Empatinja

street

Če bi čustva ubijala, bi umrla že tisočkrat…

Kot empatinja čutiš.
Vse, kar se dogaja okoli tebe čutiš potencirano.
Stvari ti pridejo do živega.

In včasih se počutiš razgaljeno kot živec brez mielinske ovojnice.
Vse je tako surovo. Tako kruto. Tako boleče.
In najtežje je, ker se počutiš tako zelo osamljeno.
Kajti kmalu se naučiš, da v tvoji okolici ni prav veliko ljudi ali pa jih sploh ni, ki bi razumeli, kaj se ti dogaja.

Če se potožiš, običajno dobiš odgovor, da moraš razviti bolj trdo kožo.
Da je življenje trdo. In da se moraš navaditi na to.

In priznam, poskušala sem na različne načine zatreti to, kar sem izkušala in kako sem stvari izkušala v sebi.
Imela sem obdobje, ko je bil alkohol tisti, ki mi je pomagal, da sem otopela/utopila svoje preobčutljive receptorje za stisko ljudi okoli mene. In pogosto si najdeš načine, da se zapreš, pobegneš od vsega, kar buta vate kot čustveni tzunami.

Ko je preplavljenost s stisko, za katero v začetku sploh ne veš, da je tvoja, prevelika se lahko zatečeš tudi k čemu močnejšemu. In svet, v katerem živimo nam je dal na izbiro obilico načinov, kako se lahko zadrogiramo.
In eni so povsem legalni, kot je kafein, nikotin ali zdravila.

Najdeš načine, kako bolečino, ki jo čutiš v sebi zmanjšaš.
In zase lahko rečem, da imam to srečo, da sem relativno hitro ugotovila, pri čemer mi je brez dvoma pomagal moj razpad življenja pri 18 in pol, da kemične odvisnosti niso zame.

Kljub vsemu sem izbrala odvisnost, da sem preživela.
Postala sem odvisna od duhovnosti.
Potrebovala sem svoj dnevni, tedenski, mesečni odmerek v obliki delavnic, knjig in kasneje posnetih predavanj. Konzumirala sem jih v pretirani obliki.
Ampak to pri čemer so mi pomagale je pri tem, da nisem čutila bolečine tega, da sem sebe popolnoma zatrla in šla še en krog s tem, da sem ustrezala zahtevam ljudi okoli sebe.

Še danes se spomnim tiste jeseni, ko sem bila v Ameriki že drugič na istem mestu. Asistirala sem na seminarju in počutila sem se kot v devetih nebesih.
In za to, da sem bila tam, sem bila pripravljena sprejeti tudi posmeh in odkrito zajebavanje v glavo. To kar je bilo s strani drugih zaželeno, je bilo zame prepovedano.

Spomnim se, kako sem v solzah zaključevala dan, ko je k meni prišel eden od mojih sodelavcev in mi rekel: »Taja, ne jemlji si tega k srcu. To ni tvoje. To nisi ti.«
Objel me je in šel nazaj k stolom in mizam, ki jih je bilo potrebno pospraviti.

Spomnim se, kako je sonce zahajalo na oceanu in kako je rdeče oranžna svetloba obsijala naše dvorišče. Bilo je prelepo. In ta lepota je tista, ki me vedno znova odpre.

V tisti nezemeljski lepoti sem ujela svoj odsev na steklu vrat in skozi moje možgane je šinilo spoznanje, da če bi čustva ubijala, bi umrla že tisočkrat.
Dojela sem, da sem jaz sama sebe dajala v nič.
Da jaz nisem ugledala tega kdo sem.
Da sem se vedno znova prilagajala in ugajala.
Da sem bila sveto prepričana, da drugi vedo več od mene.
Da sem resno mislila, da sem majhna in nepomembna.
Da sem verjela v to, da nisem dovolj.

Dojela sem, da je na meni, da potegnem črto in jasno povem, kaj je moje in kaj ni moje.
Da preneham biti kanta za smeti za druge.
To je bilo leta 2005.

To je bilo leto, ko sem se počasi začela prebujati.
Ko sem počasi dojela, najprej kaj me boli.
Začelo se je z bolečino. S tem, kar mi ni bilo všeč in česa nisem želela več.
Čutila sem stvari, vendar najprej nisem vedela, kaj naj naredim z njimi.

