ogrožajočega dejavnika – stresorja pa se organizem nanj vedno odzove na enak način, z alarmno reakcijo.
Poznamo štiri reakcije; boj, beg (angl. fight or flight), zmrzni, kjer kot noj potisneš glavo v pesek in se delaš da to ne obstaja, ter četrto, kjer izgubiš zavest. Reakcija v organizmu steče vedno, kadar neko dogajanje ocenimo za ogrožajoče in to ne glede na to, ali smo pravkar opazili strupeno kačo, ali nas je razjezila nesposobnost mimo vozečega voznika, ali pa nas skrbi za otrokovo zdravje ali lastno službo.

Ko naši možgani prepoznajo neko dogajanje zunaj ali znotraj telesa, kot potencialno nevarno ali škodljivo, hipotalamus prek hipofize spodbudi nadledvični žlezi, da povečata izločanje hormonov (adrenalina, noradrenalina in kortizola).
Hormoni nato v telesu sprožijo niz dogajanj, ki telo pripravijo na “boj ali beg”: srce začne utripati hitreje in močneje, pospeši se dihanje in zviša krvni tlak, v kri se pospešeno sprošča “gorivo” za dodatno mišično delo (glukoza, maščobne kisline), hkrati pa se kri iz trenutno manj pomembnih delov telesa (kože, prebavil) usmeri v življenjsko pomembne organe in mišice, ki jih potrebujemo tako za boj kot tudi za beg.

Gre za zapleten sistem usklajenih reakcij, ki telo in duha pripravijo na čim učinkovitejšo obrambo pred grozečo nevarnostjo – v evoluciji se je izoblikoval za preživetje in čimprejšnjo ponovno vzpostavitev ravnotežja v telesu.

Vedno, ko smo v strahu za svojo iluzijo, ko se bojimo resnice, gremo v boj ali beg.

V našem telesu je okrog 680 mišic in ko dobijo ukaz, da naj se pripravijo na nevarnost (boj ali beg), večina njih to tudi stori in se skrčijo. Napete mišice se utrudijo in zato bolijo. To lahko povzroči različne težave: glavobol, bolečino v vratu, prsih, ramenih,… Vsak od nas ima najbolj občutljivi del telesa, kjer je napetost še posebej krčevita in le s težavo popusti. Pri nekaterih je to glava, pri drugih križ, pri tretjih pa kak drug del telesa.

Reakcija “boj ali beg” je signal, da smo v nevarnosti.

Gre za hitro reakcijo, kot da bi pritisnili na gumb, ki vključi delovanje simpatičnega živčnega sistema. Simpatični živčni sistem prevzame krmilo v roke in nadvlada parasimpatični sistem, ki je začasno zavrt. Simpatično živčevje nadzoruje večino telesnih notranjih organov. Je promotor stresa in nasprotuje učinkom parasimpatičnega živčevja, ki narekuje telesne funkcije v obdobjih mirovanja. Opisano delovanje velja le na splošno, v resnici pa so učinki obeh, simpatičnega in parasimpatičnega živčevja, veliko zapletenejši in prepleteni.

Zakrčenost na čustveni ravni in mentalni ravni, ko so ljudje v strahu, vpliva na fizični nivo, na naše telo in najbolj učinkovita stvar, ki jo lahko narediš je, da se sprostiš.

Večina ljudi se je stresa in zakrčenosti v preteklosti lotevala na tak način, da so enostavno svoj um zaposlili in s tem preusmerili svojo pozornost drugam. S tem so se sicer do neke mere znebili notranjega nemira, vendar ta rešitev deluje le na zavestni ravni. S preusmeritvijo pozornosti namreč potisnemo negativni naboj čustva globoko v nezavedno, na fizični ravni pa nadaljujemo z ustvarjanjem in stopnjevanjem le-te. Navidezno je površini sicer plast miru in harmonije, v globinah uma pa spi vulkan potlačenih negativnosti, ki bo prej ali slej eksplodiral v silovitem izbruhu.

Preusmerjanje pozornosti s težave drugam, je v resnici le beg pred problemom in ustvarja dodatni stres in nemir v notranjosti. V begu pa ni rešitve, s problemom se moramo soočiti. In zato je odprtost, ne glede na situacije ključnega pomena v času izzivov.
Pomembno je, da se soočimo s svojimi ranami v sebi, kajti drugače jih bo energija potencirala v naši notranjosti. Rane naše preteklosti, ki jih hranimo v svojem notranjem otroku, in smo jih potisnili globoko v svojo notranjost nam onemogočajo, da bi se premaknile čez to točko v svojem življenju. To je kot steklena streha ob katero vedno znova trčimo.

Pri sebi sem vedno znova opazovala, kako pomembno je, da soočim s svojo senco, s svojo notranjo temo, kajti v procesu duhovne alkimije lahko preobrazimo stvari šele, ko imamo na voljo posodo (element zemlje) in energijo, ter snov, ki jo želimo preobraziti (tvoj notranji svinec).

