Zasramovanje…

Taja Preobrazba 0 Comments

Vedno sem nekje globoko v sebi čutila, da se vzgoja z zasramovanjem ne obnese.

Vendar je eno, da to znotraj sebe čutiš in veš, nekaj popolnoma drugega pa je, ko prideš do razumevanja in lahko to tudi ubesediš.

Pravijo, da zdrava doza občutka krivde človeka lahko motivira, da prisluhne, se nauči in deluje bolj konstruktivno. Tega z zasramovanjem ne dosežeš.

Sram ne motivira.
Sram uničuje.

In iskreno, to čutim v sebi že od nekdaj.

Številni strokovnjaki skozi raziskave dokazujejo, da je velika razlika med sramom na eni strani in občutkom krivde na drugi strani.
Občutek krivde je povezan z obnašanjem, medtem ko je sram osredotočen na identiteto osebe.

Toksičen sram vznika iz globoko vsajenih občutkov nesprejetosti, nevrednosti in neljubljenosti, ki ima svoje korenine v otroštvu.

Aktivira strah, da nisi dovolj xyz in da si zguba.

To je tisti občutek, ko v sebi čutiš kot da si pokvarjena, da si polomljena, da je nekaj s teboj hudo narobe.
To je nekaj, kar je neopisljivo, česar ne moreš ubesediti in vendar je tako globoko del tvoje identitete, da ti vedno znova onemogoča, da bi se izpostavila in postala vidna.

Ta občutek polomljenosti v sebi, občutek, da je s teboj nekaj hudo narobe, vpliva na občutek nemoči in brezvoljnost, ki je ne moreš pozdraviti z zunanjimi stvarmi.
In pogosto je diagnoza depresija.

Sram je najpogosteje tisti občutek, ki se skriva pod jezo, pod žalostjo, pod strahom in občutki krivde.
Je temeljni občutek, ki te drži ujeto na mestu.

Izziv s toksičnim sramom je v tem, da pogosto vodi v odvisnosti s katerimi poskušaš omiliti to notranjo bolečino, ki jo sram povzroča. To bolečino čutiš kot fizično bolečino v telesu.

Vodi pa tudi v ločevanje, v osamljenost in umik od ljudi, v nepovezanost.
Kar je v času v katerem živimo velika težava.

Sram za razliko od krivde ne vodi v spremembo.
V resnici naredi ravno kontra, prepreči spremembo, rast in razvoj in povzroči ujetost.

Še vedno je v meni živ spomin na to, kako zataknjeno sem se počutila, ko sem bila deležna zasramovanja v duhovnih krogih.

Ker po vseh teh letih dela na sebi bi se pa že moralo nekje poznati.
Ker bi morala biti bolj strpna in ljubeča, če delam na sebi že tako dolgo.
Ker jeza in žalost in ostala čustva niso zaželena.
Biti bi morala pozitivna in dobro razpoložena ves čas.

In tega nisem znala.
Zato sem v sebi čutila, da je nekaj hudo narobe z menoj.

Tisti ljudje, s strani katerih sem upala, da bom deležna podpore in povezanosti, sem bila deležna zasramovanja, ker nisem ustrezala merilom razsvetljenja.

Danes vem, da sram aktivira obrambne mehanizme.
Povzroči, da greš v obrambo, boj, beg, skrivanje, da se potegneš vase in utihneš.

Ne spodbudi te, da bi stopila korak nazaj in od daleč pogledala česa te situacija uči in kaj bi lahko naredila drugače.
Lahko bi rekli, da ti sram onemogoči, da bi karkoli spremenila ali naredila drugače.

Zakaj?
Ker se počutiš ogroženo.

Izkušnja sramu je povezana z limbičnim sistemom možganov.
S tistim delom možganov, ki aktivira avtonomni živčni sistem in te požene v boj ali beg.
S sramom ne moreš logično ali racionalno razpravljati.
Gre za avtomatski stresni odziv, ki dobesedno ugrabi tvoje možgane.

Sram aktivira potrebo po tem, da se zaščitiš pred napadom.
V možganih aktivira iste tokokroge, ki poskrbijo, da se skriješ pred fizično nevarnostjo.

Zato sploh ne preseneča, da se takrat, ko se v tvoji notranjosti aktivira sram pomanjšaš, se poskušaš skriti in narediti nevidno. Avtomatično želiš biti anonimna in se tudi pod točko razno se ne želiš izpostaviti.

Je potem kaj čudnega, če sistem skozi zasramovanje doseže, da se ljudje ne želijo izpostavljati in želijo biti anonimni tudi takrat, ko bi bilo nujno potrebno, da bi se postavili zase, za svoje otroke ali za prihodnost človeštva!?

To česar večina ne ve je to, da sram povzroča fizično uničenje v telesu.
Sram dobesedno razžira človeka. Vpliva na biološke spremembe v telesu.
Skupaj z željo po izničenju, po temu, da sploh ne bi obstajala.

Sram povzroči, da se počutiš kot najbolj grozna oseba na tem svetu.
In želiš si, da bi bila boljša oseba.

