Izvorna Bit

dragulj2.0

Poišči svoj dragulj

V svojem življenju gre vsaka ženska skozi pritiske, ki jo oblikujejo v njen edinstven in enkraten Dragulj. Ženske smo kot dragulji vseh velikosti in barv. Vsaka predstavlja edinstven, enkraten in neponovljiv Dragulj svetlobe.

Kar sem prepoznala skozi izkušnje je, da je Dragulj Ženske izčiščena esenca Ženske. Na notranji poti iskanja svojega dragulja, potujemo skozi arhetip princese na poti do kraljice. Princesa predstavlja energijo, ki je na poti h kraljici, a še ni tam. Ima moč, a je še ne zna uporabljati odgovorno. Joče, a ne na plemenit način. Ne zna se soočati s svojo bolečino in jo kreativno uporabljati. Uči se iz lastnih napak, je popustljiva, je lahkomiselna in se igra.
Kraljica pa je modra. Zaslužila si je svojo vedrost in sijaj, s tem ko je šla skozi vse svoje teste. Trpela je na poti in to jo je naredilo še lepšo. Dokazala je, da zna držati svoje kraljestvo skupaj. Postala je svoja vizija. Globoko neguje nekaj večjega kot je sama. Vlada z avtentično močjo. Kraljica obvlada igro življenja.
Ta rast iz princese v kraljico je radikalen proces, ki predstavlja spremembo v ključnih prepričanjih in vzorcih. Ženska mora sprejeti svojo strastno plat, dovoliti ljubezni iz svojega srca, dovoliti mora lepoti, da zasije iz nje.

Ko ženska spozna vse štiri aspekte dragulja, lahko stopi v Kraljico, ki predstavlja zlitje vseh štirih. Eden glavnih izzivov sodobne ženske je povezan s spoštovanjem in sprejemanjem same sebe, točno take kot je. Lastna vrednost in cenjenje sebe je pri številnih ženskah, ki jih srečujem šibka točka.Veliko lažje se spogledujemo s svojimi senčnimi aspekti in si prilaščamo senčne aspekte sebe, kot svetle, kar se mi včasih zdi izjemen paradoks človeštva. Veliko bolj se bojimo svetlobe kot teme in veliko raje se zadržujemo v peklu, kot v nebesih. Res je fascinantna človeška narava, čeprav mi da slutiti, da je ogromno tega povezano z našo udomačenostjo.

Arhetipsko gledano je tretja čakra povezana s spoštovanjem sebe in v prehodu iz enega nivoja zavesti na drugega moramo resnično preseči stare navade in rutine, če želimo narediti prehod v srce. In ta iniciacija prehoda v 3. čakro, je iniciacija v puberteti. Pri 14 letih, ko zapustimo domeno 2. čakre in imamo možnost, da se premaknemo na naslednji nivo zavesti je pred nami iniciacija iz otroka v mladega odraslega, ki s seboj prinaša zavedanje, da moramo odkriti svoj notranji dragulj v sebi, najti svoje talente in sposobnosti in začeti služiti širši skupnosti s tem, kar najraje počnemo, kar je res naše in v čemer maksimalno uživamo.

To kaj se običajno zgodi na tem prehodu je… ne poznam vaše zgodbe, vendar zgodba mnogih govori o zatiranju sebe, skrivanju svojih talentov, o sramu, osramočenosti, neodobravanju, nesprejetosti, o nespoštovanju, nezaupanju, necenjenju sebe. Številne ženske gredo tukaj v svojo sivo miško in se začnejo skrivati pred svetom. In ko sem se takole pogovarjala s prijateljico, ki mi je pripovedovala svojo zgodbo, mi je vseskozi prihajalo v ospredje naslednje; nihče te ne more zlorabiti bolj, kot zlorabljaš samo sebe. V trenutku, ko ta nekdo stopi čez tvojo mejo, do katere zlorabljaš sebe, in s tem prepoznaš zlorabo drugih, odkorakaš stran. Nihče te ne more ceniti bolj kot ceniš sama sebe, nihče te ne more spoštovati bolj, kot spoštuješ samo sebe in vedno si ceno postaviš tako visoko, kot ceniš sebe.Res fascinantno področje.

In kaj se zgodi, ko nismo iniciirani zavestno, s pričo, ki potrdi naš prehod? Pogosto nas iniciira življenje in ker ne vemo, da gre za iniciacijo, smo zelo nesrečni in žalostni, ko nam razpade življenje. In ker smo pozabili na cikle rasti in umiranja ter ponovnega rojstva, nas je strah sprememb.

Tako ženske zapademo v samouničevanje skozi depresije, odvisnosti in odnose, ki nam le odslikavajo naše samouničevalne težnje znotraj nas. Moški pa gredo v nasilje navzven, nasilje do drugih, pa naj bo fizično, psihično, čustveno ali mentalno.

Zato poglej globoko vase. Izkoplji svoj notranji dragulj in začni delati to, za kar si se rodila, kar si kot duša izbrala, da boš počela. Delaj to strastno, z navdušenjem in v služenju drugim, namesto zase. Soustvarjanje in sodelovanje, povezovanje so tiste kvalitete, ki jih moramo usvojiti. Zavihaj rokave in bodi to kar si. Ni treba ničesar narediti, samo bodi, kar ste. Saj vem, nad tem se velika večina žensk burno razburja, kaj pomeni samo Biti.