Vendar sem vedela eno stvar… dovolj je pretvarjanja, da je vse super in lepo.

Ena od stvari, ki sem jih ugotovila v tem letu je bilo to, da nočem več biti predpražnik za druge.
Da nočem več biti kot boksarska vreča v katero so nasuvali tisto, kar jim ni bilo všeč.
Ali pa kanta za smeti v katero so stresli vse, kar jim je bilo odveč.

V sebi sem čutila, da je dovolj.
Nisem pa vedela, kaj je naslednji korak.
Niti kako ga narediti.

Vendar Vesolje vedno poskrbi za to, da vse pride k tebi.
Takrat je v moje življenje vstopila Caroline Myss, ki me je vodila skozi moje Prebujenje.
Pokazala mi je pot nazaj k Sebi, v stik s mojo Dušo.
Bila je moja vodnica skozi mojo lastno temo v luč.
S svojo neizprosnostjo, radikalno iskrenostjo in nenavezanostjo mi je bila svetel zgled.
In še danes jo spremljam in se učim od nje.

In to, česar sem se začela učiti je, da je za empatinjo ključnega pomena, da….
1. Prevzame polno odgovornost zase in za svoj del zgodbe. In da opusti vse tisto, kar ni njeno.
2. Vzljubi sebe točno takšno kot je. Z vsemi lepimi in manj lepimi deli. Sprejemanje sebe je ključnega pomena.
3. Razvije čustveno razsodnost, ki je povezano s prepoznavanjem tega, kaj je tvoje in kaj v resnici ni tvoje.
4. Postavi jasne meje. Kar je povezano z ustvarjanjem svetega prostora zase.

Danes vem, da je bilo njeno največje učenje povezano s tem, kako pomembno je, da vzameš svojo moč/svetlobo nazaj in spoznaš sebe, si priznaš kdo si in kaj vse se skriva v tebi in zaživiš to kdo ti si. Brez opravičevanja.

Tudi zato po tej poti vodim ženske. Vodim te v polno moč tvoje Duše. Da stopiš na svoje mesto na mreži luči in zasiješ kot Ženska, za katero si se rodila, da si.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Mentorica za razcvet Ženske Duše
♥  www.divine.si

PRIPRAVLJENA NA VEČ?
Ostani v stiku z mano.
>>> Pokukaj kako lahko začneva soustvarjati življenje, za katero si se rodila, da ga živiš. Tvoja duša je na popotovanju izkušanja, kjer želi spoznati »kdo sem«. To počne na tri načine; skozi izkušanje, skozi širjenje in skozi izražanje. Tvoja duša si želi izkušati stvari, se širiti in se izražati. Pripravila sem spletno popotovanje Razcvet Ženske v 8 tednih, kjer bom podelila tri ženske moči in tri jezike skozi katere se izražajo, štiri dimenzije razcveta in kako se skozi prepoznavanje petih izvornih načrtov razcvetiš v Žensko, ki ti je namenjeno da Si.  Več o druženju si lahko prebereš na spletni strani Prijaviš se >>>TUKAJ<<<

>>> In ker zate želim, da ustvariš ljubezenski odnos, ki varuje ljubezen in da premagaš uničevalce ljubezni, ki ti stojijo na poti, sem pripravila brezplačni vodnik za varovanje ljubezni, pofočkaj se in postani del skupnosti Varuhinj Ljubezni.

 

myredshoes

Zgodba o rdečih čevljih…

“A moraš vedno izstopati?” je bilo njeno vprašanje.
Način, kako me je vprašala je povzročil, da sem se pogreznila vase.
Iz globin je vzniknila želja, da bi se lahko nekam skrila, kot mala siva miška.
Ali še bolje, da sploh ne bi obstajala.

Pripomba me je globoko zabolela. Bila je še preveč poznana.
Tako zelo sem jo posvojila, da se pred tem dogodkom sploh nisem zavedala, kdaj sem je bila deležna.

Stala sem tam v svoji novi obleki in v rdečih čevljih z visoko peto, ki sem jih kupila posebej za to priložnost. Veselila sem se, da jih bom končno lahko obula zares in da bom začutila tisto strast, ki so jo prebudili v meni.

Njen komentar pa me je prikoval na mestu.