Vendar je samo-refleksija, pogled vase, ki je potreben, da bi izboljšala svoje življenje nekaj, kar čutiš kot grožnjo. Zato raje ostajaš v mehanizmih boja, bega ali ignorance, da bi zaščitila sebe. Da bi preživela.

In s tem se cikel samo ponovi.
Ostajaš ujeta v istih tokokrogih.

Sram povzroči, da ne želiš zares pogledati vase in se soočiti s seboj, ker če bi to naredila, bi to potrdilo dejstvo, da je nekaj narobe z teboj, da nisi dovolj dobra, da si slaba oseba.
In tako ostajaš ujeta.

Sram je čustvo, ki ga ne moreš razrešiti skozi kognitivno terapijo, skozi spremembo prepričanj, ker sram nima veze s prefrontalnim korteksom, kjer procesiraš občutek krivde.

Sram je avtomatični odziv na grožnjo in ne kognitivni proces, zato je potreben drugačen pristop v kolikor ga želiš razpustiti v svoji notranjosti.

V prvi vrsti je potrebno prepoznati in biti sočutna do sebe in do dejstva, da je sram nekaj, kar se kot virus prenese iz starša na otroka. Postati moraš starš sama sebi in biti prijazna in sočutna s seboj.
S tem se vse začne.

S prijaznostjo do sebe in s seboj.
Povezanost s seboj je ključna.
Da si dovoliš videti in začutiti.

Ko ljubeče sprejmeš svojo bolečino in sram, se zdravljenje lahko začne.
In naslednji korak je, da se soočiš s svojim sramom. In s tistim, ki te je zasramoval.
Kajti preobrazbo lahko narediš le, ko se počutiš dovolj varno, da se spogledaš s tem, kar je v tebi in se nehaš izgubljati v ujetosti v ciklih, ki jih ponavljaš v neskončnost.

Žal tega največkrat ne zmoremo same.
Zase vem, da nisem zmogla sama.
Kar je bil ponovno vir sramu.

Ker bi morala to narediti sama.
Saj veš, kako te novodobno gibanje uči, da je vse na tebi.

Jaz sem poiskala pomoč, da sem sploh prišla do temelja tega, kje se je skrivala težava v meni.
In skozi intenzivno izobraževanje sem se izurila v tem, da lahko pomagam tistim, ki poiščejo pomoč.

Če čutiš, da imaš težavo s sramom in si pripravljena, da se soočiš z njim, me pocukaj za rokav.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Vodnica v razcvet Ženske
♥  www.divine.si

PRIPRAVLJENA NA VEČ?
Ostani v stiku z mano.
>>> Utrinek tedna je pismo, kjer te na Venerin dan spomnim na to, kako dragocena si kot Ženska. In kako biti Ženska v svetu, ki deluje na moški način. Pišem o Lepoti in o izzivih življenja. O varovanju Ljubezni in o sijanju.
Ker globoko verjamem, da ženska s svojo Svetlobo zdravi in preobraža svet.
In ker zate želim, da ceniš Sebe, zaupaš Vase, se zaneseš Nase in spoštuješ svojo Žensko Dušo.
In da ostajaš na frekvenci Ljubezni. Pismo dobiš v svoj e-predal vsak petek. Brezplačno. Naročiš se na povezavi >>>TUKAJ<<<

>>> In ker zate želim, da ustvariš ljubezenski odnos, ki varuje ljubezen in povezana v skupnosti enakomislečih žensk potuješ hitreje in dlje, se mi pridruži in postani del skupnosti Varuhinj Ljubezni.

Rojstvo feniksa in noč čarovnic

Taja Preobrazba 0 Comments

Vstopamo v tisti čas v letu, ko nam je na voljo milost Kozmične Mame, ki se zliva v planetarno polje mame Gaie.

Ko je na voljo čarobnost, čudežnost in potentna moč razpuščanja, ki jih v sebi nosijo izvorne vode Življenja.

In povabilo je, da se potopiš v izvorne vode kozmične Mame.
Da sebe prenoviš in se odpreš za zdravljenje tvojega ženskega telesa.

To je čas praznjenja skodelice.
Saj poznaš zgodbo svečenice … ne?

K svečenici je prišel učenjak, ki je pametoval in dolgovezil kar precej časa in svečenica je predlagala čaj.
Previdno je začela nalivati rožni čaj v skodelico in ko je čaj napolnil skodelico do roba ni nehala, nalivala je naprej. Učenjak je osupel opazoval čaj, ki je zdaj tekel po mizi na vse strani, ona pa je še kar nalivala in nalivala. “Nehaj!” je končno izbruhnil “Ne moreš dodati nečesa v nekaj, kar je že polno!”
Svečenica je odložila čajnik in rekla: “Točno tako!”

Ta posvečeni čas v katerega vstopamo na Samhain, ki je na Zahodu poznan kot noč čarovnic, je izjemen čas za soočanje s tistimi področji življenja, kjer stvari ignoriraš.

Čas je za praznjenje skodelice.
Za spuščanje. Za opuščanje tistega, kar ti ne služi več.