Na druženju čez vikend bomo govorile točno o tem. Pridruži se mi na Dragulju Ženske. Več o druženju tukaj…

Bodi Sijajno!
Taja

woman-hugging

Objemi Sebe!

Pogosto poslušam ljudi, kako se morejo ščititi pred negativnimi energijami in se spomnim svojih dni, ko sem verjela v ta mit. Potem sem spoznala, da se ščitimo zato, ker s tem varujemo svoje notranje ranjenosti, da nas ne bi kdo ponovno ranil. Vendar s tem dajemo vsakič energijo tistim, ki predstavljajo polarnost našemu arhetipu otroka, pa naj bo to odvisnik, tiran, reševalec zunaj nas.

Spoznala sem, da moramo pozdraviti sojenje in tendenco, da kritiziramo, bolečino izdaje, opravičevanje zanikanja, občutke zapuščenosti in osamljenosti, ter občutke izoliranosti in ločenosti v sebi, da bi lahko bili v svojem izvornem stanju ranljivosti, odprtosti, voljnosti. Vsi imamo močne ranjenosti na dveh ali treh poljih teh izvornih ranjenosti srca, ki nam onemogočajo globlji stik s svojo dušo in zaradi katerih ne moremo izkusiti Božanske Ljubezni. Kajti vsakič, ko se odpremo in samo zadiši po tem, da bi lahko bili ranjeni, se v našem telesu sproži močan notranji odziv, ki vključuje tako hormonski, kot tudi čisto fizični odziv, da ne govorim o tem, da vpliva na naše energijsko polje. In se zapremo, zakrčimo, stisnemo in se umaknemo v sebi – zbežimo ali pa napademo, tretji odziv je otopelost in zmrznjenost, ki je še najbolj pogost odziv v zadnjem času. Ćetrti odziv je padanje v nezavedno..

Tovrstne ranjenosti so nas zaznamovale na genetski ravni, arhetipski in kolektivni ravni, globoko so zakopane v našem celičnem spominu in večinoma smo naučeni, da jih poskušamo pozabiti, zanikati, zakopati še globlje v svoji notranjosti. Vendar povzročajo v nas občutek, da je z nami nekaj narobe. In tukaj se rojeva naš sram. Ko nas je sram, da obstajamo, ko mislimo, da si ne zaslužimo in nismo dovolj dobri, ne glede na vse naše uspehe, dosežke, vse kar nam veliko pomeni, vedno znova pristanemo v teh izvornih ranjenostih, ki nas silijo v iskanje, v ločenost in globok nedefiniran občutek, da je z nami nekaj hudo narobe. In to ne glede na vse zdravljenje, ki smo ga že opravili, ne glede na vse iskanje znotraj nas.

Dejstvo je, da dokler ne pogledamo v Matrico izvornih ran, dokler obstaja v nas, nismo svobodni. Vsi sistemi, ki jih poznamo, vse kar nas obdaja od religije, ekonomije, sodstva, politike, pravila civiliziranega sveta, vse oblike preganjanja in zatiranje, duhovne tradicije, sistemi prepričanja, vse se je rodilo iz Matrice izvornih ranjenosti. In vodijo nas sistemi, ki nas nadzirajo in kontrolirajo skozi te ranjenosti. Kajti tako se ustvarja strah, prestrašenost, nemoč. Pritisnejo ti na notranje gumbe in se umakneš, se skriješ, zmrzneš, se zakrčiš.

V svojem dve desetletji dolgem iskanju in raziskovanju sem spoznala, da so ranjenosti tista čustva, ki jih nismo izkusili. Blokirali smo ta čustveni tok s svojim obrambnim mehanizmom in oblikovali smo sodbo, kritiko, ki drži izkušnjo kot zamrznjeno sliko v naši avri. Ko sem raziskovala vpliv travm na biologijo, sem začela spoznavati, kako so ta zamrznjena čustva pravzaprav del naše celične strukture in ovirajo delovanje naših celic, tkiv in organov, kar v daljšem časovnem obdobju pripelje do bolezni.

Razsvetljenje, tako popularno stanje, ki ga iščejo mnogi je pravzaprav stanje, ko ponovno izkusiš celega sebe, vse dele sebe brez sojenja in kritiziranja in se vse razsvetli, gre vse v luč. Ključ je v občutkih. Naša izkušnja je občutek. Občutek si želi biti občuten, izkušen. Začutiti je potrebno svoje občutke in ko lahko čutiš celega sebe, vse dele sebe, se celotna dinamika notranjih ranjenosti razgradi. In oblikovala sem proces skozi katerega na lahkoten in milosten način preobražamo svoje ranjenosti, ki sem ga poimenovala DivineFlow – iz stresa v radost.

Vedno, ko čistiš in zdraviš svoje notranje rane, ojačuješ svojo angelsko esenco v sebi. Premikaš se v ljubezen, ven iz bolečine. Brez uporabe ščitov in obrambe pred čustvi smo odprti. Vedeti morate, da vedno k sebi pritegnemo ljudi in situacije za lastno zdravljenje, da se lahko vrnemo nazaj v celoto Biti. Okoliščine nam vedno odslikajo naše lastno obsojanje tistih delov nas samih, ki niso pozdravljeni znotraj nas in jih gledamo v drugih ljudeh. Ko se nehamo braniti, ščititi, se odpremo izkušnji, ki jo imamo v sebi, ki se mora premakniti v Celoto sebe.