Zagotovo poznaš tiste filme s počasnimi posnetki, ko se vse dogaja ultra počasi. Točno tako sem se počutila v tistem trenutku. In prisegla bi, da sem nehala dihati.

V tistem se je oglasil moj notranji glas: “Ja, kaj si pa ti mislila? Taka itak ne moreš med ljudi. Tole pa res ne sodi skupaj.”

V naslednjem trenutku sem začela iskati nove kombinacije v svoji glavi.
In na ples sem šla obuta v nizke, udobne balerinke.

To kar me je pri celotni situaciji osupnilo je bila moja notranja reakcija. Kako sem se potegnila nazaj. Skrila sem se.
In to je bilo prvič, da sem zavestno prepoznala dve stvari.

Prvič, da je to mehanizem, ki ga iz svoje mladosti zelo dobro poznam. Vedno znova sem se skrila.
In drugič, da ni čisto nič čudnega, da se v poslu nisem izpostavila. Vedno znova sem se skrila za druge ljudi, ko sem delala za druge in v resnici nisem pokazala svojih talentov in tega česar sem sposobna.
V sebi sem imela stikalo, ki je ljudem okoli mene omogočalo, da so me ugasnili. In to so s pridom uporabljali. Vedno znova so me ugasnili.
Bolj natančno sem se vedno znova pustila ugasniti.

Svojo moč sem enostavno dala v roke osebi na drugi strani in se podredila.

To je bil moj trenutek prebujenja, ko sem prvič zares prepoznala, da mi nihče ničesar ne vzame, da sama dajem.
Hkrati pa sem prepoznala tudi, kako mojstrsko so me določeni ljudje pripravili do tega, da sem dala vse, kar sem imela.

To je bilo tudi prvič, da sem dojela kaj zares pomeni, da imaš na drugi strani energijskega vampirja. In kako me je znala izpiti do zadnje molekule živosti. Enostavno posrkati življenje iz mene.

Leta kasneje sem prišla do spoznanja, da sem empatinja in da sem lahka tarča za ljudi, ki se hranijo z energijo drugih.

Danes vem, da me je vse življenje pripravljalo na to, da učim ženske, kako sebe postaviti na prvo mesto in zasijati na polno. Ob tem, da veš kdaj sijati in kdaj ne.
Kajti takrat, ko si v stiku z energijskim vampirjem ni modro, da siješ na polno. Bolje je, da si brezobličen kamen, ki v sebi skriva dragulj. Da ta svoj dragulj poznaš, hkrati pa veš s kom ga želiš deliti in s kom ne.

To je postalo učenje, ki je oblikovalo moje življenje in ga danes delim na druženjih z ženskami po Sloveniji in v svetu.

Empatinja je ženska, ki ima visoko občutljiv živčni sistem in ki čuti energije ljudi okoli sebe kot bi bile njene. Dokler se ne zavedaš tega, da si kot goba, ki srka energije drugih, je ta tvoja sposobnost zlivanja z drugimi prej breme ali celo prekletstvo, kot darilo.

Ker čutiš to, kar čutijo drugi, pogosto čutiš stvari, ki jih drugi nočejo čutiti ali pa jih skrivajo v svoji notranjosti.

Tako lahko prevzameš nase simptome fizičnih bolezni, ki se dogaja v telesu nekoga, ki ti je blizu. To pogosto vidim pri otrocih. Šele, ko se simptomi pokažejo na fizični ravni pri staršu, bo otrok nehal kazati simptome bolezni, ki v resnici sploh ni njegova.

Zase vem, da sem znala nase prevzeti bolečino ali stres drugih, da bi jim prihranila trpljenje. Ker sem tako močno čutila vse okoli sebe, sem bila prepričana, da vsi čutijo in doživljajo stvari, kot sem jih sama. Želela sem olajšati življenje svojim najdražjim na račun sebe.

Saj jaz bom že kako, sem si pogosto prigovarjala.

In vedno sem se znašla. Vedno sem se izvlekla. Vedno.
Hkrati pa so me številne izkušnje drago stale.

Potem pa sem prišla do situacije, kjer sem sama sebi rekla DOVOLJ.
Dovolj je.

Saj bi lahko.
Ampak nisem več hotela.
Morala sem si povedati resnico, da nočem več.

Ne na tak način.
Ne za tako visoko ceno.

