Veš, iz svojega otroštva se ne spomnim veliko stvari.
Vendar z menoj ostaja ena stvar, ki se je nisem mogla znebiti ne glede na to, kako zelo sem se trudila.
Obožujem potovanja.
Potovanja so moja droga. Diham tisti občutek svobode, prostranosti, občutek živosti in radovednosti, ko stopim z letala. Ali iz avta.
Moj deda je bil tisti, ki je z menoj dihal isti zrak.
Peljal me je v Zagreb, v Novi Sad ali v Ljubljano. In meni se je zdelo, kot bi me peljal na konec sveta.
Bilo je vznemirljivo. Novo.
Pustolovščina.
Čisto pravo popotovanje.
Verjetno so mi zato blizu popotovanja vseh vrst.
In kljub temu, kako zelo jih obožujem, sem si to svojo strast vzela.
Najlažje bi bilo reči, da so za to krivi drugi, vendar danes vem, da to ni resnica.
Resnica je, da sem si vzela svoj čas zame. In popotovanja so moj čas zame.
Odpeljejo me v moj svet. Čaroben svet, kjer je vse mogoče.
Leto 2009 je bilo leto mojega razpada, ko sem z življenjem sklenila zanimivo kupčijo. V zameno za to, da vse ostane vsaj približno tako, kot je bilo, bom “pridna”.
Ko sklenemo tovrstne kupčije, si običajno predstavljamo, kako naj bi to izgledalo, vendar se običajno stvari ne odvijejo po načrtih.
Ker človek obrača in bog vedno obrne po svoje.
Moja ideja tega, da bom “pridna” je bila videti nekako takole; Doma bom, pri družini. Poskrbela bom za dom in bom zgledna mama. Poskrbela bom za moža. In trdo bom delala, da bom dokazala, da to kar počnem ni zgolj “hobi”.
Ujela sem se v kletko. Pristrigla sem si perutke. Vzela sem si tisto, kar mi je pomenilo vse na svetu… živost, raziskovanje, svobodo.
Moja kupčija z življenjem se ni odvila tudi približno ne v smeri, kakor bi si želela.
In leta sem iskala kaj je tisto, kar sem si naredila.
Vedela sem, da sem sama naredila nekaj, vendar nisem vedela kaj!?
Devet let sem potrebovala, da sem si nalila čistega vina.
Vzela sem si potovanja. In to kompenzirala s svojim poslovnim prostorom.
Ker je bil moje zatočišče, moje pribežališče.
Ko sem potrebovala svoj čas zame sem lahko nekam šla. In tam delala kar sem hotela.
In včasih mi je prav prišlo, da stranke ni bilo, ker sem potem tisti čas namenila sebi.
In mislila sem, da sem edina, ki je to počela.
Dokler mi ni meni ljuba ženska povedala identično zgodbo.
To je bil njen prostor, kjer je lahko brez občutkov krivde brala knjige, klikala po internetu in sanjala svoje sanje.
Ker potrebuješ tak magičen prostor, da tvoje sanje lahko preživijo. Kot ptica v zlati kletki.
Vendar svojih sanj ne moreš za vedno ujeti.
Pride dan, ko te začnejo klicati. In dregati.
Pride čas, ko se vtihotapijo v tvoj vsakdan in te začnejo zapeljevati.
Pojejo kot sirene iz tvojih globin.
Kličejo te.
Stvari, ki so ti namenjene so vedno s teboj. Nikamor ne gredo.
Vse počaka.
Morda imaš občutek, kot da so tvoje sanje izginile, vendar niso.
Še vedno so skrite v tebi.
Edino, kar je potrebno je, da se spustiš v svoje globine. Da greš na popotovanje v svojo notranjo pokrajino, da bi jih spet našla, jih aktivirala in zaživela.
In zato sem pripravila brezplačno spletno druženje, kjer bom s teboj podelila arhetipsko popotovanje Junakinje, na katerega se moraš odpraviti, da bi osvobodila in v polnosti zaživela svoje sanje. Prijaviš se lahko na povezavi >>>tukaj<<<
Kar močno čutim je, da sem nosilka plemenice. Vodnica v globine tvoje Ženske Duše. Tukaj, da te spomnim, da imaš v sebi sanje.
Čas je, da slediš svileni niti v mesto sanj in jih poiščeš.
Osvetljujem pot. S teboj sem, ko se podaš v svojo notranjo temo po svoje sanje. Pridruži se mi na brezplačnem predavanju kjer bom s teboj delila več >>>tukaj<<<
“Smo luč, božansko bitje, ki je tukaj zato, da spozna svojo lastno naravo.
Naš ego pa je tisti, ki si najbolj od vsega želi ostati v svetu, ki ga pozna. Ego ne želi spremembe. Ego je tisti, ki nas drži ujete v coni udobja, ker tam zunaj je negotovost in neznano področje, tam ni varnosti, tam je svoboda.
Katera stvarnost je tvoja?
Zavedati se moraš, da tisto, kar verjameš, tudi živiš, iz dneva v dan in če ti tvoja stvarnost ni všeč, jo spremeni.
Če delaš tisto, kar delaš, dobiš tisto, kar imaš.
Če ti ni všeč, kar imaš, spremeni tisto, kar delaš!”
Če želiš ustvariti izjemno, veličastno življenje, kjer živiš svoj polni potencial, moraš vedeti, da se bo potrebno premakniti ven iz starih strategij, ki si jih prevzela v otroštvu. Če poskušaš ostati varno v življenju, ki ti je znano in udobno, ne moreš v resnici zaživeti življenja za katerega si se rodila, da ga zaživiš. Enostavno ne gre.
Če delaš stvari tako, kot si jih delala vedno, ustvarjaš identično realnost, v kateri že živiš.
Želiš drugačno življenje?
Potem moraš narediti premik.
Najprej v sebi.
Sodobna ženska se vse prerada vrže v spreminjanje zunanjega življenja, da bi zaživela življenje, kot si ga potihoma želi. In pogosto poslušam zgodbe v stilu; “Kupila sem nov avto, spremenila stil in frizuro, zamenjala službo in imam novega ljubimca, ampak v resnici moje življenje ni čisto nič drugačno. Še vedno sem globoko v sebi nesrečna.”
Če se držiš zunanje varnosti, kupuješ stvari, kreiraš iz svojega starega kalupa, boš ustvarila enako življenje, kot je bilo tisto, ki je del tvoje preteklosti, s katerim si odraščala.
Veliko žensk na prehodu v štirideseta osupne spoznanje, da živijo življenje, ki je zelo podobno življenju, ki so ga živeli njeni starši. Tudi, če je navzven videti drugačno zaradi kopice stvari, ki jih imajo, ugotovijo, da se spopadajo z istimi težavami pri otrocih, reagirajo na enak način in so podobno nesrečne, kot ljudje, ki so jih opazovale, ko so odraščale.
Če želiš živeti boljše življenje, bolj izpolnjujoče življenje, če želiš resnično postati Ženska, za katero si se rodila, da si, se ne moreš ozirati nazaj v preteklost, da bi ustvarila novo življenje, kot si ga želiš.
Opustiti je potrebno življenje, ki ga je narekoval zunanji svet, življenje, ki temelji na predpostavkah, željah in odločitvah drugih ljudi, da bi resnično lahko ustvarila in stopila v življenje, ki je izvorno, srčno, dušno Tvoje.
Da bi postala oseba, ki v polnosti živi svoj potencial, moraš prenehati z iskanjem vodstva in odgovorov v svoji preteklosti ali zunaj sebe. Odgovori niso v preteklosti, pa tudi ne v prihodnosti.
V resnici se nahajajo v tvoji notranjosti, tukaj in zdaj.
V tebi se skriva tvoje Darilo, tvoj življenjski namen, tvoj Dragulj, to kdo v resnici Si in kaj imaš, da deliš z ljudmi in s svetom.
Tvoj Dragulj se skriva v tvoji notranji temi. In te čaka, da ga odkriješ, očistiš z njega plasti prahu in umazanije, da ga spoliraš in podeliš z ljudmi in s svetom.
Vendar je tvoje delo, da se spustiš v svoje globine, ga odkriješ v sebi, da ga sprejmeš v celoti, mu pustiš, da te nahrani in te neguje, da bi ga lahko iz svoje notranje polnosti podelila z ljudmi in s svetom.
In proces čiščenja tvojega dragulja, poliranja in negovanja je tvoje delo.
Tega nihče ne more narediti namesto tebe.
Da bi resnično lahko zaživela kot Ženska, za katero si se rodila, da SI, moraš najprej pozdraviti svojo preteklost, svoje ranjenosti, ki si jih pometla pod preprogo pozabe.
Sedem stvari je potrebno, da bi resnično lahko zaživela svoj Dragulj tukaj in zdaj;
1. Zaključiti je potrebno nedokončane stvari iz preteklosti. Ne glede na to, kako popolno je bilo tvoje otroštvo in mladost, ne glede na to, kako ljubeče starše in učitelje si imela in ne glede na to , kako uspešno si se izognila travmam v svojem življenju, se vedno najdejo stvari, dogodki ali odnosi, ki mečejo senco na naše življenje. Da bi resnično v polnosti zaživela svoj polni dušni potencial, moraš najprej pozdraviti svojo osebnost. Osebnostna rast je pomembne korak na poti k odkrivanju tvojega notranjega Dragulja.