In kar lahko naredim za vas je, da vas vodim skozi proces preobrazbe. DivineFlow razkriva starodavno znanje poti ljubezni o kateri so govorili mnogi mojstri v naši zgodovini. V 8 srečanjih Objemi Sebe pa se skupaj družimo in skozi skupinsko dinamiko premikamo skozi vseh osem izvornih ranjenosti, ki jih nosimo v sebi (štirje preživetveni arhetipi) in z vami bom delila, kako se soočati z njimi v vsakodnevnem življenju.

Na vsakem srečanju bomo zelo praktično in na svojem primeru pogledali kje izgubljamo svoj občutek varnosti in za kaj smo ga zamenjali v sebi.
Spoznali boste kje izdate, zanikate, ranite, zapustite in se ločite od sebe.

Objemi Sebe je izjemno arhetipsko popotovanje vase, ki skozi zdravljenje ranjenosti vedno bolj razkriva zlato naše Duše, našo angelsko esenco. Več na spletni povezavi >>>tukaj<<<

Bodi Sijajno!

Taja Albolena.

FeelU

Spoznaj sebe … v celoti!

Najpomembnejša faza v razcvetu sodobne ženske je oblikovanje individualnosti. Lepota cveta se razkriva popolnoma naravno. Individualnost pa je nekaj, kar moramo ženske ustvariti in okoli tega je napletenih veliko mitov. Da bi lahko ustvarile svojo individualnost, se moramo zavedati moči kreacije, ki počiva v naši notranjosti in sprejeti moramo polno odgovornost za svojo sposobnost kreacije. Zanimivo je, kako se ženske s tem, ko se izogibamo svoji moči kreacije ignoriramo svojo odgovornost, ki prihaja z njo. Individualnost ne pride sama od sebe, ni ti dana in ne more ti biti odvzeta. Individualnost je pot razvoja, je pot ljubezni. Individualnost je dejanje oblikovanja zavestnega zavedanja, ko ponotranjiš esenco vsakega trenutka, ki ga izkušaš, s svetostjo in ljubeznijo. Individualnost je osnova tvojega občutka zase kot tudi strukture tvojega življenja. Individualnost je kot vodnik, so principi po katerih izbiraš in se odločaš v življenju.

Izziv s katerim se srečamo je naša zataknjenost v individualizmu. Individualizem, ki je v sodobnem svetu v ospredju, je sestavljen iz enostranskega razvoja ega, naše samoljubnosti. Gre za ego, ki želi biti nekaj posebnega, drugačnega, unikatnega in je ljubosumen, ko so drugi v ospredju, ter se brani skozi tekmovalnost in avtoritativnost. Ego v tej obliki je šibek in se želi izolirati od drugih, in ne zaupa drugim. Iz tega kreiramo svoja življenja in pogosto ustvarjamo odnose, kjer tekmujemo s partnerji na drugi strani, se branimo pred njimi in se vedno znova zapiramo, da ne bi bile ranjene.

Starodaven rek “Spoznaj sebe”, si pogosto razlagamo kot poziv k temu, da se obrnemo nazaj vase, k sebi in stran od sveta. V svetu polarnosti v katerem živimo se izjemno radi ločujemo od enega dela sebe in preferiramo drugi del del sebe. In tako je v sodobnem svetu duhovnosti izjemno popularno, da se povezujemo s svojim višjim jazom in angeli in če se le da, se je potrebno ločiti od svojega nižjega jaza ali ega. Velika večina bi ta del sebe najraje odrezala, ga pustila nekje, skratka ločujemo se sami od sebe. In pogosto se sploh ne zavedamo kako močno s tem ranimo same sebe, ko se vedno znova poskušamo ločevati od tistih delov sebe, ki nam niso všeč. Ne zavedamo se, da vse vedno delamo same sebi. To kar je bistvo reka “Spoznaj sebe”, je samospoznavanje, kar v resnici pomeni spoznavanje, izkušanje, čutenje Celote, celega sveta, celega sebe.

In bistvo razcveta, bistvo razvoja je, da razvijemo celoto, celega sebe, kar ne pomeni, da katerikoli del sebe zanikamo, izdajamo, ranimo, zapustimo, se ločimo od njega, to pomeni, da objamemo vse dele sebe. In tudi, ko govorimo o egu je ključnega pomena, da znamo razviti zdrav ego, ki je popolnoma vključen v Celoto. To je lepo povedal že Goethe: “Ko človekova zdrava narava deluje kot celota, ko čuti, da živi v svetu kot veličastna, lepa, vredna celota, ko mu ta harmonija prinaša čisto, svobodno radost, potem bi Univerzum, če bi se lahko zavedal samega sebe, zajokal v zmagoslavju doseženega cilja in bi se čudil višinam, ki jih je sposobna in jih je dosegla njegova bit.” Da bi lahko zaživeli kot celota o kateri piše Goethe, je potrebno razviti zdravi ego, namesto da se poskušamo rešiti ega. Tukaj se pogosto razkriva naše nerazumevanje egoizma in ega. Egoizem je osredotočenost nase, samopomembnost. Razlika med egoizmom in zdravim egom je pravzaprav razlika med individualizmom in individualnostjo o kateri sem pisala v začetku članka.