In moji rdeči čevlji so postali moj opomnik… da sem izbrala Sebe..
Rada, rada.
Ampak kljub vsemu je bilo dovolj.
Prišel je čas Zame.
Čas, ko sebe postavim na prvo mesto.
Čas, ko sem se začela učiti ljubezni do Sebe.
Ko sem spoznala, da brez tega enostavno ne bom preživela.

In če v svojem življenju čutiš, da si utrujena od tega, da kot goba vsrkavaš energijo in čustva drugih ljudi, če Imaš dovolj čustvenih vzponov in padcev, ki te izčrpavajo in si pripravljena, da začneš lahkotno upravljati s svojo žensko močjo/energijo/svetlobo, potem te vabim, da se mi pridružiš v brezplačni video seriji, kjer bom s teboj delila svoja spoznanja, metafizične skrivnosti in izkušnje o tem, kako svoje empatične darove spremeniš v supermoči in prenehaš s cikli izgorevanja, izčrpavanja in izpraznjenosti.

Pokazala ti bom, kako preplavljenost z energijami drugih omejiš in ustvariš svoj energijski prostor, kjer izkušaš svetost življenja, globoko povezanost in intimnost z drugimi.
Pofočkaš se lahko na spletni povezavi >>>tukaj<<<

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja

Mentorica za razcvet Ženske Duše
♥  www.divine.si

PRIPRAVLJENA NA VEČ?
Ostani v stiku z mano.
>>> Pokukaj kako lahko vzameš svojo moč/svetlobo nazaj in zaživiš kot Ženska, za katero si se rodila, da si. Začneva s tvojo osebno zgodovino. Nato se potopiva v maternico tvoje mame, kjer se soočiš s programi, ki si jih prevzela od nje že kot zarodek v maternici, pred rojstvom. Nato greva v preteklost, tja, kamor te pelje tvoja duša. Da osvobodiš sebe in si povrneš moč/svetlobo, ki je ostala ujeta v preteklih življenjih. Kajti, da bi se resnično lahko osvobodila potrebuješ orodja in protokole s področja ustvarjanja svetega prostora, ženskega energijskega sistema, magije in mistike. Več najdeš na povezavi >>>tukaj<<<

>>> In ker zate želim, da ustvariš ljubezenski odnos, ki varuje ljubezen in da premagaš uničevalce ljubezni, ki ti stojijo na poti, sem pripravila brezplačni vodnik za varovanje ljubezni, pofočkaj se in postani del skupnosti Varuhinj Ljubezni.

woman-hugging

Objemi Sebe!

V svojem dve desetletji dolgem iskanju in raziskovanju sem spoznala, da so ranjenosti tista čustva, ki jih nismo izkusili. Ko te nekaj globoko rani, se to zapiše v tvoj celični spomin.
Dokler se s tem ne soočiš zavestno, te bo čakalo. Nikamor ne bo šlo.

Spoznala sem, da moramo pozdraviti sojenje in tendenco, da kritiziramo, bolečino izdaje, opravičevanje zanikanja, občutke zapuščenosti in osamljenosti, ter občutke izoliranosti in ločenosti v sebi, da bi lahko bili v svojem izvornem stanju ranljivosti, odprtosti, voljnosti.

Vsi imamo močne ranjenosti na dveh ali treh poljih teh izvornih ranjenosti srca, ki nam onemogočajo globlji stik s svojo dušo in zaradi katerih ne moremo izkusiti Božanske Ljubezni.

Kajti vsakič, ko se odpremo in samo zadiši po tem, da bi lahko bili ranjeni, se v našem telesu sproži močan notranji odziv, ki vključuje tako hormonski, kot tudi čisto fizični odziv, da ne govorim o tem, da vpliva na naše energijsko polje.

In se zapremo, zakrčimo, stisnemo in se umaknemo v sebi – zbežimo ali pa napademo, tretji odziv je otopelost in zmrznjenost, ki je še najbolj pogost odziv v zadnjem času. Ćetrti odziv je padanje v nezavedno.

Tovrstne ranjenosti so nas zaznamovale na genetski ravni, arhetipski in kolektivni ravni, globoko so zakopane v našem celičnem spominu in večinoma smo naučeni, da jih poskušamo pozabiti, zanikati, zakopati še globlje v svoji notranjosti.