2. Opuščanje odvisnosti igra pomembno vlogo v procesu razcveta. Vsi imamo v sebi mesta, ki so preveč boleča, da bi pogledali vanje. Vsi imamo v sebi izgube, sram, strahove, krivdo in rane iz preteklosti. In vse te stvari, ki kričijo po naši pozornosti, pogosto utišamo skozi odvisnosti. Včasih so odvisnosti kemične, kot so kafein, nikotin, droge, zdravila, bolj pogosto pa so hrana, brezoseben seks, TV, igre na srečo, delo. In še bolj pogosto so to odvisnosti od ljudi, vedenja, čustev, prepričanja, ki jih ponavljamo brez da bi se zavedale, kako nam služijo.
3. Objemanje senčnih aspektov sebe. Podosebnosti so skupek vedenja, občutkov in misli v ljudeh, ki so se oblikovale ko smo bile majhne in so nam služile, da smo preživele. To so deli tvoje psihe, ki jih moraš spoznati, saj so ti zagotavljale fizično, čustveno in družabno preživetje. Mednje spadajo žrtev, saboter, ustrežljivka, kritik, reševalka in druge, ki so te zaščitile. Pomembno jih je spoznati, se pomiriti z njimi in jih objeti v sebi.
4. Zdravljenje temeljnih ranjenosti. Vsi imamo v sebi pet temeljnih ranjenosti, ki jim pravijo tudi svete rane. Sama sem v njih prepoznala pet arhetipov notranjega otroka, ki jih moramo spoznati v sebi, Ti arhetipi v sebi skrivajo zlato, ki se skriva pod plastmi bolečine in ranjenosti. Vendar tvoja sveta ranjenost drži ključ do tvoje usode. Ranjenosti s katerimi se je potrebno soočiti so izdaja, zavrnitev, zloraba, zapuščenost in ločenost.
5. Izbira avtentičnosti namesto družbene sprejetosti je ena ključnih stvari. Kajti, če želiš resnično zaživeti kot Ženska, za katero si se rodila, da Si, ne moreš slediti drugim. Biti moraš iskrena s seboj in resnična do sebe. Družbena sprejetost je nekaj, kar je vodilo prve dve ali tri desetletja tvojega življenja. Prizadevanje za sprejetost in potrditev s strani družbe je ena največjih ovir, ki jo številne ženske imajo, da bi resnično zaživele svoj polni potencial.
6. Pomiritev s preteklostjo je še ena ključna točka, da bi zaživela svoj Dragulj v polnosti. Zapustiti je potrebno svojo staro hišo, beri preteklost, da bi lahko naselila novo. Globoko v sebi si želiš selitve, vendar se nisi pripravljena premakniti, ker te je strah, kaj bo prinesla pot. Vendar moraš staro hišo zapustiti, če želiš vstopiti v novo, to je korak, ki terja samozavedanje, samospoštovanje, cenjenje sebe in samozaupanje. Enostavno se moraš zanesti nase, da bo selitev uspešna in narediti korak.
7. Učenje novih veščin povezanosti, prisotnosti, pregleda, povabila. Na tebi je, da spoznaš svojo notranjo pokrajino, da veš kje je domena tvoje osebnosti, kje se nagaja pokrajine tvoje duše in kje je domena duha. Poznavanje sebe, svoje notranjosti je temelj tega, da v polnosti zaživiš kot Ženska, ki ti SI.
In moja osebna izkušnja je, da na tej poti selitve iz starega življenja, ki ga poznaš, iz osebnosti, ki si jo ustvarila skozi otroštvo in mladost, v novo osebnost, ki podpira tvoje življenjsko poslanstvo, tvojo dušno misijo, ki podpira tvoje Darilo, tvoj Dragulj, potrebuješ vodstvo. Zase vem, da tega ne bi zmogla brez mojih mentorjev in vodnikov na poti.
Preveč je slepih poti, preveč je udobno, da pobegneš nazaj v stare, znane mehanizme. Včasih je enostavno preveč strašljivo in potrebuješ lučko, ki ti sveti na poti.
Vsi potrebujemo svetilnike na poti, ki nas usmerjajo in nam vlivajo upanje, ko se znajdemo v megli, ko je vidljivost v tvoji notranji pokrajini zmanjšana na nulo ali ko pade noč in se počutiš izgubljeno v prostranstvih notranjega sveta. Takrat, ko ne veš kaj je zgoraj in kaj spodaj, ko dvomiš vase in v vse okoli sebe.
Vsi potrebujemo vodnike, mentorje na poti nazaj k Sebi. In zato sem oblikovala programe, ki so kot svetilniki na tvoji poti.
Začne se z zdravljenjem osebnosti, s tem, da se soočiš z zgoraj omenjenimi stvarmi in oblikovala sem program, ki te vodi skozi spoznavanje in objemanje Sebe v 12 tednih. Več najdeš na povezavi tukaj >>>
Če te zanima osebno mentorstvo, se lahko slišiva 😉
Bodi Sijajno!
Taja Albolena
Taja iz ženske izvabi njeno brilijantnost, da zaživi kot Ženska, za katero se je rodila, da je in naredi pozitivno razliko v življenju svojega moškega, ljudi in na svetu. Ker Ženska s svojo svetlobo pušča sled. Divine.Si
Najpomembnejša faza v razcvetu sodobne ženske je oblikovanje individualnosti. Lepota cveta se razkriva popolnoma naravno. Individualnost pa je nekaj, kar moramo ženske ustvariti in okoli tega je napletenih veliko mitov. Da bi lahko ustvarile svojo individualnost, se moramo zavedati moči kreacije, ki počiva v naši notranjosti in sprejeti moramo polno odgovornost za svojo sposobnost kreacije. Zanimivo je, kako se ženske s tem, ko se izogibamo svoji moči kreacije ignoriramo svojo odgovornost, ki prihaja z njo. Individualnost ne pride sama od sebe, ni ti dana in ne more ti biti odvzeta. Individualnost je pot razvoja, je pot ljubezni. Individualnost je dejanje oblikovanja zavestnega zavedanja, ko ponotranjiš esenco vsakega trenutka, ki ga izkušaš, s svetostjo in ljubeznijo. Individualnost je osnova tvojega občutka zase kot tudi strukture tvojega življenja. Individualnost je kot vodnik, so principi po katerih izbiraš in se odločaš v življenju.
Izziv s katerim se srečamo je naša zataknjenost v individualizmu. Individualizem, ki je v sodobnem svetu v ospredju, je sestavljen iz enostranskega razvoja ega, naše samoljubnosti. Gre za ego, ki želi biti nekaj posebnega, drugačnega, unikatnega in je ljubosumen, ko so drugi v ospredju, ter se brani skozi tekmovalnost in avtoritativnost. Ego v tej obliki je šibek in se želi izolirati od drugih, in ne zaupa drugim. Iz tega kreiramo svoja življenja in pogosto ustvarjamo odnose, kjer tekmujemo s partnerji na drugi strani, se branimo pred njimi in se vedno znova zapiramo, da ne bi bile ranjene.
Starodaven rek “Spoznaj sebe”, si pogosto razlagamo kot poziv k temu, da se obrnemo nazaj vase, k sebi in stran od sveta. V svetu polarnosti v katerem živimo se izjemno radi ločujemo od enega dela sebe in preferiramo drugi del del sebe. In tako je v sodobnem svetu duhovnosti izjemno popularno, da se povezujemo s svojim višjim jazom in angeli in če se le da, se je potrebno ločiti od svojega nižjega jaza ali ega. Velika večina bi ta del sebe najraje odrezala, ga pustila nekje, skratka ločujemo se sami od sebe. In pogosto se sploh ne zavedamo kako močno s tem ranimo same sebe, ko se vedno znova poskušamo ločevati od tistih delov sebe, ki nam niso všeč. Ne zavedamo se, da vse vedno delamo same sebi. To kar je bistvo reka “Spoznaj sebe”, je samospoznavanje, kar v resnici pomeni spoznavanje, izkušanje, čutenje Celote, celega sveta, celega sebe.
In bistvo razcveta, bistvo razvoja je, da razvijemo celoto, celega sebe, kar ne pomeni, da katerikoli del sebe zanikamo, izdajamo, ranimo, zapustimo, se ločimo od njega, to pomeni, da objamemo vse dele sebe. In tudi, ko govorimo o egu je ključnega pomena, da znamo razviti zdrav ego, ki je popolnoma vključen v Celoto. To je lepo povedal že Goethe: “Ko človekova zdrava narava deluje kot celota, ko čuti, da živi v svetu kot veličastna, lepa, vredna celota, ko mu ta harmonija prinaša čisto, svobodno radost, potem bi Univerzum, če bi se lahko zavedal samega sebe, zajokal v zmagoslavju doseženega cilja in bi se čudil višinam, ki jih je sposobna in jih je dosegla njegova bit.” Da bi lahko zaživeli kot celota o kateri piše Goethe, je potrebno razviti zdravi ego, namesto da se poskušamo rešiti ega. Tukaj se pogosto razkriva naše nerazumevanje egoizma in ega. Egoizem je osredotočenost nase, samopomembnost. Razlika med egoizmom in zdravim egom je pravzaprav razlika med individualizmom in individualnostjo o kateri sem pisala v začetku članka.