In to zavestno.
To, da si Priča sama sebi, da se zavedaš dogajanja, je pomembno.

Pomembno je razumeti, kako je pozornost tvoje orodje.
In vse izkušnje, ki so se zgodile, pa jih nisi uspela prežvečiti in se z njimi soočiti, morda si upala, da se bodo uredile same od sebe, pridejo naokrog.

Vse te počaka. Nič nikamor ne gre.
Energije nas soočajo s tem, da je vse naša kreacija.
In izgovori, češ, nisem vedela, enostavno ne pridejo več v poštev.

Pred nami je čas, ko bo potrebno svojo pozornost utelesiti in začutiti sebe, namesto, da čas preživljaš v glavi, v analiziranju in načrtovanju skozi razum.

“Začuti sebe!” je sporočilo mlaja v škorpijonu.

S škorpijonom vstopamo v obdobje preizkušenj. Soočanja in sprejemanja identitet, ki smo jih ustvarili, da bi preživeli. Mlaj v škorpijonu bo razkrival maske in persone.

Razkrivale se bodo stvari, ki jih skušamo skriti, ker se enostavno dogaja preveč stvari na preveč frontah hkrati.
Ko skušaš obdržati skrivnosti, zanje porabljaš ogromno svoje življenjske energije.

In če ignoriraš svoje maske pride čas, ko jih začne luščiti z obrazov. In zdaj je ta čas.
Ko se ljudje ne zmorejo soočiti s tem, kar prihaja na površje, je eden od mehanizmov povezan s projekcijami na druge, kajti ko se ne morejo soočiti s svojim vročim kostanjem, ga poskušajo predati v roke nekoga drugega, da bi se ukvarjal z njim.

V polno skodelico ne moreš naliti čaja, potrebno jo je izprazniti, da bi lahko nalila svežega.

Začutiti bo potrebno to, kar se resnično dogaja v notranjosti in sveti krogi so bili tradicionalno mesta čutenja. Družnja so bila tisto mesto, kjer so skozi pripovedovanje zgodb osvetljevali individualne izkušnje.
Kot bi z lučko posvetila na nekaj neozaveščenega v sebi.

Samhain je tradicionalno čas, ki odpira vrata v globine in potrebno se je začutiti.
Čutenje je tisto, ki te vodi s tokom, da potuješ skozi stvari brez da se zatakneš v zgodbi.
In če si ne dopustiš, da čutiš kar čutiš v sebi, si v upiranju in s tem ustvarjaš takoimenovana negativna čustva.

Mlaj bo od nas zahteval, da spustimo kontrolo, da prenehamo z nadzorovanjem in da smo voljni, da se povežemo s sabo, v sebi.

Izziv je v tem, da običajno, ko se odpremo najprej na površje pride vse tisto, česar ne maramo in nočemo videti, vendar nas tokratna luna ne bo spustila z vajeti kar tako. Ker je Luna tokrat v plesu z Venero. In je bila Venera v kazimi s Soncem le nekaj dni pred mlajem, se stvari potencirajo.
Potrebno bo soočenje z nezaključenimi zgodbami iz leta 2014.

Potrebno bo prinašati svetlobo (zavestno zavedanje) v notranjo temo (nezavedne motivacije).

In če veš, kako stres preobražati v radost zavestno, bo to verjetno ena tistih lun, ki prinaša številna darila, kajti val se veča in močno že plavamo, da ga ujamemo.
Po tej luni se bomo počasi dvignili na svojih deskah in zarezali v ta val energije, ki prihaja na Zemljo skozi aktivnosti tako na soncu kot tudi pri prenosu energij iz centralnega sonca.
Potem se bo potrebno obdržali na deski na tem valu.

Ne smemo pozabiti, da je škorpijon pravzaprav znamenje, ki simbolizira feniksa, priča, ki se rojeva iz pepela in da je v starih tradicijah škorpijona predstavljal simbol orla.

Samhain (izgovarjamo Sow-wen) po zemeljskem koledarju predstavlja konec luninega leta.
31.oktober je dan vseh svetih, ko so tančice med svetovi najtanjše in zato je to praznik, ko vstopamo v stik z dušami prednikov in z duhom.

Tradicionalno gledano je to praznovanje življenja in ne smrti, kajti kot sem že rekla, je potrebno skodelico izprazniti, da bi jo lahko na novo napolnili.
Stvari morajo umreti, da bi se lahko rodile na novo, to je naravni cikel.
In vsaka smrt nas opomni na pomen življenja, na to, kako pomembno je, da praznujemo z živimi.

Ko se spominjamo prednikov, slavimo vse, kar so nam zapustili z vedenjem, da je na nas, da izročilo preobražanja, umiranja in rojevanja nadaljujemo in pridobljeno znanje oplemenitimo.

Moč Samhaina je že sama po sebi izjemno transformativna, letos pa je prav noč čarovnic uvod v tridnevno obdobje pred mrkom in mlajem, kar vse skupaj še dodatno ojačuje.
Zato je pomembno, da iz svojih rokavov potegneš orodja molitve, notranjega vpogleda, samo izpraševanja, blagoslavljanja in predaje božanskemu.