Pri ženski se v tranziciji okoli 30 leta, ko se zgodi čustveno prebujenje običajno zgodi velik notranji premik v razumevanju, izkušanju, čutenju in prepoznavanju namena. To kar je povezano z individualnostjo in njenim prebujenjem je naš občutek za Jaz, čutenje in namen v življenju. Okoli 30 leta se v ženski zgodi čustveno prebujenje, ki s seboj prinaša sposobnost, da začutiš sebe, spoznaš sebe in prepoznaš namen svojega življenja. Moje osebno prebujenje se je odvijalo v času od 31-35 leta, ko sem se prebujala v svoj jaz, se začela zavedati kdo jaz sem v resnici, ko sem se prebudila v svoje potrebe, v svoje občutke in nisem prav vedela, kaj naj zdaj počnem z njimi, pa tudi v svoj namen.  Glavni izziv tega obdobja je bilo prepoznavanje razlike med občutki in čustvi, ko sem se mojstrila v upravljanju s svojo lastno energijo. Poleg tega pa sem intenzivno prepoznavala lepoto življenja, vsakega trenutka in se učila, kako samo biti.

V tem času pa sem se spoznavala tudi s svojim namenom, zakaj sploh obstajam in to kar je ključno, da razumemo je, da namen ni nekaj, kar intelektualno razumeš, gre za občutenje. Namen je poravnava notranjega impulza individualnosti z zunanjimi aktivnostmi v svetu. In tukaj ni mogoče sklepati kompromisov. Namen gre z roko v roki s tvojim občutenjem avtentičnega Jaza, tvoje Biti in soustvarjanjem z ritmično kvaliteto lepote, skozi katero začutimo sebe in svet okoli sebe. Vsi trije elementi so ključnega pomena za razvoj celote. In ko se začnemo spuščati v domeno svoje lastne individualnosti se spuščamo v svojo notranjo temo. V času med 28 -33 letom, ko pri ženski poteka ta intenziven proces, ki pa mu pogosto ne posvečamo pozornosti in se zato zavleče v 40-ta leta, ko ji lahko damo nalepko kriza srednjih let. Temna noč duše, kot so jo poimenovali mistiki je življenjska kriza, ko imaš občutek izjemnega nezadovoljstva v življenju, ne glede na to, kako dobro ti gre v življenju, in ne glede na vse svoje dosežke.

Namen duše ob tej življenjski krizi, ko je čutiti, da življenja enostavno ne moreš več živeti na enak način, kot si ga do zdaj je, da nas dobesedno obrne od znotraj navzven. Kriza nas opominja, da je čas, da postaneš zavestna celotnega sveta, namesto da si posameznica, ki se zaveda sveta na osnovi svojih individualnih potreb in želja. Namen našega življenja nima nobene zveze z individualizmom, s samoljubjem in tem kaj bomo dosegli kot posamezniki v svetu. Nobene zveze nima z našo potrebo po tem, da kontroliramo kdo smo. Namen od nas zahteva, da se predamo in opustimo vse, kar mislimo da smo in da bi morali narediti. To dejanje opuščanja postane naša nova navada in ne le enkratno dejanje. Paradoks namena je, da ne gre za razumevanje, temveč za aktivnost. Namen se razkriva skozi naše akcije! In naše akcije so del zunanjega sveta in ne naše notranjosti.

In to lahko potrdim iz prve roke. Pogosto povem, da je delo z ženskami nekaj, kar je izbralo mene in ne jaz tega dela. To je moj namen, ki ga razumsko nikoli ne bi izbrala. In vendar se je v moji tranziciji v 30tih letih skristaliziralo to, da me je duša soočila s tem, kar moja osebnost tudi slučajno ne bi izbrala. V procesu oblikovanja lastne individualnosti se mi je razkrilo kdo sem, kaj čutim in kaj je moj namen. In moj namen je da sem Luminari, da z zgledom vodim ženske, kako živeti svoje življenje na sijoče ženstven način. Na začetku sem brcala in se upirala, z leti sem se zmehčala in stopila v svojo vlogo, v svoj namen.

Namen pripada duši, je nekaj, kar nas pritegne, kar pogosto čutimo kot hrepenenje, kot nekaj pomembnega, ne za nas osebno, temveč za svet. Namen se razcveta v naši notranjosti in je potreba, ki jo čutimo, da v življenju naredimo nekaj pomembnega, nekaj s čimer prispevamo k dobrobiti sveta in človeštva. Da bi lahko svoj namen resnično dali v akcijo, moramo imeti razvit občutek Jaza, svojo individualnost, kajti brez te kreativne in občutene dimenzije individualnosti namena ne moremo začutiti kot pozitivno kvaliteto našega izkušanja sveta. Namesto tega se podamo na lov za namenom in zaradi pomanjkanja tega občutka za jaz, živimo v iluziji, da je namen neka neznana, misteriozna informacija, ki nam jo lahko dajo vedeževalci, astrologi ali psihoterapevti. Namen ni informacija, je impulz, ki te potegne tja, kamor se moraš premakniti. Izziv je v tem, da ga prepoznaš in mu slediš s polnim samozaupanjem. Namen lahko občutiš, in zahteva svoj organ, s katerim ga prepoznaš in to je srce. Srce je organ preko katerega občutimo namen.

In iz glave v srce se lahko premaknemo samo skozi občutenje telesa, skozi svoj notranji center. Za ženske velja, da se iz glave v srce lahko premaknemo le skozi maternico. Potrebno je začutiti lepoto in pomen svoje maternice, biti v maternici, da bi lahko skozi ta povečan občutek Jaza, svoje individualnosti začutila svoj namen.

Bodi Sijajno!