Pri ženski se v tranziciji okoli 30 leta, ko se zgodi čustveno prebujenje običajno zgodi velik notranji premik v razumevanju, izkušanju, čutenju in prepoznavanju namena. To kar je povezano z individualnostjo in njenim prebujenjem je naš občutek za Jaz, čutenje in namen v življenju. Okoli 30 leta se v ženski zgodi čustveno prebujenje, ki s seboj prinaša sposobnost, da začutiš sebe, spoznaš sebe in prepoznaš namen svojega življenja. Moje osebno prebujenje se je odvijalo v času od 31-35 leta, ko sem se prebujala v svoj jaz, se začela zavedati kdo jaz sem v resnici, ko sem se prebudila v svoje potrebe, v svoje občutke in nisem prav vedela, kaj naj zdaj počnem z njimi, pa tudi v svoj namen. Glavni izziv tega obdobja je bilo prepoznavanje razlike med občutki in čustvi, ko sem se mojstrila v upravljanju s svojo lastno energijo. Poleg tega pa sem intenzivno prepoznavala lepoto življenja, vsakega trenutka in se učila, kako samo biti.
V tem času pa sem se spoznavala tudi s svojim namenom, zakaj sploh obstajam in to kar je ključno, da razumemo je, da namen ni nekaj, kar intelektualno razumeš, gre za občutenje. Namen je poravnava notranjega impulza individualnosti z zunanjimi aktivnostmi v svetu. In tukaj ni mogoče sklepati kompromisov. Namen gre z roko v roki s tvojim občutenjem avtentičnega Jaza, tvoje Biti in soustvarjanjem z ritmično kvaliteto lepote, skozi katero začutimo sebe in svet okoli sebe. Vsi trije elementi so ključnega pomena za razvoj celote. In ko se začnemo spuščati v domeno svoje lastne individualnosti se spuščamo v svojo notranjo temo. V času med 28 -33 letom, ko pri ženski poteka ta intenziven proces, ki pa mu pogosto ne posvečamo pozornosti in se zato zavleče v 40-ta leta, ko ji lahko damo nalepko kriza srednjih let. Temna noč duše, kot so jo poimenovali mistiki je življenjska kriza, ko imaš občutek izjemnega nezadovoljstva v življenju, ne glede na to, kako dobro ti gre v življenju, in ne glede na vse svoje dosežke.
Namen duše ob tej življenjski krizi, ko je čutiti, da življenja enostavno ne moreš več živeti na enak način, kot si ga do zdaj je, da nas dobesedno obrne od znotraj navzven. Kriza nas opominja, da je čas, da postaneš zavestna celotnega sveta, namesto da si posameznica, ki se zaveda sveta na osnovi svojih individualnih potreb in želja. Namen našega življenja nima nobene zveze z individualizmom, s samoljubjem in tem kaj bomo dosegli kot posamezniki v svetu. Nobene zveze nima z našo potrebo po tem, da kontroliramo kdo smo. Namen od nas zahteva, da se predamo in opustimo vse, kar mislimo da smo in da bi morali narediti. To dejanje opuščanja postane naša nova navada in ne le enkratno dejanje. Paradoks namena je, da ne gre za razumevanje, temveč za aktivnost. Namen se razkriva skozi naše akcije! In naše akcije so del zunanjega sveta in ne naše notranjosti.
In to lahko potrdim iz prve roke. Pogosto povem, da je delo z ženskami nekaj, kar je izbralo mene in ne jaz tega dela. To je moj namen, ki ga razumsko nikoli ne bi izbrala. In vendar se je v moji tranziciji v 30tih letih skristaliziralo to, da me je duša soočila s tem, kar moja osebnost tudi slučajno ne bi izbrala. V procesu oblikovanja lastne individualnosti se mi je razkrilo kdo sem, kaj čutim in kaj je moj namen. In moj namen je da sem Luminari, da z zgledom vodim ženske, kako živeti svoje življenje na sijoče ženstven način. Na začetku sem brcala in se upirala, z leti sem se zmehčala in stopila v svojo vlogo, v svoj namen.
Namen pripada duši, je nekaj, kar nas pritegne, kar pogosto čutimo kot hrepenenje, kot nekaj pomembnega, ne za nas osebno, temveč za svet. Namen se razcveta v naši notranjosti in je potreba, ki jo čutimo, da v življenju naredimo nekaj pomembnega, nekaj s čimer prispevamo k dobrobiti sveta in človeštva. Da bi lahko svoj namen resnično dali v akcijo, moramo imeti razvit občutek Jaza, svojo individualnost, kajti brez te kreativne in občutene dimenzije individualnosti namena ne moremo začutiti kot pozitivno kvaliteto našega izkušanja sveta. Namesto tega se podamo na lov za namenom in zaradi pomanjkanja tega občutka za jaz, živimo v iluziji, da je namen neka neznana, misteriozna informacija, ki nam jo lahko dajo vedeževalci, astrologi ali psihoterapevti. Namen ni informacija, je impulz, ki te potegne tja, kamor se moraš premakniti. Izziv je v tem, da ga prepoznaš in mu slediš s polnim samozaupanjem. Namen lahko občutiš, in zahteva svoj organ, s katerim ga prepoznaš in to je srce. Srce je organ preko katerega občutimo namen.
In iz glave v srce se lahko premaknemo samo skozi občutenje telesa, skozi svoj notranji center. Za ženske velja, da se iz glave v srce lahko premaknemo le skozi maternico. Potrebno je začutiti lepoto in pomen svoje maternice, biti v maternici, da bi lahko skozi ta povečan občutek Jaza, svoje individualnosti začutila svoj namen.
Mnoge ženske so me v zadnjih dneh spraševale; Taja, kaj je to Femme… Kaj že? Femmepreneur je skovanka, ki mi je prirasla k srcu, ko sem v zadnjih treh letih intenzivno svoj čas in energijo posvečala iskanju mentoric, ki delajo posel na ženski način. In verjemite mi, ni jih bilo lahko najti. Kajti še vedno je ogromno žensk, ki delajo posel na moški način, ki sem se mu vseskozi upirala. Enostavno nisem mogla sprejeti tega, da me ukalupijo v eno samo nišo, v škatlico, kjer jaz blestim, vsi ostali deli mene pa so zanikani. In tako sem se učila in mojstrila, kako posel delati iz svoje duše, iz srca, skozi srce. In včeraj sem svoja dognanja prvič delila v skupini žensk, kar me je najvdušilo in navdihnilo, kajti ob tem ko deliš to, kar veš se razjasnijo in skristalizirajo koščki v mozaiku, kar me vedno navduši.
Nesporno dejstvo, ki ga ne moremo prezreti je, da smo ženske v zadnjih petdesetih letih dosegle resnično veliko, lahko rečemo, da smo se osvobodile in postale enakovredne moškim. In vendar še nikoli ni bilo znotraj ženske navkljub vsemu uspehu, ki ga je dosegla v zunanjem svetu, toliko občutkov nezadovoljstva, izpraznjenosti, zaskrbljenosti, občutkov samote, preplavljenosti, depresije, občutkov da smo brez podpore in nevidne za svet, da je v nas nek klic, ki ga ne prepoznamo in ne znamo živeti.
Ženske kronično dajejo in se razdajajo, preveč delajo in poleg vsega čutijo izjemno brezno med tem kar smo dosegle in tem, kar čutimo kot potencial v sebi. Ob tem dajanju na drugi strani jemljejo, da lahko dajo in to pogosto pomeni, da vzamejo same sebi, da nato delijo z drugimi. To je bilo izjemno pomembno odkritje zame, ko sem dojela, kako v moški paradigmi pravzaprav jemljemo, da damo. In ženske to čutimo in to nas izčrpava, v nas ustvarja praznino, ki jo nato polnimo s stvarmi iz zunanjega sveta. Čas je, da zapremo to verzel med bogatimi možnostmi tega kdo smo in kaj lahko dosežemo, med svojimi potenciali in točko, kjer se trenutno nahajamo v svojem življenju.
Nova paradigma posla temelji na ženskem aspektu širjenja, kjer si v poziciji sprejemljivosti, odprtosti, da lahko nato samo sebe širiš in deliš svoje Darilo, ki ga imaš z drugimi. Dejstvo je, da smo ženske izmojstrile moško moč, ki nam daje neverjetne možnosti, da gradimo, kontroliramo, dosegamo cilje, planiramo in naredimo stvari. To je moč, da ustvarimo stvari, ki jih lahko kontroliramo. Izmojstrile smo uporabo volje v svojem svetu. In dandanes lahko z voljo dosežemo praktično vse. Vprašanje je le, kakšna je cena tega dosežka. Kajti številne ženske zaradi svoje naravne ženske esence v tem razprodajanju sebe pravzaprav razprodajo svojo vitalnost, kar se najprej pozna na njihovem telesu in skozi bolezni, ki jih telo razkrije zaradi pomanjkanja negovanja sebe.
In navkljub temu, da smo se naučile kako delati z moško močjo ali pa prav zaradi tega še toliko bolj čutimo notranje hrepenenje po povezanosti, intimnosti, ustvarjalnemu izražanju, avtentičnih skupnostih in druženju ter potrebo, da bi prispevale k svetu, da blagoslovimo cel svet. Ženska moč, ki jo moramo najti v sebi je moč preobražanja življenja od znotraj navzven. In ta preobrazba vodi tudi na poslovnem področju. Marketing v ženski paradigmi temelji na gradnji medsebojnih odnosov skozi deljenje, širjenje tega, kar te navdihuje in veseli. In prodaja je v ženski paradigmi pravzaprav služenje drugim skozi širjenje in deljenje svojega unikatnega edinstvenega Darila, ki ga nosimo v sebi.