Vendar povzročajo v nas občutek, da je z nami nekaj narobe.
In tukaj se rojeva naš sram. Ko nas je sram, da obstajamo, ko mislimo, da si ne zaslužimo in nismo dovolj dobri, ne glede na vse naše uspehe, dosežke, vse kar nam veliko pomeni, vedno znova pristanemo v teh izvornih ranjenostih, ki nas silijo v iskanje, v ločenost in globok nedefiniran občutek, da je z nami nekaj hudo narobe. In to ne glede na vse zdravljenje, ki smo ga že opravili, ne glede na vse iskanje znotraj nas.

Dejstvo je, da dokler ne pogledamo v Matrico izvornih ran, dokler obstaja v nas, nismo svobodni. Vsi sistemi, ki jih poznamo, vse kar nas obdaja od religije, ekonomije, sodstva, politike, pravila civiliziranega sveta, vse oblike preganjanja in zatiranje, duhovne tradicije, sistemi prepričanja, vse se je rodilo iz Matrice izvornih ranjenosti.

In vodijo nas sistemi, ki nas nadzirajo in kontrolirajo skozi te ranjenosti. Kajti tako se ustvarja strah, prestrašenost, nemoč. Pritisnejo ti na notranje gumbe in se umakneš, se skriješ, zmrzneš, se zakrčiš.

Blokirali smo ta čustveni tok s svojim obrambnim mehanizmom in oblikovali smo sodbo, kritiko, ki drži izkušnjo kot zamrznjeno sliko v naši avri.

Ko sem raziskovala vpliv travm na biologijo, sem začela spoznavati, kako so ta zamrznjena čustva pravzaprav del naše celične strukture in ovirajo delovanje naših celic, tkiv in organov, kar v daljšem časovnem obdobju pripelje do bolezni.

Razsvetljenje, tako popularno stanje, ki ga iščejo mnogi je pravzaprav stanje, ko ponovno izkusiš celega sebe, vse dele sebe brez sojenja in kritiziranja in se vse razsvetli, gre vse v luč. Ključ je v občutkih.

Naša izkušnja je občutek. Občutek si želi biti občuten, izkušen. Začutiti je potrebno svoje občutke in ko lahko čutiš celega sebe, vse dele sebe, se celotna dinamika notranjih ranjenosti razgradi.

In oblikovala sem proces skozi katerega na lahkoten in milosten način preobražamo svoje ranjenosti, ki sem ga poimenovala DivineFlow – iz stresa v radost.

Vedno, ko čistiš in zdraviš svoje notranje rane, ojačuješ svojo izvorno esenco v sebi.
Premikaš se v ljubezen, ven iz bolečine. Brez uporabe ščitov in obrambe pred čustvi smo odprti.

Vedeti morate, da vedno k sebi pritegnemo ljudi in situacije za lastno zdravljenje, da se lahko vrnemo nazaj v celoto Biti.
Okoliščine nam vedno odslikajo naše lastno obsojanje tistih delov nas samih, ki niso pozdravljeni znotraj nas in jih gledamo v drugih ljudeh.
Ko se nehamo braniti, ščititi, se odpremo izkušnji, ki jo imamo v sebi, ki se mora premakniti v Celoto sebe.

In kar lahko naredim za vas je, da vas vodim skozi proces preobrazbe. DivineFlow razkriva starodavno znanje poti ljubezni o kateri so govorili mnogi mojstri v naši zgodovini. V 8 srečanjih Objemi Sebe pa se skupaj družimo in skozi skupinsko dinamiko premikamo skozi vseh osem izvornih ranjenosti, ki jih nosimo v sebi (štirje preživetveni arhetipi) in z vami bom delila, kako se soočati z njimi v vsakodnevnem življenju.

Na vsakem srečanju bomo zelo praktično in na svojem primeru pogledali kje izgubljamo svoj občutek varnosti in za kaj smo ga zamenjali v sebi.
Spoznali boste kje izdate, zanikate, ranite, zapustite in se ločite od sebe.

Objemi Sebe je izjemno arhetipsko popotovanje vase, ki skozi zdravljenje ranjenosti vedno bolj razkriva zlato naše Duše, našo angelsko esenco. Več na spletni povezavi >>>tukaj<<<

Bodi Sijajno!

Taja Albolena.