Taja Albolena

fun

Svet bo rešila zahodna ženska.

“Svet bo rešila zahodna ženska,” je leta 2009 izjavil Dalaj Lama.

In mnoge ženske me sprašujejo zakaj zahodne ženske. Ali ni tako, da smo ravno zahodne ženske najbolj pomožačene in najdlje od ženstvenosti? Bi se strinjala in vendar je v tej izjavi skrita resnica, na katero sploh ne pomislimo. Če prevedem … Svet bo rešila zahodna ženska ker ima izbiro, da to lahko naredi. In vendar mora to izbrati. To ni samo po sebi umevno, da bo svet rešila zahodna ženska, ima pa svobodno izbiro, da to lahko naredi.

Številne ženske na vzhodu enostavno nimajo svobodne izbire zaradi kulture v kateri živijo so podrejene in ujete v vloge, ki so jih določile njihove prednice. In me, ki živimo na zahodu imamo to veeeeliko prednost, da smo “svobodne”, da izbiramo zase kaj želimo ustvariti iz svojega življenja. Naša odgovornost je, da izbiro naredimo za vse tiste, ki je ne morejo narediti same, da se povežemo in skupaj ustvarimo boljši svet.

Zahodna ženska lahko izbere, da je to kar je, da v sebi najde svoj edinstven, unikaten, enkraten izraz, se poveže s svojo izvorno Bitjo, zaživi v polni moči svoje ženske Duše. In to je izjemno darilo, ki ga imamo na voljo. Vsaka od nas ima to možnost in priložnost da izbere Sebe. In vendar je izjemen izziv številnih žensk na Zahodu, da se pomanjšujemo in skrivamo in si mislimo, kdo sem jaz, da bi lahko naredila to spremembo. Jaz pa že ne morem narediti spremembe, kdo pa sem Jaz?

Ženska, ki je povezana s sabo in s svojim namenom postane sila preobrazbe v svetu. In to je naš namen, kot ženske – da rodimo nekaj novega v svet. Čas je, da zacelimo svojo notranjo posodo, da bo držala vodo in ne bo kot sito. Da svojo posodo povežemo s posodami drugih žensk in da skozi sveti prostor, ki ga ustvarjamo skupaj rodimo nekaj večjega, kar presega vse nas.

Vse boginje, velike ženske; Kuan Yin, Marija Magdalena, številne čarovnice so upodobljene s posodo/kotlom v roki. S posodo, ki simbolično predstavlja njeno maternico. Pomembno je, da zacelimo svoje maternice, da pozdravimo svoje ranjenosti, da svoja sita zapolnimo in z energijo, ki se zbira v tej posodi začnemo zavestno upravljati. Kreirati z njo. Zavestno izbirati to, kar želimo.

To je alkimija. In za alkimijo potrebuješ tri pomembne sestavine; posodo v kateri se alkemični proces odvija, energijo, da alkemični proces sploh steče in svinec, ki ga preobražamo v zlato.

Čas je izjemen. Čas je zdaj!

To kar nas čaka je, da cenimo in vrednotimo svojo žensko dušo, da prepoznamo svojo lastno vrednost in smo to kar smo. To v polnosti objamemo in zaživimo.

SI zraven? Si izbrala Sebe? Si zavezana Sebi?

Če si, potrdi to s tem, da v komentar zapišeš JA!

To je vse kar je potrebno, da rečeš JA! Sebi, da rečeš JA! življenju.

Bodi Sijajno!

Taja Albolena

goddess

Celota Biti

In smo dočakali enega najpomembnejših praznikov v budističnem koledarju – Vesak. Vesak je čas notranjih vpogledov, sledenja navdihom in praznovanja vseh aspektov sebe, povezanih v Celoto Biti. Vesak je praznik, ko budisti praznujejo tri pomembne prehode v življenju Bude – rojstvo, razsvetljenje in smrt. In vsi trije so se zgodili pod okriljem polne lune v Škorpijonu.

In danes je dan D. Idealen dan za povezovanje vseh svojih aspektov v Celoto.

Polna luna v Škorpionu nosi v sebi izjemen potencial Kreacije. Karkoli je tisto, na kar se boste osredotočali v teh dneh, se bo krepilo.
Pomembno je, da se vprašate; Kaj je najpomembnejša stvar v mojem življenju?

Ena od stvari, ki je zaznamovala moje življenje in se je izkazala za najpomembnejšo v mojem življenju je celota, celostnost, celovitost, kjer je Vse Eno in je Eno v Vsem.
To pogosto slišite iz mojih ust … drži!?

Vse svoje življenje si prizadevam za ta občutek Celote v sebi.
In to moje iskanje Celote me je vodilo v sveto trojnost moje Biti. Odkar sem 2009 izkusila serijo” bomb Resnice”, kot jim ljubkovalno pravi Sera Beak, sem iskala notranje ravnovesje. Spoznala sem, da en vidik brez ostalih dveh v moji notranjosti vodi v neravnovesje in posledično v nezadovoljstvo, občutek praznine, izčrpanosti ali obupa. Dojela sem, da je ključno ravnovesje vseh treh aspektov v meni, ki jih mnogi opisujejo kot aspekt očeta, sina in svetega duha, kamor so zakamuflirali mati. Gre za Duha, Dušo in Osebnost.

Že nekaj časa, no bolj točno od leta 2007 sledim trem principom – akcije, reakcije in sprejemanja – in v vsem tem času izluščila zlato Duše iz teh pomembnih korakov Kreacije.