Večina tehnik, strategij in poslovnih modelov, ki so na voljo danes so oblikovali moški in so narejene na principih moškega sistema moči, kar pomeni analiziranje, planiranje in nadzor nad postopki, ki se dogajajo. Gre za postopke, ki vas korak za korakom vodijo do rezultata, ob tem pa lahko nadzorujete kaj se dogaja. Ženska je veliko bolj čustvena po svoji naravi in mora k poslu pristopiti na popolnoma drugačen način, iz svoje duše, od znotraj navzven.
Leta opazujem nadarjene ženske z voljo, navdihom in strastjo, kako se mučijo, hodijo iz seminarja na seminar, opazujejo, se učijo, nabirajo znanje in si hkrati ne upajo stopiti iz sence v ospredje ter resnično zasijati … postati Zvezda svojega življenja. In ja, to je bila brez dvoma moja osebna zgodba. Polna informacij, tehnik, strategij, načinov kako in sem preizkušala številne »sijoče in bleščeče« načine, ki so obljubljali uspeh dobesedno čez noč. Dokler nisem kooooončno dojela, da nihče zunaj mene ne more vedeti zakaj sem tukaj in kaj je tisto samo moje, Dojela sem, da moram sama odkriti kdo sem in kakšna je ženska v katero sem se rodila, da postanem. Postaviti sem morala svoj notranji temelj.
Ne glede na ves uspeh, ki smo ga ženske dosegle, v sebi čutimo vedno močnejše hrepenenje po višji ravni prispevka družbi, povezanosti, duhovnih povezavah z ljudmi, hrepenenje po povezanosti z dušo in živeti svojo dharmo. Globoka ljubezen, intimnost in povezanost, kreativni izraz, cvetenje življenja pa nimajo strateškega plana, tega ne morete nadzirati, lahko le dopustite, da se zgodijo. Da to ustvarite morate prebuditi novo vrsto moči v sebi. Najbližja beseda za žensko moč je magija, kar pomeni izkoristiti naravne moči, energijo, ki je že v vas in okoli vas.
Moška moč je povezana z doseganjem in ustvarjanjem zunaj nas, z močjo vpliva, denarjem in dosežki. Namesto pogleda na moč kot nekaj, kar je zunaj nas in s čimer upravljamo, moramo pogledati drugačno moč, ki je že v nas, ki prihaja od znotraj navzven. Gre za kultiviranje moči, ki je že v nas, za kultiviranje nas samih. Ženska moč je povezana s povezovanjem, kreativnim izražanjem in odnosi. Gre za premik paradigme iz individualizma, ki se osredotoča na »jaz«, v povezanost in soustvarjanje, kjer smo pomembni »mi« vsi.
In to je paradigma FemmePreneur. FemmePreneur je izkušnja, ki te poveže s tvojo žensko Dušo, ti pomaga, da si popolnoma usklajena s svojo Resnico, da čutiš izpolnjenost v sebi, da rodiš kariero, ki še ne obstaja in pustiš sled v življenju ljudi s katerimi imaš dušni dogovor in ki čakajo točno in samo tebe, ker si ti tista, ki boš s svojim Darilom, s svojo svetlobo, s svojim plamenom prižgala ogenj v njih.
Vsaka oseba, ki se utelesi na Zemlji, nosi v sebi unikatno, edinstveno Darilo, sporočilo ali misijo, ki je pravzaprav razlog za inkarnacijo. Nedvomno je nekaj, zaradi česar si tukaj, drugače enostavno ne bi izbral tega planeta in tega življenja v katerem si. Ena izmed zelo zanimivih informacij zadnjega časa je spoznanje, da je stres, ki ga povzroča skrivanje našega življenjskega namena pogosto izvor težav s hormonskim sistemom in fizičnim nelagodjem, ki lahko vodi v bolezen. Dejstvo je, da je življenjski namen povezan s tem kdo si in ne s tem kaj delaš, česar mnogi ne razumejo. In če ne veš kdo pravzaprav si, to vodi v neravnovesje tako na mentalnem, čustvenem kot tudi fizičnem nivoju. V življenju vedno stvari delaš v smeri svoje življenjske misije ali stran od nje. In če zanikaš sebe, se skrivaš, se delaš majhnega, ne rasteš. Pravzaprav se krčiš, poskušaš se pomanjšati. In ta zakrčenost v telesu povzroča dobesedno razpad tvojega telesa, en del tebe enostavno umira in to povzroči popoln kaos v tvojem fizičnem telesu, kar se nedvomno pozna na zdravju.
Ko odkriješ svoje življenjsko poslanstvo, Te Vesolje podpre v celoti. Življenjsko poslanstvo ni nekaj, kar je samo po sebi umevno. Izberemo ga preden se utelesimo, gre za izbiro Duše, ki nato v skladu s tem izbere svoje starše, dedno linijo, skratka svojo biologijo, z vsemi njenimi izzivi, saj je to idealno »igrišče« za to, da v polnosti objame sebe in se izrazi. In potem se moramo spomniti, ko smo enkrat tukaj, kaj je tisto, kar je res naše. Sama sem dolgo časa poznala delčke, nisem pa imela celostnega vpogleda v to, kaj poslanstvo zares je. Dokler ni po na-ključ-ju prišlo do mene vedenje, da gre pravzaprav za štiri pomembne stebre, ki tvorijo notranji temelj, jedrne želje, jedrne vrline, jedrne talente in strasti. Takoj sem dojela, da gre za notranji diamant, kajti v resnici ima obliko diamanta v nas.
Če vizija odgovarja na vprašanje kam gremo, se poslanstvo bolj ukvarja z vprašanjema kdo sem in pa zakaj sem tukaj. Ko enkrat veš, kaj je tvoje poslanstvo, si v stalnem stiku z virom notranje motivacije, strasti, ki te pelje čez vse strahove, vse dvome, vse občutke pomanjkanja, enostavno si na svoji poti in greš po njej. Nehaš se ukvarjati z zunanjim svetom in ovirami na poti, ki bi ti preusmerile pozornost levo ali desno, kajti si na svoji poti. Jasnost in usmerjenost sta tvoja vodnika, ko si v toku in greš z njim. To, da veš kaj je tvoje poslanstvo je eden od načinov, kako preseči svojega notranjega kritika in saboterja, da resnično greš za tem kdo ti si in to tudi izkusiš, utelesiš.
Razlika v kvaliteti življenja, če poznaš svoje poslanstvo ali ne, je dramatična. Življenje z ozaveščenim življenjskim poslanstvom osvetli tvojo vizijo življenja, tvoje želje, smisel življenja, občutek, da si tukaj z namenom, možnost prispevanja k razvoju sveta, ko veš, da soustvarjaš boljšo prihodnost, četudi v tem trenutku ne veš kako. Življenjsko poslanstvo razkriva, kaj je tisto ob čemer nam zaigra srce.
Na drugi strani pa je življenje brez poslanstva življenje, kjer si na avtomatiki notranjih odzivov bori, beži, zmrzni. Ponavadi gre za življenje, kjer smo nenehno v reakciji. Vedno znova preigravamo vzorce, ki smo jih podedovali, v katere smo bili udomačeni kot otroci in sledimo družbenim trendom. V otroških letih igra, v dijaških zaljubljenost, nato izbira kariere, družina, varčevanje za pokojnino, smrt.
Najbolj žalostno pri tem je to, da na zemljo prihajamo z jasno izbrano misijo, z vedenjem kdo, zakaj, kako in kaj in če povsem zapravimo svoj potencial, ki nam je dan, če ne uživamo v tistem, kar delamo, se poročimo ali ostanemo z osebo zgolj zaradi navade in živimo povprečno življenje ob tem najbolj trpimo v sebi, kajti del nas ve, da smo tukaj zaradi nečesa večjega.
Del nas ve, da smo tukaj kot edinstvena, unikatna, enkratna oseba, ki je prišla, da prispeva nekaj izjemnega. Če delamo to, kar dela povprečen človek, dobimo to, kar dobi povprečen človek. Moramo se naučiti poslušati sebe. In se hkrati naučiti, kako presegati sami sebe in zaupati, da vse kar se nam na začetku zdi težko sčasoma izgubi težo in postane lahkotno.
Moja pot me je vodila skozi preseganje povprečnosti. Ko opazujem povprečnost, se le steška pomirim z njo, ker ubija duha in ker te ukalupi v znano. Veliko raje imam prostranosti neznanega, čeprav je včasih veliko izzivov na poti in tudi približno ni lahko.
Ko sem potovala skozi različne nivoje življenja sem na svojem popotovanju vedno znova izbirala, da presegam odvisnost in nato neodvisnost/enakost in ravnovesje pol-pol, ker obožujem strast, navdihe, sočnost in življenje. Verjamem v to, da smo ljudje Kreatorji, da ustvarjamo svoje zgodbe. In lahko jih ustvarjamo zavestno, skozi zavesne izbire ali skozi nezavedne reakcije, in to je izbira, ki nam je dana na voljo vsak trenutek. Nihče ni rekel, da je življenje lahko, v resnici ni, še posebej, ko izbere pot, kjer zavestno izbiraš kaj kreiraš. Kajti to s čimer te življenje sooči je, da je potrebno prevzeti 100% odgovornost za svoje izbire in s tem imamo ne-malo težav v svojih življenjih.