Vsakič, ko se v umu pojavi ranjenost, jo moramo opazovati, se z njo soočiti, in ji biti priča. Takoj, ko začnemo z opazovanjem katerekoli nečistosti (svinca), začne le ta izgubljati svojo moč. Opazovanje resničnosti, take kot dejansko je, s pomočjo opazovanja resnice, ki je znotraj nas, je izkušanje.

Praksa zavestne odprtosti in sprejemljivosti, namesto, da se zapreš, se skriješ ali pobegneš, je vedno, ko si soočena z izzivi, ključnega pomena. Praksa prevajanja energije, ki se ji najbolj upiraš, je ključna za odpiranje. Katerikoli energiji se upiraš, da bi se utelesila v tvojem telesu, se temu upiraš v drugih ljudeh. In po zakonu privlačnosti točno to pritegneš k sebi.

Rast vključuje sposobnost človeka, da začuti, kar čuti v sebi, stopi direktno v to, kar čuti, brez sojenja in razsojanja, brez da to poskuša odgnati ali spremeniti, da se premakne skozi in ostaja odprt. Zelo pomembno je prepoznati zakrčenost, togost, rigidnost in se sprostiti, če želiš resnično uživati v življenju.

Pretočnost je povezana z Bitjo in sila z osebnostjo. Pogosto poskušamo na silo doseči stvari, ki se nam zdijo logične in nam jih narekuje razum.

Pomlad je čas rasti. Je čas, ki nas spomni na to, da želimo narediti premik, da želimo napredovati. In pomembno je, da v sebi slediš toku energije, namesto da na silo potiskaš stvari.
Pomembno je, da se zmoreš odpreti in sprejeti to, kar ti življenje ponuja.

Odpri se in pozdravi pomlad, to energijo brbotanja, življenjsko energijo, ki se želi izraziti skozi tebe. Pozdravi svojo kreativnost in jo izrazi.

V kolikor čutiš, da želiš narediti premik, pa ne veš kako, Te vabim na spletno druženje Objemi Sebe, kjer s teboj delim orodja, kako se premakniti iz stagnacije, status quoja, v razcvet in rast. Več o spletnem druženju Objemi Sebe najdeš na spletni povezavi tukaj >>>

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Taja iz ženske izvabi njeno brilijantnost, da zaživi kot Ženska, za katero se je rodila, da je in naredi pozitivno razliko v življenju svojega moškega, ljudi in na svetu. Ker Ženska s svojo svetlobo pušča sled. Divine.Si

redheadq

Darilo retrogradne Venere

Venera, planet denarja, ljubezni in moralnih vrednot 3.3.2017 potuje v retrogradno gibanje za 41 dni. Njena področja so tista, ki so pri večini ljudi na vrhu najpomembnejših področij njihovega življenja.

Ker se bo tokratno retrogradno gibanje Venere zgodilo v ognjenem znamenju Ovna, lahko pričakujemo ognjevitost, nevihte strasti in poželenja ter soočanje z željami, ki jih pogosto ne znamo umestiti ali obrazložiti. To je idealen čas za razkrivanje, preoblikovanje in spominjanje stvari, ki so pozabljene.

Čas retrogradnega gibanja bo v nas odstrl vse senčne strani in skrivnosti, ki jih čuvamo v svoji notranjosti, daleč stran od pogleda drugih. To je čas globokega zdravljenja, potapljanja v svoje globine in mehčanja starih brazgotin, ki so jih v tvoji notranjosti pustili odnosi z moškimi. To bo čas soočanja in opuščanja.

Poznaš mit o Inanni in Ereškigal?

Mit govori o Inanni, najpomembnejši boginji starodavne Mezopotamije; boginji ljubezni, obilja, vojne in kraljici Neba, ki se za tri dni in noči spusti v podzemlje. Njeno popotovanje v podzemlje simbolično predstavlja cikel življenja – rojstva, smrti in ponovnega rojstva.

Mit govori o njenem sestopu iz realnosti svetlobe, luči v realnost teme, v spodnji svet. Njena zlobna sestra Ereškigal je vladarica Spodnjega sveta. Inanna sijoča, vesela in čutna boginja, katere življenje teče brez pretresov, se tukaj seznani s svetom, ki ga še ne pozna, s svetom depresije, teme in smrti. Inanna se pripravi na potovanje s katerega se nihče ne vrne. Zbere sedem simbolov moči, sedem simbolov identitete, ki jih vzame na svoje popotovanje.

Mit govori o preobrazbi, ki nam vzame nekaj, kar je do tedaj dajalo smisel našemu življenju (ljudi, stvari, ideale, ki nam ne služijo več). Ko se srečamo z Ereškigal, s svojo notranjo senčno stranjo, moramo sprejeti depresijo, bolečino, temo in smrt kot del življenja. Ključno je zavedanje, sprejemanje, razumevanje, občutenje tega v naši notranjosti, si dovoliti žalovanje, tarnanje in občutenje jeze. To omogoča zdravljenje. Le če globoko spoštujemo Ereškigal, tako kot Inano, se lahko ponovno vrnemo v zgornji svet, v novo življenje.