V tem času ne bomo nikamor prišli s svojimi reakcijami, z bojem, upiranjem, begom ali zamrznitvijo.
Sprejemljivost bo nujno potrebna!

Pred nami je posvečeni čas darovanja in obredov. Obredov sprejemljivosti, obredov hvaležnosti, obredov blagoslavljanja, obredov ljubezni in radosti.
To naj bo čas počitka, regeneracije, negovanja sebe, milosti in hvaležnosti za vse kar imamo.

HIndujski praznik Diwali, praznik Luči, ki ga praznujejo v tem času, ko se začenja najtemnejši del leta, nas spominja in opominja na to, da je modro zavestno osvetliti svojo pot skozi temo.

Čas je, da prižgemo svečko sprejemljivosti in sprejmemo vse tisto, s čimer se bojujemo, kar nam ni všeč.

Lahko to poimenuješ tudi odpuščanje, vendar v mojem svetu, v mojem pogledu na svet, kjer je vse eno in eno v vsem, ni česa odpustiti, kajti vse samo je.

Veliko pa je stvari, s katerimi nismo pomirjeni, s katerimi se bojujemo in to je potrebno sprejeti v sebi.

In v tem posvečenem času vodim druženje v srčnem krogu, kjer se bomo povezale v srčni krog in skozi pet aspektov Biti skozi jasnost, prisotnost, pristnost in povezanost usmerjale svoje srce v utelešanje naših Daril na Zemljo, v kreacijo. To bo krog sprejemljivosti.

In naj te v teh dneh vodi modrost iz Herkulesove zgodbe; Vstanemo, ko pokleknemo. Zmagamo, ko se predamo. In bitko dobimo skozi predajo!

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Mentorica za razcvet Ženske Duše
♥  www.divine.si

PRIPRAVLJENA NA VEČ?
Ostani v stiku z mano.
>>> Utrinek tedna je pismo, kjer te na Venerin dan spomnim na to, kako dragocena si kot Ženska. In kako biti Ženska v svetu, ki deluje na moški način. Pišem o Lepoti in o izzivih življenja. O varovanju Ljubezni in o sijanju.
Ker globoko verjamem, da ženska s svojo Svetlobo zdravi in preobraža svet.
In ker zate želim, da ceniš Sebe, zaupaš Vase, se zaneseš Nase in spoštuješ svojo Žensko Dušo.
In da ostajaš na frekvenci Ljubezni. Pismo dobiš v svoj e-predal vsak petek. Brezplačno. Naročiš se na povezavi >>>TUKAJ<<<

>>> In ker zate želim, da ustvariš ljubezenski odnos, ki varuje ljubezen in povezana v skupnosti enakomislečih žensk potuješ hitreje in dlje, se mi pridruži in postani del skupnosti Varuhinj Ljubezni.

Strah zaradi katerega ne želiš biti vidna

Taja Preobrazba 0 Comments

Strah številka ena zaradi katerega veliko žensk ne želi biti vidna… predatorstvo.

Da bi postala žrtev predatorja ali da bi izkoristila premoč in začela pleniti sama. Dve polarnosti te zgodbe.

Spolni predatorji v obliki duhovnih učiteljev se v zadnjih letih razkrivajo v vseh tradicijah.

Toliko je žensk, ki so žrtve zlorab in plenjenja virov, tako spolne energije, vitalnosti kot tudi ostalih virov s strani moških.

In tisto kar me vedno znova osupne je, koliko je med njimi šamanov, tantričnih učiteljev, zdravilcev in svečenikov raznih religij.

Spolno predatorstvo ni omejeno na kulturo, raso, državo ali izročilo.
In ni edini način predatorstva, ki se razkriva.

Tisti del, ki mene zadane vedno znova je predatorski marketing in predatorstvo, ki s dogaja v trenutnem ekonomskem sistemu, na vseh ravneh. Predatorsko postavljanje cen je nekaj, kar skušajo zajeziti.

Vendar je kultura predatorstva nekaj, kar ni od včeraj ali od zadnjih 10 let.
Precej dlje časa je prisotno med ljudmi.

Energijsko plenjenje, skupaj z bolj otipljivim plenjenjem je del človeštva že zelo dolgo.
Tisto, kar ga ohranja je TIŠINA.

In sram, ker tisti, ki so ga deležni ne spregovorijo.

Brene Brown pravi, da je potrebno o sramu spregovoriti, da bi ga lahko razpustili in preobrazili. Kajti to, da ostaja neviden, mu je samo veter v jadra. V tišini se bohoti.

Energijsko plenjenje je nekaj, česar se večina ne zaveda.
Plenjenje pozornosti, ki te pušča vedno bolj prazno in izčrpano.

Čas je, da se spogledamo s tem, kaj je zadaj v kolikor želimo resnično deliti sebe z drugimi in narediti pozitivno razliko.