Ko sem se zavezala temu, da živim svoj klic, da hodim za tem, kar me navdihuje in vedno znova izbiram, da živim svoje darove in sem v služenju življenju, nisem vedela, da bo moja izbira tako pogosto na preizkušnji, kot je. To je pot preseganja samega sebe, ko vsak trenutek izbiraš stvari v svojem življenju, ki so neudobne, ki so nove, ki so neznane in to je pogosto velik izziv. Ko se zavedaš, da si ljubezen in izbiraš, da v polnosti živiš to ljubezen, si dnevno izzvan v tem, da boš to izbral ponovno in še enkrat ali ne. In mnoge to »preizkušanje« moti. Sama sem mnenja, da v resnici preizkušamo sami sebe, ali bomo zvesti svoji zavezi ali jo bomo spremenili in izbrali drugače. Vedno znova je potrebno preseči udobje znanega in deskati na valovih življenja. In v zadnjih mesecih so ti notranji čustveni valovi resnično veliki.
Dnevno se učim, da ostajam predana svoji poti in zavezana svoji misiji. Na tej poti se učim in vse svoje izkušnje predajam naprej tistim ženskam, ki čutijo, da želijo preseči notranje udobje znanega in so pripravljene, da se v polnosti predati življenju. Kajti življenje je tvoja narava, ti si življenje in v resnici se samo predaš sama sebi. In to je izjemen izziv, kajti podajaš se v neznano, kjer ni garancij, kjer ni zemljevidov, kjer ne veš kaj in kako. In vendar potuješ s popolnim zaupanjem vase, s popolnim vedenjem, da si na najboljši možni poti, samospoštovanjem in cenjenjem svoje lastne vrednosti.
Vizija je smer, kamor naj gremo, poslanstvo pa je naša optimalna vloga, ki jo naj »odigramo«, je to kdo mi v resnici smo, kar moramo prepoznati in objeti v sebi, da zaživimo kot celostno izpolnjena in zadovoljna Bit.
Drznost je ena najpomembnejših kvalitet na naši poti. Da si drzneš biti dovolj pogumen (pogum pomeni, da si srčen), da si to kar si. Drznost je lastnost, ki jo danes enostavno moraš imeti. Drznost, da se pokažeš, da slediš svojemu srčnemu hrepenenju, svojim srčnim željam, da živiš na polno. In to še posebej takrat, ko si ranjen, ko boli, ko bi se najraje skril in igral majhno igro, da ne bi bil ponovno ranjen. Upati si, imeti pogum, da slediš svojemu srcu namesto pogojevanju, namesto udomačenosti. Izbrati sočnost življenja je svojevrstna drznost, ki napolni tvoje telo, ki te izpolni popolnoma. Napolni te z radostjo in samo tako živiš življenje, ki te je vredno. In vsak trenutek je tvoja izbira ali živiš življenje iz svojega srca, avtentično tvoje, ali slediš udomačenosti, strategijam in pogojevanju, ki so del tvoje vzgoje, odraščanja, družbe.
Eden tistih AHA momentov se je zgodil, ko sem dojela, kako zlorabljamo besede, kako v resnici sploh ne vemo, kaj govorimo. In skozi debato z mojim moškim, ko mi je jasno razložil, da s tem, ko zlorabljam besedo “rabim”, ustvarjam zmedo pri njemu in hkrati izgubljam njegovo pozornost, sem dojela, da ženske pogosto ne razločimo, kaj so naše potrebe in kaj hočemo. Da bi bila zmeda še večja, pa smo večinoma ujete v tem, da si sploh ne dovolimo, da bi bilo za nas poskrbljeno, ker sodimo to, kar dopustimo, da nam je dano, skozi to ali si stvar zaslužimo ali ne.
Zmedena? Hja no, moram priznati, da sem tudi sama nekaj časa gledala s široko odprtimi očmi, potem pa sem dojela, da sem si večino svojega življenja kupovala pozornost in ljubezen s tem, da sem delala stvari za druge, da bi mi potem uslugo vrnili, da sem se žrtvovala za druge s to predpostavko, da so mi oni dolžni in da sem bila pogosto samovšečna in večvredna v odnosu s tistimi, kjer sem precenila, da je moja vrednost višja. UAU lahko si predstavljate kako presenečena sem bila, ko sem ugotovila, da sem svojo vrednost in to kar sem mislila, da si zaslužim ocenjevala na podlagi dogodkov, situacij in odnosov v zunanjem svetu.
In potem je prišlo razodetje, da se pravzaprav ves čas prodajam, ker sem upravičevala to, kar sem dopustila, da pride k meni s tem, kar sem naredila v preteklosti, s tem, kar si zaslužim. Dojela sem, da je ključna težava večine žensk v tem, da sploh ne vemo, kaj potrebujemo. Nihče nas ni nikoli vprašal. In mislimo, da vemo, v resnici pa sledimo pogojevanju družbe in temu kar mislimo, da si zaslužimo. To je arhetip ustrežljivke, ki svoje kvalitete vedno prodaja za dobrine zunaj nje, pa naj bo to ljubezen, pozornost ali denar. In ko sem pripravljala razširjeno spletno druženje Objemi Sebe, se je ustrežljivka razkrila v svoji pravi podobi.
Si predstavljaš svet, v katerem bi vsi jasno vedeli, kaj potrebujejo? Kjer bi se vsi jasno zavedali, da so zadovoljene potrebe tiste, ki podpirajo tvoj prihodnji jaz, tvojo veličastnost, tvoj resnični jaz? Kjer bi zlahka povedala kaj potrebuješ, ker bi s tem opolnomočevala ne le sebe, temveč vse okoli sebe? To je paradigma najsrečnejše ženske na svetu. Ženska, ki je v svoji polni moči ve kaj potrebuje, da bi njen razcvet postal še večji, globlji, da bi njena odprtost, njena srčnost preobrazila svet. Da bi še bolj zasijala v svoji lepoti in svetlobi.
Ženska, ki je srečna, ki je zadovoljena, ki je radostna sije, širi iz sebe življenjsko silo in s tem izžarevanjem polni baterije moškega. In moški zlahka osreči žensko, ki je že srečna še bolj. In tej sreči ni nikoli konca, vedno si lahko srečna še malo bolj. In takrat, ko gre ženska skozi svoje življenje brez tega, kar potrebuje, žaluje. Žaluje za izgubljeno prihodnostjo, ki jo je videla, žaluje za intimnim partnerstvom, ki ga je zaznala, ko je vstopila v odnos, kajti ženske vedno vidimo potencial stvari v katere vstopamo. In ker ne znamo izraziti svojih potreb, ki bi nas popeljale k našemu največjemu potencialu, k najboljši verziji nas samih, žalujemo. In po letih žalovanja ženski ni težko reči odhajam, kajti zanjo je stvar zaključena, za njo so leta žalovanja, medtem ko moški ponavadi šele takrat začuti žalost, če govorim o partnerskem odnosu.
Ženske si običajno vzamemo čas za to, da se naspimo ker smo si to zaslužile s tem, da trdo delamo. Ženske gremo na seminar, na druženje, ker smo si to zaslužile in nam pripada, ker smo poskrbele za vse, po tem, ko smo skuhale, pospravile, poskrbele za otroke in moža. Ženske gremo na dopust takrat, ko smo tako izčrpane, da ne moremo več živeti, ker smo naredile vse, kar je bilo treba. In ne zato, ker to potrebujemo. Vedno znova si kupujemo čas, ki si ga vzamamo zase in upamo, da se bomo v tem času regenerirale, ker smo tako utrujene od vsega in žalostne v sebi, da je cena tega tako visoka. Lahko si predstavljate moje presenečenje, ko sem ugotovila, da si moški nikoli ne vzamejo časa zase. Moj mož pravi, da si ne moreš vzeti nekaj, kar itak imaš. No tukaj je prišlo razumevanje tega, zakaj si ženske rabimo vzeti čas.
Izziv je v tem, da se naspimo zato, ker vemo, kaj bomo spočite lahko naredile naslednji dan, ker bomo bolj potrpežljive, bolj prijazne. Da gremo na druženje, ker vemo, da nas bo to napolnilo z vitalnostjo in dobro voljo in da smo dobro razpoložene bolj v toku in lažje naredimo vse kar je potrebno narediti. Da si vzamemo dopust, ker vemo, da nas bo to napolnilo z navdihi in kreativnostjo, da bomo v prihodnosti lahko sebe izrazile še bolj avtentično in še več prispevale. Čas je, da premaknemo svoj pogled in se osvobodimo navad, ki nas držijo v preteklosti. Kaj praviš?
Sama rada rečem, da ni res, da ne moreš ničesar narediti! Vprašanje je samo kaj bolj ceniš v sebi, kaj izbiraš in čemur daješ, namenjaš svojo pozornost. Pot srca ni lahka in to kar potrebujemo je naše nenehno naravnavanje, nenehno uglaševanje z njo. Tukaj ni avtomatike, je zavestna izbira 24/7, vedno znova in znova. Tukaj ni udobja in ni sigurnosti, in ja, pogosto je grozljivo in strašljivo, ko ne veš kam greš. In vendar srce napolni naše življenje z vitalnostjo in sočnostjo, če imamo pogum in drznost, da mu sledimo. Ker si tega vredna!