V življenju je vse povezano, vse je Eno in Eno je v vsem. In to drži kot pribito.
Vse kar ste počeli do zdaj vas je pripeljalo točno sem, kjer ste v tem trenutku. In morda je čas, da si razkrijete izvorne aspekte vaše notranje Boginje ali Boga. Ker je moje delo posvečeno Ženskam, sem oblikovala spletno popotovanje po notranji pokrajini Razcvet v Boginjo, kjer v 30 dneh spoznavaš Boginjo, ki je v vsaki ženski.

Skozi svoje delo sem prepoznala, da je Boginja sestavljena iz 4 pomembnih zaveznic, ki jih ima vska ženska v sebi Gaea je mati, Sekhmet je naša notranja Amazonka, Shakti je ljubimka in Sophia je modrijanka v nas. Izjemno pomembno je ravnovesje teh aspektov v naši notranjosti, če želimo imeti stik s svojo polno močjo svoje Ženske Duše.

Dokler nisem spoznala skrivnosti notranje harmonije, sem bila v svojem življenju pogosto v eni ali drugi skrajnosti, kajti ti štirje aspekti predstavljajo polarnosti, ki se dopolnjujejo in sodelujejo med seboj. Amazonka in Sofija sta bolj jang, medtem ko sta Gaea in Hetaira bolj jin po naravi. Skrajnosti in notranje napetosti, to da sem bila v vojni sama s seboj, je vedno znova sprožalo občutek praznine, neravnovesja in nezadovoljstva v meni. Skozi moje poglobljeno spoznavanje same sebe se mi je razkrila Celota ženske narave, ki potrebuje tako občutek stabilnosti in varnosti, kot polnosti in izobilja, pa tudi povezanost in stik z lepoto, ter ravnovesje, iskrenost in stik s svojo izvorno Bitjo.

Za Celoto – občutek celostnosti in celovitosti, notranje izpolnjenosti je ključnega pomena, kako v sebi uravnovešamo vse štiri aspekte. V svojem življenju sem pogosto mojstrila en del sebe in na stranski tir dala ostale tri, kar se je zelo hitro odrazilo v neravnovesju, notranjem nelagodju, neharmonični klimi v odnosih, nezadovoljstvu, preobremenjenosti, ki je pogosto vodila v preobremenjenost in občutek “skurjenosti”.

In ta notranja skrivnost harmonije se mi je izmikala, dokler nisem skozi svoje raziskovanje ženske esence prišla do spoznanja, da je ključno v sebi uravnovesiti tako žensko, kot tudi moško esenco z dušno esenco Biti.

Ključ je v soustvarjanju vseh štirih, v sprejemanju in deljenju našega Darila z ljudmi in s svetom.

In tako sem začela svoje večletno mojstrenje, ki se je skozi alkemično preobrazbo destiliralo v zlato moje Duše, ki sem ga poimenovala DivineFemme – Božanska Ženska.
Božanska Ženska je celostna, celovita in izpolnjena.
Je Eno v Vsem in Vse v Enem.
Zaveda se, da je pomembna nit v tkanini Življenja in ve, da je njen košček v mozaiku življenja neprecenljiv.
Ve, da življenje čaka nanjo, da stopi na svoje mesto na mreži Življenja.
Voljna je, da preseže vlogo žrtve, ki jo drži v majhnosti in nepomembnosti, voljna je opustiti notranje mehanizme samosabotaže in stopiti v svojo svetlobo, prenehati s skrivanjem in se izpostaviti.
Kajti ve, da tisti, zaradi katerih je tukaj, s katerimi ima dušni dogovor, da jim pomaga na njihovi poti, čakajo nanjo.
In zaveda se, da s tem ko se dela nepomembno, majhno in se skriva, ne služi niti ljudem niti svetu.
Voljna je stopiti v polno moč svoje Ženske Duše in objeti svoj polni potencial kot Ženska.
Da stopi v žensko, za katero se je rodila, da postane.

DivineFemme je zlato mojega dolgoletnega dela z ženskami, ki me je vodilo skozi izgorelost, v ogenj preobrazbe in kot feniks sem se dvignila iz pepela svojega življenja … iz notranjega pekla v notranji raj.

Spoznala sem, da ko Ženska objame Celoto Sebe, v sebi osvobodi moč, da utelesi in živi točno TO, kar je njen življenjski namen, kar je njen dušni klic.
In to je tisto, kar nam razkriva DivineFemme.

Tvoja Duša kliče in čas je ploden, tla so pripravljena za to seme, da ga sprejmeš, posadiš, neguješ in rodiš samo sebe, novo sebe, Celoto Sebe v svet.

Tvoje življenje gosenice je končano. Čas je, da razširiš svoja angelska krila in poletiš!

Škorpijon je tradicionalno predstavljal Feniksa, ptiča, ki se rojeva iz pepela.
Feniks je simbol ponovnega vstajenja.

In sama sem potrebovala štiri leta, da sem “vstala” iz pepela svojega “sanjskega” življenja, ki se mi je sesul v prah. In vendar, ko danes gledam nazaj, je to najboljša stvar, ki se mi je kdajkoli zgodila, in kakšen izjemen blagoslov mi je bil podarjen, skrit v najtežje odločitve, ki sem jih morala sprejeti v svojem življenju.

Smrt stare verzije mene mi je omogočila razcvet v mojo polnost, v Celoto mene, v novo sebe.