Suverenost in avtonomnost tvojega ženskega telesa. Občutek varnosti.
To lahko v sebi začutiš, ko prepoznaš kje se dajaš na voljo drugim.

BONUS druženje v seriji Bodi Vidna sem posvetila tej temi, ker je tako zelo pomembno, da razumeš, kaj je zadaj in izbereš drugače.

Kako se ta tematika dotika tebe?

Zasij kot TI!
Taja Albolena

Mentorica za razcvet Ženske Duše
♥  www.divine.si

PRIPRAVLJENA NA VEČ?
Ostani v stiku z mano.
>>> Utrinek tedna je pismo, kjer te na Venerin dan spomnim na to, kako dragocena si kot Ženska. In kako biti Ženska v svetu, ki deluje na moški način. Pišem o Lepoti in o izzivih življenja. O varovanju Ljubezni in o sijanju.
Ker globoko verjamem, da ženska s svojo Svetlobo zdravi in preobraža svet.
In ker zate želim, da ceniš Sebe, zaupaš Vase, se zaneseš Nase in spoštuješ svojo Žensko Dušo.
In da ostajaš na frekvenci Ljubezni. Pismo dobiš v svoj e-predal vsak petek. Brezplačno. Naročiš se na povezavi >>>TUKAJ<<<

>>> In ker zate želim, da ustvariš ljubezenski odnos, ki varuje ljubezen in povezana v skupnosti enakomislečih žensk potuješ hitreje in dlje, se mi pridruži in postani del skupnosti Varuhinj Ljubezni.

Bodi pred časom

Taja Preobrazba 0 Comments

Tako enostavno je… pritisneš tipko Delete in vse izgine.
Ne obstaja več.

Strašljivo in hkrati te osvobodi.

Odločila sem se, da zapustim platformo FB.
Zdaj brišem skupine.
Brišem video vsebine.
Brišem stare objave.

Osupljiv je tale virtualni prostor.
Imaš občutek, da je resničen, vendar je vse samo prostor.
Veliko niča.

Misliš, da imaš v njem svoje mesto, vendar je to zgolj tvoj prostor, ki ga držiš in ga oživljaš s svojo življenjsko energijo.

Leto 2021 je bilo zame leto, ko sem se spraševala; Kaj oživljam s svojo energijo?
Čemu dajem svojo življenjsko energijo? Kaj v resnici hranim?

Vedno, ko si postaviš vprašanje, pridejo tudi odgovori.
Pogosto jih ne slišimo, ker nam niso všeč.

Ampak to, kar vedno bolj ugotavljam je, da vedno kreiraš.
S tem kam usmerjaš svojo pozornost. S tem, kaj oživljaš pri sebi. V sebi. In v svetu.

V egipčanski alkimiji sem prvič prišla do tega odgovora, da je vse na voljo kot potencial.
Ti pa s svojo energijo oživiš tisto, čemur nameniš svojo pozornost.
In živo je, dokler to oživljaš, to hraniš.
Odmre, ko temu nehaš namenjati pozornost.

Zato sem že leta 2020 govorila o odklapljanju iz Patriarhata.
Ker mu boj koristi v enaki meri kot mu koristita beg ali ignoranca.
Hrani se s pozornostjo ljudi.

Poslušam o tem, da na tisoče ljudi po vsem svetu spremlja sojenje in zgodbo Novaka Djokoviča v deželi tam spodaj.
In potem komentar, da je Novak postal junak anticepilcev. Ta beseda me vedno strese.
V mojih očeh je junak zdravih ljudi, ki si želijo, da bi bilo zdravje vrednota kot je bila včasih.
Ampak to je že druga zgodba za kdaj drugič.

V resnici tuhtam o temu, kako je bilo pred enim letom na ekranih ameriški napad na Kapitol in priznam, tam sem ure in ure preždela pred ekranom in spremljala novice, ker me je zanimalo kam bo to šlo.

Vendar sem ugotovila, da je, tako kot ponavadi vse skupaj požrlo ogromno naše energije in potem poniknilo nekam v medmrežje.

Zato je tako zelo pomembno, da veš, kaj hraniš s svojo pozornostjo in energijo.
Pa tudi, kaj je tisto, kar v tebi aktivira določene zgodbe in travme.

Tisto, kar opazujem trenutno je, da ko se en pristop ne obnese npr. ustrahovanje skozi to, da je treba zaščititi ranljive, uberejo drugačno pot in drugo zgodbo. Zdaj nas bodo stisnili na denarju, ker smo zdravi tako dragi, ker se moramo testirati vsak dan. Rešitev… no saj jo poznate.

Ampak to kar se mi zdi pomembno, da veš je, da bodo zdaj v ospredju tvoje zgodbe z denarjem. Da pogledaš kakšen je tvoj odnos z denarjem.

Preteklo leto so bile zgodbe na temo skupnosti, druženja, prijateljev, družine.
Aktivirale so se osebne in kolektivne rane na temo pripadnosti skupnosti in na drugi strani izločenosti ali izobčenosti iz skupnosti.