In ti? Si upaš? Slediš svojemu srce ali svoji udomačenosti?
Nahajamo se v pomembnem času. V času velikega premika paradigme. Dogaja se preobrazba, nekaj znotraj nas nas kliče k prebujenju, da postanemo del velike igre in veličastnejšo verzijo samega sebe.
Čutiš to?
Imamo veliko odgovornost, ne le zase, to delamo za vse tiste, ki si tega v tem trenutku ne morejo privoščiti, ker se borijo za preživetje. Ko je Dalaj Lama izjavil, da je to delo zahodne ženske nisem razumela, zdaj razumem. Kajti me imamo izbiro, me to lahko izberemo.
Kar sem spoznavala v zadnjih letih, najbolj pa po decembru 2012 je, da naša želja po izpolnjenosti in po miru, po izboljšanju sebe enostavno ni dovolj velika motivacija, da bi resnično lahko postali katalizatorji za pomembno preobrazbo, ki je pred vrati. Vem, da nenehno ponavljam, da moramo ženske postati najsrečnejše ženske na svetu, morda je čas, da osvetlim zakaj!? “Sreča je izraz ljubezni, ki izhaja iz nas,” to so besede don Miguel Ruiza, ki pravi tudi, da “Nas nihče drug ne more osrečiti, sreča izhaja iz nas samih. Nismo srečni zato, ker nas ljubijo drugi, temveč ker mi ljubimo sebe. Namen tolteškega usposabljanja je spomniti človeka, da vzljubi samega sebe.”
Le ljubezen je dovolj velika motivacija, da se dvignemo onkraj izzivov s katerimi smo soočeni kot človeštvo. Najti moramo način, kako čutiti svojo veličastnost, živeti kot veličastna bitja – dvigniti se moramo onkraj svojega majhnega jaza, njegovih skrbi, strahov in drame. Preseči je potrebno Ego in tega ne morete narediti, če ste v svojem majhnem jazu, ki si želi igrati majhno igro, biti neopazen, se čimbolj skriti, imeti svoj mir in svoje udobje. Motivacija večine ljudi, ki hodi po duhovni poti je še vedno, da bi čutili izpolnjenost in notranji mir. Kajti ko govorimo o duhovni poti večina želi čutiti izpolnjenost, povezanost, umirjenost, …. razmišljamo o majhnih stvareh, vendar nas to ne bo premaknilo iz majhnega jaza.
Rabimo veliko sliko, večjo perspektivo tega, kaj je potrebno storiti in zakaj je pomembno, da presežemo trenutno človeško stanje, ki je usmerjeno na preživetje, ujetost v planetarne sanje pekla, kot to imenuje Ruiz. Če resnično želimo spremeniti svet, bo treba zamenjati naš pogled na svet v celoti. Postati moramo sveta posoda za Evolucijo, da se zgodi skozi nas – roditi jo bo potrebno iz sebe v svet. Preseči bo treba svojo udomačenost v človeško naravo, da bi lahko naredili veliki premik.
Gre za to, da je potrebno našo notranjo napeljavo (beri živčevje) na novo nastaviti, da bi lahko stopili v svoj polni potencial naše duše. In da bi lahko živeli raj na Zemlji, to od nas zahteva velik premik v zavedanju. In ta premik je tako velik, da ga ne bomo uspeli narediti, če si bomo prizadevali le za to, da bi se počutili bolje, da bi bili bolj srečni ali bolj izpolnjeni. Seveda je to potrebno, je začetek, vendar če je to tvoja motivacija, tega velikega premika ne boš naredil.
Zakaj?
Premik v avtentičnost, v avtentično prebujenje, premik onkraj Ega je preveč neudoben, da bi ga naredil. Duša od nas zahteva premik v neznano, ven iz cone udobja in nekateri enostavno ne bodo šli v ta premik s potrebno zavzetostjo in doslednostjo, če je njihova motivacija, da bi se počutili bolje, bolj srečno, bolj umirjeno. Kajti na začetku ta premik ne bo čutiti bolje, kvečjemu še slabše.
Potrebno je najti večjo perspektivo, čutiti na večji način, videti večjo sliko, spoznati globljo motivacijo, da ostaneš na poti ne glede na vse. In sam na tej poti hitro odnehaš. V časih v katerih živimo, je povezanost z enako mislečimi ljudmi, podpora skupnosti, ki te spomni na tvojo zavezo, na tvojo avtentično prebujenje, da ne odnehaš, ko je težko, temveč se premikaš naprej, ker čutiš podporo enako mislečih ljudi. In to je evolucijsko sestrstvo. To smo Sistars.
Zavedam se, da to kar delam ni za vsakogar in vendar vem tudi, da med ženskami raste zavedanje o tem, kako pomembno se je povezati in soustvarjati.
Moja vloga je v tem, da te spomnim, da je potreben stik z veliko sliko, z veliko perspektivo, z lastno veličastnostjo, s svojo avtentičnostjo DNEVNO. To ni enkratno dejanje, enkratna izbira. Potrebne so dnevne prakse, da ohranjaš stik s tem delom. In v tem premiku ti lahko pomagam tako, da s teboj delim nove načine, nove prakse, nova orodja, ki ti bodo v tem premiku v podporo. Kajti časi so se spremenili in treba je narediti prostor za novo. To zahteva premik v neznano, premik v tok, premik v paradigmo Biti.
Kot pravi Ruiz: “V tolteškem izročilu je največji poudarek na vašem osebnem ozaveščanju ter prehodu iz starih sanj, ki jih poganja strah, v nove sanje raja na zemlji.”
Zaživi svoj raj na zemlji.
Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena
Svet se je spremenil. Nihče ni poročal o tem. Nobenega medijskega pokrivanja ni bilo, nobenih velikih in mastnih naslovov v časopisih. In vendar se je Svet spremenil. Starega sveta ni več. Nov Svet se rojeva in vendar mnogi čakajo na stare službe, da bodo lahko uporabili stare veščine, da jih bodo poklicali nazaj v vloge, ki so podpirale stari svet. Stari svet je temeljil na paradigmi; Kaj lahko jaz dobim? Kaj je tukaj zame? In ta svet se je sesul v prah. Vendar še vedno mnogi poskušajo delovati v tej znani paradigmi, ker je tako udobna. Udobje je naše novo prekletstvo, kajti vidiš le tisto, kar želiš videti in zato bo prebujenje za mnoge zdaj vedno bolj boleče.
Potrebno je opustiti navezanost na stari svet, da bi lahko dopustili novemu svetu, da se rodi v polnosti. Udobje znanega nam je v tem prehodnem obdobju, ko večina še ne prepoznava, da je stari Svet umrl in da ga ne bo nazaj, izjemen izziv. In vendar velja, da dokler bolečina tvoje duše ob dejstvu, da ne sprejemaš in zatiraš svoje darilo ne preseže želje po udobju, ne boš naredil premika. Veliko ljudi čaka, da se bodo vzpostavile nazaj stare, čeprav porušene vezi. Ljudje čakajo na to kar jim pripada, kar menijo, da bodo dobili, na tisto, kar jim je nudil stari Svet. Navezanost na stvari, ljudi, status, pozicije, službe je tisto, kar nas drži v poziciji zamrznjenosti o kateri sem že govorila. Večina ljudi je otrplih, so kot noji z glavo v pesku in čakajo, da bo stvar minila in da se bodo lahko vrnili nazaj k starim navadam in starim stvarem.
Vendar tega sveta ni več. 21.12.12 je zasidral novo energijo, nov Svet. In 21.6.2013 nam bo razkril vso veličastnost novega Sveta. In najpomembnejša stvar v tem novem Svetu je nova paradigma, ki se imenuje; Kaj lahko prispevam? Kaj je moje Darilo, ki naj ga delim z drugimi? 21.6.2013 poletni solsticij vam bo razkril koliko ste resnično v stiku sami s seboj. In tisti, ki ste izmojstrili kako Biti namesto delovati, kako biti to darilo in kako služiti ljudem in svetu boste zacveteli. In tisti, ki ste še vedno v vprašanjih; Kaj moram narediti, da dobim, kar si želim? Kako do tega, kar je tukaj zame? boste ugotovili, da so stvari še bolj nejasne kot so bile. Kaos je znak preobrazbe.
Poletni solsticij je mogočen mejnik v ciklu leta in predstavlja ravnovesje zimskemu solsticiju in ker smo ravno šest mesecev po slovitem 21.12.12 nam tokratni poletni solsticij prizemljuje ideje in semena, ki smo jih sejali. Zdaj bodo začela pospešeno rasti. Zanimivo je to, da je 12 dni po 21.6. ravno tako pomembnih kot 12 dni Božiča. Kajti gre za čas do odpiranja Siriusovega portala, ko je Zemlja v izobilju deležna kozmičnih energijskih pošiljk. Pomembno je, kaj počnete v teh dneh in kam se usmerjate, kajti z besedami Wayne Dyera, je vse že tukaj, vse kar morate narediti je, da dopustite, da je v vaši realnosti.
Pomembno vprašanje v teh dneh je ali veste kako samo in zgolj Biti in kako biti voljni, da dopustite, da stvari samo So, brez potrebe po tem, da bi stvari silili, da bi po vsej sili hoteli spremeniti, zamenjati, odstraniti, odrezati, ker niso ok.