Popotovanje v podzemlje poteka v treh fazah, tako kot opisuje mit; spust v podzemlje, kjer je potrebno odložiti vse kar simbolično predstavlja tvojo identiteto, vse s čimer se identificiraš, sledi zlitje z duhom in notranja sprava ter tretji del dvig nazaj v svet forme, v svet materije.

To popotovanje preobrazbe od nas zahteva, da opustimo in predamo vse zemeljske simbole moči, kajti le na tak način nam je dana modrost, ki presega vse znano. Šele, ko se spustimo v neznano se okrepimo in vstanemo prenovljeni.

Inanna kot kraljica neba in zemlje ne pozna podzemlja. Da bi lahko vstopila v duhovno razsežnost spodnjega sveta, se mora odreči svojim zemeljskim močem. Ko izkusi smrt, s tem pridobi modrost. Spremenjena je, kajti ne pozabimo, spustila se je v svet, ki ga nihče ne zapusti in nihče se ne vrne nazaj ne da bi bil zaznamovan.

In na to popotovanje vase nas vodi Venera v svojem retrogradnem gibanju. Potrebno se bo soočiti s svojimi nedokončanimi zadevami. Ključna beseda je ovrednotenje, ponovno ovrednotenje vsega, kar je trenutno del tvojega življenja.

Potrebno bo od blizu pogledati svoj sistem vrednot in se soočiti s svojimi senčnimi platmi. To je čas refleksije in ponovnega pregleda vsega, kar nam je pomembno in vredno v življenju. Lastna vrednost bo v naslednjih 41 dneh izzvana in najpomembnejše popotovanje v teh dneh bo nedvomno tisto navznoter.
Idealno priložnost imamo, da v tem svetem času opustimo in osvobodimo vse tisto, kar nam ne služi več in naredimo prostor za novo.

To bo nedvomno čas izjemne rasti, in hkrati lahko izjemne bolečine ob spoznanju, da je potrebno iz svojega življenja opustiti vse tisto, kar nam ne služi več. In najtežje bo opuščati stvari, ki so nam všeč. In vendar je to čas, ko bo potrebno izprazniti skodelico, da bi jo lahko napolnili na novo.

Izzvani bomo v tem, da si bo potrebno povedati Resnico. In resnica ni vedno prijetna in ponavadi ni udobna. Vendar ne moremo zanikati dejstva, da Resnica osvobaja.

Temu pomembnemu vplivu retrogradne Venere se ne bo moč izogniti. Vsi vemo, kaj moramo narediti. Zdaj bomo izzvani, če sami sebe sabotiramo in si vedno znova izmišljujemo izgovore, da tega ne storimo.

Saboter je arhetip, ki nas vedno znova spomni na moč kreacije, ki je v nas. In če nasedemo saboterju, vedno znova sabotiramo priložnosti, ki nam pridejo v življenje in kreiramo svoje življenje iz strahu. Ustvarjamo vojno, ne glede na to, kako močno hrepenimo po notranjem miru.

Tako kot se je Jezus podal za 40 dni v puščavo nam je dano, da se za 40 dni potopimo v lastno temo, v notranje soočenje s samim seboj, kjer se bo potrebno sleči do golega, kot je to na svoji poti storila Innana. Če želiš v polnosti objeti luč v sebi, se bo potrebno podati na to notranje popotovanje.

In moj osebni nasvet je, poišči nekoga, s komer boš lahko potovala, po možnosti nekoga, ki je že potoval v temno noč svoje duše in ve, kam se podajaš. Imej nekje blizu orodja, ki Ti lahko pomagajo ven iz notranjih zank depresije, besa, panike ali sramu.

To je tudi čas, ki te bo soočil s tvojim odnosom do Lepote. Lepota je tista kvaliteta ženske Duše, ki je izrabljena in pomembno jo je spoznati v njeni izvorni naravi. Brez dvoma bo odnos z lepoto terjal spremembe. Pomembno je, da v tem času ne napoveš vojne sama sebi, da se ne kaznuješ in da prepoznaš svojo lastno vrednost. V tem procesu ti lahko pomaga 28 dnevno potapljanje v moč lopote, ki ga začenjamo 8.3.2017.

Povezanost bo v tem času dobila čisto novo dimenzijo in ustvarjanje odnosov na čisto vseh ravneh bo v ospredju. Odnos s sabo, odnos s svojim notranjim moškim ali svojo notranjo žensko, ter preslikava v odnose z nasprotnim spolom bo v ospredju. V realnosti partnerskih odnosov lahko pričakuješ izzive, bitke in boje. Brez dvoma bo to čas močnih spoznanj in notranjih uvidov. Ostani v stiku s seboj in …

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Taja iz ženske izvabi njeno brilijantnost, da zaživi kot Ženska, za katero se je rodila, da je in naredi pozitivno razliko v življenju svojega moškega, ljudi in na svetu. Ker ve, da Ženska s svojo svetlobo pušča sled.