Letos bo igra drugačne, ker bodo v ospredje prišle zgodbe pomanjkanja in ranjenosti v povezavi s tem kako se razprodaš, da si zagotoviš preživetje.

Vedno je nekaj, kar si sistem izbere, da te pritiska in stiska.
Da iz tebe izmolze še malo več energije, tvoje pozornosti.
In če nisi pozorna, hraniš to črno luknjo do konca, dokler te ne izcuza do konca.

In zato vedno znova postavljam to vprašanje… ali resnično živiš ali životariš?

Vprašanje je čemu namenjaš pozornost in ali te to hrani ali te izčrpava?

Simbolični pogled na stvari, zaznavanje arhetipov in tega, kar se dogaja v ozadju ti lahko pomaga, da se pripraviš na to, kam ti bo sistem pritisnil in kje te bo stisnil.
Zato je največja osvobojenost tista, ko res poznaš sebe in svojo notranjo napeljavo in lahko zaznaš kje te bodo stvari stisnile.

Da se lahko pripraviš in zavestno narediš premik v sebi, razpustiš stvari, preden bi to morala preigravati v polni drami v fizičnem svetu.

Da si pred časom, kot temu radi rečejo ljudje.

Osebno sem mnenja, da je v teh časih modro biti pred časom.
To je eden od razlogov, da vodim program Vodi z Zgledom, ker je tako zelo pomembno, da spoznaš svojo zgodbo, ki jo s svojo energijo oživljaš, da resnično dojameš, v kolikšni meri se ti dogaja tisto, kar potrebuješ, da bi ozavestila to kdo si in zakaj si tukaj.

Da znaš poskrbeti zase in se zanesti nase.
To bo velika tema leta 2022.

Ker nas je bila velika večina udomačena v to, da ne vidimo kaj se v resnici dogaja in da nismo zaupanja vredni skrbniki svoje zgodbe in svoje realnosti.
Programirani smo, da potrebujemo nekoga, ki bo poskrbel za nas, da bi preživeli.
Zato je zavesten odnos s svojim notranjim otrokom ključnega pomena.

Ker v nasprotnem primeru tvoj otrok skozi svoje neizpolnjene potrebe vodi tvoje življenje.
In ta odnos s svojim notranjim otrokom moraš zavestno ustvariti, kot vse ostale odnose.
Ker vse življenje temelji na odnosih.

Kakšni so tvoji?

Saj veš… Naj bo Luč. In naj se začne z menoj.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Mentorica za razcvet Ženske Duše
♥ www.divine.si

PRIPRAVLJENA NA VEČ?
Ostani v stiku z mano.
>>> Najboljše darilo, ki ga lahko ponudiš svojim otrokom in mlajši generaciji je, da vodiš z zgledom. Kajti starši smo ogledala, v katerih otroci vidijo svoj odsev. In ker je tale čas zdaj izjemna priložnost, da se spogledaš s seboj in zavestno vodiš z zgledom te vabim v 6-mesečno druženje, kjer bom s teboj delila orodja, prakse in izkušnje iz prve roke, ki ti bodo pomagale, da se boš sprostila, se odprla in da boš lahko sprejela kar ti je namenjeno. Da boš kot svetilnik za mlajše generacije, svoje otroke, vnuke ali nečake. Več o programu in kako se mi lahko pridružiš najdeš na spletni povezavi >>>TUKAJ<<<.

>>> In ker zate želim, da ustvariš ljubezenski odnos, ki varuje ljubezen in da premagaš uničevalce ljubezni, ki ti stojijo na poti, sem pripravila brezplačni vodnik za varovanje ljubezni, pofočkaj se in postani del skupnosti Varuhinj Ljubezni.

Hvaležnost je izguba časa

Taja Preobrazba 0 Comments

Hvaležnost je izguba časa…

Ko sem to izjavo slišala prvič slišala, sem ostala odprtih ust. Ja, čeljust sem pobirala po tleh.
Vendar sem bila voljna prisluhniti do konca in na koncu si nisem mogla kaj, da se ne bi strinjala.

»Trudim se, da bi ostala pozitivna,« je začela.
»Ko se ujamem v tem, da bi se pritoževala, se opomnim, da mi dobro gre v primerjavi z mnogimi, ki nimajo tega, kar imam jaz.
Hvaležnost mi pomaga, da se počutim boljše, bolj izpolnjeno.«

V krogih za samopomoč je praksa hvaležnosti tista praksa, ki ti jo predpišejo kot način, ki ti pomaga, da se premakneš iz negativnega razmišljanja v bolj pozitivno razpoloženje.

Pomembno je razumeti, da prakse hvaležnosti brez dvoma delujejo.
Če se počutiš slabo in greš v zavestno pisanje tega za kar si hvaležna, ti bo to pomagalo, da se boš počutila boljše, o tem sploh ni dvoma.

Vendar tvoje trpljenje, ki ga čutiš v sebi, tvoja bolečina ne bo nikamor šla.
Strategija hvaležnosti je pogosto obliž, ki ga daš čez rano, da je ne vidiš.
Vendar ostaja.