Mnogi me sprašujejo kako in jaz pravim samo Bodi. Nič ti ni treba narediti. Več let že govorim o veščinah, ki bodo zdaj postale sila pomembne, zato tisti, ki ste bili lani na seminarju Iz delovanja v paradigmo Biti potegnite iz naftalina zapiske in jih dajte v prakso, kajti resnično se splača. Ko so me moji vodniki mojstrili v umetnosti Biti, sem dve leti preživela v nenehnem notranjem spraševanju: “Kako se to naredi?”, dokler mi ni postalo jasno, da ni kaj narediti. In moje večletno mojstrenje paradigme Biti je zdaj dočakalo igrišče, kjer se lahko v polnosti igram.
To kar je za mnoge neuspeh, je zame novo rojstvo, kajti kot feniksi imamo zdaj priložnost, da se dvignemo iz pepela starega Sveta in ustvarimo tak svet, kot si ga želimo. Moja vizija, da je Najsrečnejša Ženska tista, ki bo spremenila svet, dobiva krila in vem, da je to čista Resnica. Opazujem jo, ko gledam prebujene, utelešene Ženske, kako se prebujajo iz svojih ranjenosti in se začenjajo zavedati izjemnost in veličastnost ranljivosti.
Vsi odgovori so v tebi. Vse je že v tebi. In če ne veš kako do teh informacij so zdaj z moje strani na voljo le še individualni VIP dnevi, kjer Te lahko, če tako izbereš vodim do odgovorov, ki pa niso zunaj tebe, so v tebi. In vendar je treba postaviti pravo vprašanje, da prejmeš odgovor, ki ga iščeš, kajti gre za vibracijsko ujemanje.
Čas je, da začnete živeti svoja vprašanja. Čas je, da živite svojo pot do odgovora. In lahko Te vodim skozi, kajti moja vloga v tem izjemnem času je vloga vodnika, ki vodi v novo rojstvo, v nov svet, v tvoje darove, ki počivajo v tebi in čakajo, da jih prepoznaš in uporabiš. V.I.P. dan Živi svoj Notranji Diamant, to, kar je tvoje darilo svetu, to kar lahko prispevaš, kar je tvoja duša izbrala, da deliš s svetom in s svojo prisotnostjo obogatiš ljudi in svet, je dan namenjen odkrivanju odgovorov na pomembna vprašanja tvojega življenja; Kdo sem Jaz? Zakaj sem tukaj? Kako lahko prispevam? In kaj je moje Darilo svetu, ki se rojeva?
Živi odgovore na svoja vprašanja!
Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena
O njem se sploh ne govori. Kot sem pred dnevi prebrala na FB je teh portalov, prehodov, mrkov in polnih lun toliko, da bi raje kot informacijo o tem kaj dogaja malce miru, eno pikico, čisto malo, da si oddahnemo in naberemo moči za naprej.
V angelski numerologiji o zaporedju 666 piše, da prinaša kaos in da so misli iz ravnovesja, da je osredotočenost na materialnost ogromna in prevelika. Potrebno bo vzpostaviti ravnovesje med nebom in zemljo. 6 je število Venere in lepote in ja tudi materialnega, vendar je od nas odvisno kam usmerimo svojo pozornost in kaj izberemo.
To o čemer se ne govori kaj dosti je, da se razpušča matrika, ki drži senčni aspekt na tem planetu in v juniju lahko pričakujemo premike. Zanimivo je, da se je začelo premikati v tej smeri razkrivanja senčnih aspektov naših politikov in s tem, ko bo zgoščenost popuščala lahko pričakujemo, da se bodo stvari dvigovale v naši zavesti in to kar bodo želel od nas je sprejemljivost. O sprejemljivosti sem že pisala, tisto, kar jo spremlja in bo v tem času izjemno pomembno pa bo odprtost.
Ženska esenca je esenca, ki je povezana z odprtostjo. Če je moška verzija tukaj in zdaj povezana s prisotnostjo, je ženska verzija povezana z odprtostjo. Moja velika lekcija na tem področju se je odvijala lani v tem času, ob Venerinem prehodu, ko sem dojela, kako pomembno je, da ostajam odprta ne glede na to kako boli.
In ko sem se nedavno srečala s prijateljico mi je povedala: »Taja slišim te v glavi, kako mi razlagaš, ko te najbolj boli, ostajaj odprta, premikaj se skozi, ostajaj odprta. Bolelo je kot pri norcih, pa sem uspela ostajati odprta, s tem, da sem si skoraj na glas govorila. Ja, ja, boli, ostajaj odprta.«
In to je izziv, ki nam ga prinaša 666, odprtost, razcvet, pretok. In kaos. Kajti to kar nam prinaša ta čas je soočanje s strahovi. Vedno, ko se odpremo se v nas dvignejo strahovi, travme in bolečine, ki smo jih pospravili v sebi. To bo čas soočenja s samim seboj in z vsem, kar hranimo v svojih kleteh. Predihati bo treba in se premakniti skozi to temo. Izziv je v tem, da se ne zapremo, da ne pobegnemo, da ostajamo odprte. Širitev iz srca je pomembna v tem času.
To poletje bo izjemno pomembno, da veste kdo ste in kam je naravnan vaš notranji kompas, kajti v kaosu, ki se ustvarja bo vedno težje loviti ravnotežje v zunanjem svetu. Pokazalo se bo, kje nimamo postavljenih temeljev, kje so stvari puhle in to bo s seboj prinašalo obilo nelagodja in bolečine, s katero se bo potrebno soočati.
Včasih si resnično želim, da bi lahko napisala kaj osladno lepega in pocukranega, pa me vedno znova posadijo pred tipkovnico, ko moram napisati kaj neprijetnega, tako da sem že sama sebi sitna zaradi tega ampak sploh ne gre za to, da bi bila negativno orientirana, pomembno se mi zdi, da vemo, kaj se dogaja. In na mojo veliko žalost je tole čas velikih transformacij, ki so prej neprijetne, kot prijetne.
Živimo v času ko je edino pravilo, da ni pravil. Pomembno je biti v toku in spremljati valove na horizontu. Pomembno je vedeti kam greš in kaj so tvoje sanje. Kajti dolgo časa smo sanjali sanje drugih ljudi in smo pozabili na svoje. Dolgo časa smo ustrezali drugim, zdaj prihaja čas sodelovanja, ko je potrebno spoznati kdo sem jaz. Energija nas podpira v tem, da uresničimo svoje Sanje, zase..
Če se želimo premakniti na raven Enosti, bo treba dojeti da smo darilo drug drugemu, pa tudi kaj je moje unikatno, enkratno darilo, ki sem ga prišel deliti na planet Zemlja. Vsak je tukaj s svojo unikatno, enkratno zgodbo in na nas je, da jo živimo. Ljubezen čaka, da nas izkoristi za to, da se skozi nas izraža v svet. In mi zavlačujemo. Treba se odpreti in dopustiti.
Zanimivo je opazovati in poslušati ljudi, ki se pritožujejo nad tem ,da ni več nobene stabilnosti v zunanjem svetu. Sploh ne moreš ničesar planirati, ker se vse sproti spreminja in to je značilno za Soul-arno dobo v katero smo zakorakali. Vse postaja živo, aktivno, spreminjajoče se, kajti ženstvena esenca, ki je prevzela vodstvo na planetu nas sooča s tem delom v nas samih. Da smo lahko živahni in v toku, moramo postati ranljivi in voljni, da se odpremo in sprejmemo. Intimno partnerstvo stopa v ospredje in spreminjajo se pravila igre na planetu. Pomembno je, da smo v toku in znamo poslušati.
Spreminjajo se duhovni dogovori in eno od področij, kjer se v tem času intenzivno kaže potreba po tem, da sprejmemo nove zaveze in dogovore s seboj je nedvomno področje denarja, drugo pa so partnerski odnosi. Sploh za ženske vidim, da tovrstni dogovori močno vplivajo na kvaliteto naših življenj, zato je nujno, da si pogledate kakšni so vaši notranji dogovori, ki ste jih sprejeli v otroštvu in se jih še vedno držite.
Na vikend seminarju bomo pogledali štiri duhovne dogovore, ki nas držijo v preživetvenem vzdušju, ujete v strahu, v nezaupanju, ko smo prepričane, da si ne zaslužimo in da nimamo dovoljenja, da smo svoja najveličastnejša verzija same sebe.
In ker so dogovori podzavestna stvar se ženske vedno znova, ne da bi vedele znajdemo v istih starih »jajcih«, ne glede na to, koliko stvari imamo že ozaveščenih v sebi. Tale čas med 6.6.2013 in 21.6.2013 izkoristite za opazovanje sebe, za soočanje z notranjimi »jajci«, kajti vse notranje ujetosti in sence bodo zahtevale našo pozornost. Če jim ne boste voljni prisluhniti in se z njimi pomiriti, bodo vedno hitreje prihajali nazaj in se kazali na različne načine, stvar pa bo z vsakim krogom bolj dramatična, bolj zgoščena in verjetno tudi boleča. Vsi ujeti deli vas dobesedno moledujejo, da jih osvobodite in spustite iz kleti. Čas je za soočenje in osvobajanje.