Ženske v svojih življenjih potujemo v ciklih umiranja in rojevanja mesečno. In to, kar me je Boginja naučila je anatomija razcveta. To anatomijo ponovnega vstajenja sem izkusila na svoji koži in to svojo lastno izkušnjo delim z ženskami skozi druženje Razcvet Ženske.

SI pripravljena slediti svojemu klicu Ženske Duše?

Zdaj je čas!

Osvobodi se in poleti – Vase.

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

P.s.: Več o Razcvetu Ženske si lahko prebereš tukaj >>>

woman-happy

Darilo

Hodim po travniku in slišati je, kot da bi po njem tekla voda. Prisluhnem žuborenju vode in se predam tem toku, ki me nosi … vase. Hvaležna sem za ta nežen zvok, ki me pomirja in povezuje z mojo notranjo naravo. Začutim žuborenje v sebi. Čutim svojo notranjo vodo kako se steka v notranji ocean. Hvaležna sem za to sposobnost, da čutim.

In čutim sončne žarke na telesu. Kljub oblačilom sončni žarki grejejo mojo kožo. Hvaležna sem za ta ogenj, ki me greje in mehča. Hodim po travi in vdihujem vonj po blatu, po zemlji. In vetrič vsake toliko nežno poboža moj obraz. Počutim se kot da sem sredi pomladi in vendar je sončen januarski dan. Hvaležna sem, da imam telo, da lahko hodim, da vidim to zeleno preprogo, ki se širi okoli mene.

Postojim pri drevesu. Brez listov je. Čutim ga, kako se nežno pripravlja in vem, da je še prekmalu, in vendar se počasi prebuja in pripravlja, da požene prve brstiče. Hvaležna sem, da vidim, da lahko opazujem s svojimi notranjimi in zunanjimi oči. Hvaležna za vso lepoto, ki me obdaja.

Lepota je tako darilo. In na voljo nam je vsak trenutek. Lepota je skrita zaveznica naše duše. Prebuja nas in nam pomaga, da smo v stiku sami s seboj. Hvaležna sem ji, da je z menoj, da me spremlja in vedno znova opominja na priložnosti, kjer jo lahko občudujem v zunanjem svetu. Sončni zahod, izjemni oblaki na nebu, srebrni odsevi v vodi, mehkoba zelene trave. Povsod je, le ustaviti se moramo in jo ujeti, jo videti, zaslišati, zavonjati.

Zmuzljiva je in v stresu vsakdana se skrije globoko v notranjost, kjer čaka na trenutke, ko smo se voljni odpreti in ji prisluhniti. Lepota ima svojo dimenzijo in svojo božansko časovno usklajenost.

Lepota je beseda, ki je z velikimi črkami zapisana v globinah našega srca. Lepota je tista, ki nas navdušuje in ki prebuja našo dušo, v nas prebuja to, kar najbolj ljubimo, po čemer hrepenimo in kaj nas naredi žive. Lepota nas spomni na to kdo v resnici smo. Pokliče nas nazaj Domov, v mističnost naše notranjosti.

»Lepota je mesto, kjer neskončno postane intimno.« ~ John O’Donohue

Lepota je eden najbolj subtilnih načinov modrosti božanske ženstvenosti. Rojeva se v globinah prisotnosti, v samem jedru svetlobe, te mistične magnetne privlačnosti, ki jo izžarevamo iz svoje ženske Duše navzven. Opominja nas na svetost vsakdana in kreativne božanske moči domišljije.

Odpri se danes lepoti. Začuti jo. Predaj se ji. Dopusti si ranljivost, kajti le v teh vodah se rojeva lepota, tako kot kreacija in radost in ljubezen. Ranljivost nas vodi v samo jedro Biti. Ko si Eno v vsem in vse v Enem.

Bodi Sijajno!

Taja Albolena

smile_big

Začuti sebe

Ko govorim o delovanju, govorim o tendenci našega razuma, ki želi imeti plan, načrt potovanja, ki hoče vedeti korake, ki jih moramo narediti in jih bomo naredili, da bi prišli do cilja xyz. Gre za mentalno analiziranje in načrtovanje, ki nam daje občutek, da nadziramo stvari, da imamo vse pod kontrolo in da bo vse šlo po planu. In ko govorim o Biti, govorim o zavedanju, da ničesar ne moreš nadzirati, ker nadziraš lahko samo stvari od katerih si ločen. Si zunaj njih, jih opazuješ od zunaj in zato ker si ločen imaš občutek nadzora in kontrole, ki je v resnici iluzoren, vendar ga imaš. Ko se zaveš, da si Eno z vsem, da si del Celote in nisi od ničesar ločen vidiš tudi, da v resnici ne moreš nadzorovati kako boš prišel tja, ker že si tam. Vse že je. In vendar je za to, da bi lahko videl, da vse že je potrebno narediti prostor.

Naj bo prazno platno za umetnika, tišina med notami, ki ustvarja glasbo ali bogata prst, ki čaka rastline, da postane vrt, potrebno je ustvariti odprtost, prostor, prazno polico, ali prazno skodelico, da bi lahko sprejeli. Potrebuješ prostor, da bi lahko sprejel novo. Večina nas kopičiti stvari v vse prostore, ki so na voljo – v omarah, naših urnikih, odnosih, proračunih, celo naših glavah. In občasno je potrebno narediti red, poklicati odvoz smeti. Ko naredimo prostor, v tem praznem prostoru lahko upravljamo z energijo. Vendar to ni delovanje, to ni nadzor, kajti s tem ko naredimo prostor, se v resnici odpremo neznanemu, dopustimo, da neznano vstopi.