To, da se trudiš z zavestno prakso hvaležnosti je lahko način, ki ti pomaga, da ne prevzameš odgovornosti za svoje lastno trpljenje.

Pri izjavi nekaj odstavkov višje, je v podnapisih slišati podvprašanje: »Saj mi gre dobro, ne!? Ali sem še vedno v redu, tudi če v resnici ne čutim tega, kar govorim?«

Dvom.
Občutki krivde.
Sram.

V praksi sem pogosto priča temu, kako prakticiranje hvaležnosti odvrača pozornost od slabih stvari, ki se nam vsem dogajajo. Tovrstni pozitivizem, prakticiranje hvaležnosti, kjer se je potrebno potruditi in se pogosto prisiliš k temu, da bi pisala stvari za katere si hvaležna v svoj dnevnik hvaležnosti, je bil moj duhovni obvoz kar nekaj časa.

In zato iz prve roke lahko rečem, da bi se, če bi se bila voljna, namesto da sem ure in ure pisala za kaj sem hvaležna, soočiti s sranjem v sebi, s svojo bolečino in trpljenjem, ki sem ga čutila, že prej osvobodila.
Tako pa sem zgolj odlagala, prelagala stvari, ki so me na koncu vedno počakale.

In ob tem vedno znova izgubljala dragocen čas, ki ga nikoli več ne bo nazaj.

Občutek izpolnjenosti v resnici prihaja iz sposobnosti, da se soočiš s celotnim spektrom tega kar čutiš v sebi, kar vključuje tudi tiste temne dele, ki jih običajno skriješ.
In predvsem, da si poveš resnico v povezavi s tem, kaj potrebuješ.

To, da sram, krivdo, ljubosumje, jezo ali žalost zgolj zakriješ s prakso hvaležnosti, da se počutiš bolje je v resnici izguba časa. Ker stvari samo prelagaš v nedoločeno prihodnost, namesto, da bi se osvobodila.

Če je praksa hvaležnosti, izgovarjanje afirmacij in pozitivizem tvoj način, da na hitro popraviš svoje razpoloženje, je to samo trenutna rešitev ali duhovni obvoz, kjer se izogneš temu, kako se v resnici počutiš.

To kar se zgodi z negativnimi čustvi, ki jih poskušaš polepiti z obliži hvaležnosti je, da začnejo prihajati v ospredje na načine, ki so manj očitni in vendar nič manj toksični, kot je občutek depresivnosti, zaskrbljenost, nezadovoljstvo in konstanten stres.

Ločevanje od delov sebe, ki ti niso všeč s pozitivizmom se ne obnese.

V resnici vodi v še več stresa, trpljenja in v depresijo, kajti laganje sami sebi glede tega kako se počutiš vedno pride z visoko ceno, ki jo je enkrat potrebno plačati.

Tovrstno ločevanje od samega sebe ima ime – duhovni obvoz.
Zgodi se takrat, ko poskušaš svoj ranjeni del v sebi, tisti del, ki se pritožuje in se smili samemu sebi, preseči z duhovnimi praksami.
Duhovni obvoz narediš vsakič, kadar uporabiš duhovne prakse in ideologije, da ignoriraš ali zanikaš bolečino ali stisko, ki jo čutiš v sebi.

Namesto, da bi se soočila z občutkom nelagodja ob jezi, sramu, krivdi, ljubosumju v sebi in s svojo bolečino, ti duhovni obvoz ponudi poenostavljeno rešitev, nekaj, za kar si lahko hvaležna in to uporabiš kot ščit pred nelagodjem. To v resnici ne reši ničesar, le odloži trpljenje na stran. V resnici si ne pogledaš in se ne soočiš s tem, kar je resnično sporočilo bolečine.

Vsako čustvo je del tebe z razlogom.
Vse se zgodi z razlogom in ima sporočilo zate.

Pomembno je, da si voljna pogledati vase in biti radikalno iskrena s seboj in prisotna z neprijetnimi občutki kot so ljubosumje, strah, sram, krivda, zaskrbljenost, namesto da se izogneš prepoznavi in soočenju s tem, da skočiš k praksi hvaležnosti, da bi se bolje počutila.

V resnici je vse, kar uporabiš, da se izogneš občutkom, ki jih čutiš v sebi in nelagodju ob tem, da si s trpljenjem in bolečino, ki jo čutiš v sebi, je duhovni obvoz.
Pa naj bo meditacija, praksa hvaležnosti, branje knjig ali mantranje.

Vedno, ko se premakneš iz neprijetne situacije direktno v prakso hvaležnost v upanju, da se boš izognila bolečini, brez da bi se spogledala s sporočilom, ki ga trpljenje prinaša s seboj, boš v svojem energijskem polju pustila sled nerazrešenih stvari in odprte rane.

Ko si v obvozu okoli svoje bolečine, se ji izogibaš in krožiš okoli nje, ne le da izgubljaš čas, temveč povečuješ notranji občutek ločenosti.
S tem zavlačuješ, da bi se povezala s svojo resnično, avtentično naravo.

Zato sem iz religije novodobnega gibanja izstopila.