Izziv je v tem, da se stvari ne dogajajo same od sebe, da zahtevajo našo prisotnost, pozornost in odprtost, našo voljnost, da jih prepoznamo in se pomirimo z njimi zavestno. To da se pomirimo je naša izbira, ostale izbire že poznamo bori se, beži ali zmrzni. Tudi te so nam na voljo, vendar nas bodo peljale še en krog, da bi se lahko soočili z njimi.
Tile vetrovi spremembe, ki pihajo zadnje tri dni so naša priložnost, da se dvignemo in se povežemo s svojim višjim jazom v telesu tukaj in zdaj. Poletje je čas utelešanja. Izkoristite pomoč, ki nam je na voljo in utelesite svojo svetlobo, ljubezen, ki vi ste in pojdite s tokom življenja.
Čas je, da zasiješ v vsej svoji veličastnosti, enkratnosti in neponovljivosti.
Naše nezavedne strategije nas zakrčijo v vloge, ki jih igramo. Ko vprašam ljudi kdo so, mi pogosto začnejo naštevati svoje vloge, v katere so udomačeni; mama, žena, ženska, … Vloge, ki smo jih “oblekli” so nam postale pretesne in čas je, da jih slečemo. In to slačenje starih oblačil je lahko stresno in ja, je pogosto strašljivo, vendar stare stvari moraš prepoznati, jih sleči, da bi lahko oblekel nova oblačila. Pred nami je leto levitve, pravzaprav smo že dodobra zakorakali vanj, sleči je potrebno pretesno kožo in dopustiti, da nam zraste nova.
Da bi se lahko premaknili nazaj v svojo avtentičnost, v pristnost svoje duše, se moramo premakniti onkraj starih strategij, kajti ne moreš se premakniti v ranjivost, v avtentičnost, v svoj notranji rezervoar življenja, če si ne zaupaš, če se ne počutiš varnega. Vaš notranji otrok poskrbi, da se počuti varnega pogosto tako, da sega v zunanji svet in išče “starša”, ki bi mu pomagal, da bi se počutil varnega v sebi. Vse rane, ki jih “hranite” v sebi v tem delu notranjega otroka, vam preprečujejo, da bi se premikali s tokom življenja, kajti gre za čeri vašega oceana na katerih se vedno znova in znova razbijete. Pomembno je, da te čeri v sebi spoznate, se pomirite z njimi, kajti nikamor ne bodo šle in nijih več mogoče skriti pred seboj.
V tem času izzivov je ni bolj pomembne vloge v vašem življenju, kot je jasnost glede vašega življenjskega poslanstva. Zakaj? Ker je to kompas, ki vas vodi po vodah vašega notranjega oceana. Poslanstvo daje vašemu življenju kontekst, omogoči vam, da bolj jasno prepoznate, nezavedne strategije v akciji, ki niso v podporo vašemu poslanstvu, pomaga vam, da vidite čeri in nizke vode v svojem notranjem oceanu. Poslanstvo te navdihne, da si več kot le svoja zgodba, da presežeš svoje strategije v sebi. In to ni enkratno dejanje. Gre za vsakodnevno izbiro preseganja samega sebe. In da bi lahko živeli svoje poslanstvo se moramo biti pripravljeni soočiti z resnico.
Seveda poznate slavno izjavo Jacka Nickolsona iz filma A Few good men; You wanna the truth? You can’t handle the truth… Hočeš Resnico? Ne zmoreš prenesti Resnice!.
Se lahko soočite z resnico v sebi? Z resnico, da izdajate sami sebe, zatirate sami sebe, zanikate sebe in svoje talente in sposobnosti, ki so v vas, da zlorabljate sebe, da se podrejate drugim, da bi ugajali, resnico, da zapuščate sami sebe ko vedno znova rečete ja stvarem, ki jih ne marate in se ločujete od sebe, da bi lahko preživeli v svetu, v katerem z resnico ne znamo rokovati in je ne prenesemo.
Večina ljudi danes ne zmore prenesti Resnice.
Preveč boleče se je soočiti z Resnico.
Zato imajo raje mehke blazinice, na katere se občasno naslonijo, stvari, ki začasno omilijo bolečino, “duhovne” aspirine, ki pobožajo dušo in začasno skrijejo strup, ki razjeda to isto dušo odznotraj. In vendar je Resnica edina vstopnica v avtentičnost. Iskrenost s seboj prinaša bolečino, ko se zaveš kje ustrezaš svoji osebnosti, svoji personi, svojemu Egu in nisi resničen s seboj. Tale pomlad nas slači, slači naše maske, slači naše ščite, odstranjuje školjko, ki smo jo zgradili okoli sebe, da bi zaščitili svojo “mehko” notranjost. Poskušamo ustvariti občutek varnosti od zunaj, umetno in si vedno znova lažemo.
Ko so se sesule moje “sanje” sem ugotovila, da sem sanjala iluzijo, majo moje Osebnosti, moje persone, ki si je želela sijoče, pomembne vloge, prepoznavnosti in slave. POčasi sem začela razločevati kaj si resnično želi moja Duša. Kaj so moje srčne želje in jih začela živeti. Srčne želje moje Duše so biti ljubezen, živeti Ljubezen in ljudi okoli sebe prebujati v resnico, da Ljubezen preobraža svet in da smo vsi ljubezen. In razsodnost je ključna, ko želiš razločiti plev osebnosti od semena duše. Kaj hranite v svojem življenju? Osebnost in Ego, svoj nižji jaz ali Dušo in svoj višji jaz? Ne gre za to kaj mislite, temveč kaj resnično izbirate, kam teče vaša energija, kje imate rezultate?
Kdaj bomo postali iskreni sami s seboj? Kdaj si bomo priznali, kaj je resnično, kaj je res srčno naše in kaj je blef, igra, ustrezanje drugim, ugajanje? Čas je povozil kopije. Čas je za Originale. Čas je, da odkriješ svoj notranji Original. Bo bolelo? Verjetno. Bo naporno? Verjetno. Treba se bo soočiti z vsemi petimi ranami, kje ste se izdali, se zanikali, se zlorabili, se zapustili, se ločili od sebe. Je vredno? Vedno. Kaj vam bo prineslo? Vse kar si srčno želite. In resnično dosežete lahko samo vse tisto, kar je v skladu z vašimi srčnimi željami.
Kajti ko smo pripravljeni in voljni, da se soočimo s tem kar najbolj boli v nas, stopimo v resnično notranjo moč. Takrat se resnično osvobodimo. Zakaj? Ker ko stopiš v svoj notranji temelj, v svoje jedro in objameš to kdo v resnici si, si svoboden. Svoboda ni v tem, da imaš stvari, da imaš denar, da imaš… svoboda je v notranjem vedenju, v modrosti, s katero prideš v stik, s to neustrašnostjo v sebi, kjer veš, da tudi če te življenje preizkusi in ti vzame vse, imaš v sebi svoj notranji diamant, svojo modrost, in boš vse zgradil še enkrat, in še enkrat, in še nekrat. Gre za tisto jedro, tisto neomajno resnico, ki je v sami srčiki, v samem centru Tebe, ki ve, da si Večen, da si Enkraten, da si Dragocen, da si Unikat, da si Original in ne kopija.
Da bi lahko živeli svoje poslanstvo moramo najti svojo notranjo Resnico. In seveda, ko se odpremo navznoter najprej naletimo kje vse nismo v skladu s svojim poslanstvom in ga ne živimo, kajti večina ljudi živi v zgodbi, v drami, ki jim ne služi.
In vendar Ti si Darilo svetu in ljudem sveta. Ti si Darilo in to darilo moraš živeti, da je v služenju svojemu namenu. Hrepenenje, da bi se predali svojemu poslanstvu v ljudeh raste in se krepi in ko tega ne moremo, smo v agoniji. in vendar tvoje poslanstvo ni delo, služba, nekaj, kar dosežeš. Tvoje poslanstvo nikoli ni to, kar misliš, da je, je to kar čutiš da je. Poslanstvo ni natančen zemljevid kako iz mesta A priti v mesto B. POslanstvo je izpolnjenost, ki jo čutiš in ki usmerja tvoje akcije k izražanju svojega notranjega diamanta. Ko siješ iz tega svojega notranjega diamanta. Živeti svoje poslanstvo pomeni, da SI poslanstvo. Poslanstvo je živeti svoje darilo v polnosti vsak trenutek. Je dajanje svoje prisotnosti v služenju božanskemu. Ko poznaš sebe, Ljubiš sebe in Si to kar si. In to je vodilo preročišča v Delfiju, je zapisano nad vrati v preročišče; Know thyself, Love thyself, Be thyself.
Kako se premakniti v svojo Resnico? Sooči se z vsem, kar ni resnično v tebi, s svojimi strukturami, s svojim notranjim otrokom in njegovimi ranjenostmi, ki še vedno ustvarjajo tvoje odzive v svetu. Spoznaj svoje poslanstvo, svoj notranji diamant in ga izbiraj vsak trenutek znova. Izbiraj to, kar je pristno, iskreno, tvoje.
Bodi kar si, bodi božanska!
Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena
P.S. Vabim te na srečanje Objemi Otroka v Sebi! kjer se soočamo in uravnovešamo vseh pet ranjenosti, ki jih nosimo v sebi. In če želite vodstvo kako spoznati svoje poslanstvo, se mi pridružite na vikend druženju Ljubi Sebe – Zasij kot DIamant!
In za navdih poglejte video RIhanne, kajti res smo lepi kot Diamanti. Imate oči, da se ugledate? Jaz vidim tvoj DIamant!