V novodobnem gibanju in v krogih, kjer se osredotočajo na osebnostni razvoj je soočenje z resničnimi izzivi in temnimi aspekti življenja nekaj, kar raje preskočijo. Pogosto ob težkih in bolečih stvareh pogledajo na stran in te soočijo s tem, da je potrebno zavzeti pozitivno stališče do življenja.

Ob svojem razpadu življenja kot sem ga poznala, leta 2009 ,vedno znova naletela na sicer dobronameren nasvet številnih žensk, ki so bile del mojega življenja, naj na stvari pogledam iz pozitivnega stališča in naj bom raje hvaležna za to kar imam.
Ob tem sem čutila globoko parajočo notranjo bolečino izdaje same sebe, laganja sebi in prevaranosti, ki je nisem mogla več zanikati.

Ugotovila sem, da je v novodobnem gibanju zasramovanje povezano s tem, da v kolikor še nisi rešila svojih travm in še nisi razsvetljena, enostavno nisi dovolj dobra. Kar povzroča ogromno bolečino.
In ob tem sem dve desetletji doživljala sram zaradi tega, ker nisem bila popolna in ker sem ne glede na vse delo na sebi še vedno imela negativna čustva. Ta sram mi je v resnici preprečeval, da bi bila radostna in da bi v sebi čutila svobodo.

Ujeta v ugajanju in dokazovanju, da zmorem in da sem dobra oseba, sem se trudila še bolj in delala še več in še bolj zavzeto in ob tem izgubljala ogromno časa, energije in ja tudi denarja.

Tovrstna prisiljena hvaležnost ti lahko ponudi trenutno sprostitev, vendar na dolgi rok stvari samo poslabšuje, ker v resnici v sebi zatiraš in skrivaš tisto, kar zares čutiš (jezo, žalost, sram) S tem posegaš v naravni proces toka čustev, ki te vodi v zdravljenje.

Zato sem danes alergična na pozitivizem in na nasvete v povezavi s pozitivno naravnanostjo.
Ker vem, da vsako človeško bitje izkuša obe plati življenja, tako svetlo, kot tudi temno, senčno stran.
Oboje nosiš v sebi.

Bolj, ko bežiš pred senco v sebi, bolj uničujoče bo, ko te bo enkrat ujela in te bo stisnila v kot.

Težava je v tem, da tovrstna »negativna« čustva, kot jih pogosto imenujemo, nikamor ne gredo, ko se jim izogneš v duhovnem obvozu. V resnici so naslednjič še bolj intenzivna in vedno več stvari, za katere si hvaležna moraš najti, da jih lahko pometeš pod preprogo.

Zato je moj nasvet vedno, da se spoznaš s seboj, da objameš vse dele sebe, da vzljubiš sebe in se pomiriš z nerazrešenimi stvarmi ter ranami iz preteklosti.

In da se razumeva, nisem proti hvaležnosti.
Vendar je avtentična hvaležnost nekaj, za kar se ti ni treba truditi, to delati in se siliti v prakse z disciplino.

Globoko verjamem, da je hvaležnost stvar biti in ne delovanja. Je nekaj, kar si in ne kar delaš.
Ni strategija s katero se odmakneš od trenutne situacije, svojih občutkov, za katero meniš, da je slaba ali ki se je sramuješ.

Hvaležnost je spontana v trenutku jasnosti, ko globoko v sebi občutiš povezanost z življenjem, ne glede na to kako čudovita ali težka je trenutna situacija. Kajti stvari se vedno dogajajo zate in ne tebi.
Hvaležnost je.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

PRIPRAVLJENA NA VEČ?
Ostani v stiku z mano.
>>> Iz izkušenj vem, da takrat, ko se obrneš le k »svetlobi«, ne dosežeš globin svoje ženske Biti. Plehko in površinsko življenje pa ženske ne izpolni in zadovolji. Nepovezana s svojimi globinami imaš v življenju občutek, kot da bistvo ostaja neopredeljeno in zgolj površno obvisi v udobju znanega. V tvojih globinah so senčne plasti, ki se jih lahko dotakneš le, ko si se pripravljena spustiti v lastne globine in raziskati zaklad zakopanega ‘drugega’ jaza.
Te senčne plati svoje osebnosti vedno nosiš s seboj. Občasno se pokažejo kot preblisk, včasih pa jih v popolnem kaosu zagledaš v njihovi polni podobi. In v negotovem času, polnem izzivov, strahu, frustracije in kaosa, ti skriti deli, ki si se jim desetletja izogibala, splavajo na površje. In prepričevanje sebe, da bodo šli stran, ne deluje več. To, da osvetliš in objameš zatrte in skrite dele v Sebi je ključ. Več najdeš >>>tukaj<<<

>>> In ker zate želim, da ustvariš ljubezenski odnos, ki varuje ljubezen in da premagaš uničevalce ljubezni, ki ti stojijo na poti, sem pripravila brezplačni vodnik za varovanje ljubezni, pofočkaj se in postani del skupnosti Varuhinj Ljubezni.