In v neznanem ne moremo operirati skozi razum in skozi kontrolo in nadzor. V neznanem vam plani in načrti kako boste prišli na cilj ne morejo pomagati, kajti to deluje samo na znanem teritoriju. Ko stopite v srce in na področje svoje duše je treba zaupati vase in slediti temu, kar začutiš, da je pravo zate. Tukaj z razumom enostavno ne moreš operirati, ker se ni česa oprijeti, ker ni varnosti, ki jo razum išče v zunanjem svetu. Tukaj je potrebno začutiti samega sebe.

Izziv je v tem, da ne poskušamo delovati in spreminjati stvari v zunanjem svetu. Ko se nam zgodi neka stvar, ki nas razburi, se moramo ozreti vase in si pogledati, kaj se dogaja v meni. Če sem v stresu, zaskrbljena, nesrečna, je ključno da pogledam kaj čutim, kaj se dogaja v meni, se s tem soočim, si to priznam in nato preusmerim ta čustveni tok v meni, ki je trenutno ujet za oviro, ki sem jo postavila na svoji čustveni reki v notranjosti. Potrebno je dvigniti jez in energijo zavestno preusmeriti v drug tokokrog v svojem živčnem sistemu. Navzven ne delamo ničesar, smo v svoji Biti in izberemo radost, mir, ljubezen, izpolnjenost.

Resnična radost, sreča, zadovoljstvo izhajajo iz ljubezni do sebe, ko gremo vase, ko sledimo svojemu srcu in delamo to, kar nam prinaša radost. Zanimivo je opazovati, kako postanemo zmedeni takrat, ko izgubimo občutek za svoj avtentični, izvorni jaz, ko sežemo v zunanji svet. Ko prenehamo poslušati svoj notranji glas, se ta utiša, mi pa se iz notranjosti usmerimo v zunanji svet in začnemo poslušati novice, brati časopise, slediti horoskopom, prijateljem, gurujem, zdravnikom, knjigam in upamo, da nam bodo dali izmikajoče se rešitve. Pomembno je, da se znamo povezati s svojim izvornim jazom, da prisluhnemo temu, kar je v naši notranjosti, v našem srcu. Pogosto slišimo o tem, kako pomembno je slediti svojim srčnim željam in vendar pogosto ne vemo katere želje prihajajo od kje. Kaj je razum, kaj je srce?

Seveda drži dejstvo, da živimo v svetu, kjer se dnevno soočamo z izzivi, s preizkušnjami, težavami. In verjemite mi, sploh ni problem v tem kar se nam dogaja, temveč v naših odzivih na to, kar se nam dogaja. Življenje nas preizkuša, kako se bomo odzvali. In na voljo imamo dva odziva reaktivni in odzivni. Lahko reagiramo na stvari iz znanih impulzov, ki jim sama pravim kar notranja avtomatika, kjer se sproži naš stresni tokokrog v živčnem sistemu. Lahko pa zavestno izberemo, da začutimo nemir, stres, ki se dvigne in to ujeto energijo, ki je kot voda za jezom sprostimo in jo pretočimo v sebi v tokokrog radosti v svojem živčnem sistemu, ter tako krepimo svojo dobrobit. To v nas ustvarja mirnost in nam daje prostor za preudarne odločitve in izbire v našem življenju. To pa pomeni tudi, da zmanjšujemo stres in povečujemo radost v našem življenju skozi zavesten odziv, namesto nezavedno reakcijo.

Ko enkrat spoznaš kako slediš toku, kako biti ta tok je stvar zelo enostavna, naravna je, kajti v resnici gre za naravni tok božanskega, ki teče skozi nas. In mi upravljamo z njim. In morda je zmeda v tem, da ko sem rekla, da so mi naročili, naj ne delam nič, nisem bila jasna, da sem vedno ko je prišel impulz in sem začutila sledila svojemu notranjemu navdihu in naredila navdihujoče akcije, nato pa sem počakala na naslednji navdih. Naučili so me slediti navdihom brez načrta, da se podajam v neznano in sledim temu, kar čutim. In to me je naučilo zaupanja vase takrat ko so že vsi okoli mene v paniki, preseganja strahov v sebi.

Taja Albolena

 

rainbow-pick-up

Multipraktik

Čutite nemir, stres? Je stres del vašega telesa? Misli? Čustev? Eno najbolj presenetljivih spoznanj tega leta je zame osebno dejstvo, da negativna čustva ne obstajajo. Gre le za zakrčenost, ki povzroča bolečino, ko nočemo spustiti toka skozi sebe in v tej zakrčenosti se oblikuje napetost, ne le v čustveni sferi, temveč tudi v telesu. Kadarkoli prepoznamo, da smo zagozdeni in da nekaj ne deluje v našem življenju imamo možnost, da se soočimo z zastalimi čustvi v svojem živčnem sistemu. Dokler se ne soočimo s svojimi čustvi in zgodbami, ki jih proizvajajo ter jih projiciramo ven iz sebe v svet, ne moremo spremeniti svojega notranjega omrežja. Dokler se ne soočimo s svojimi notranjimi demoni, ostajamo v svetu žrtve, v svetu plena in lovca.

Tradicionalno so bile iniciacije tiste, ki so ustvarile sveto posodo, v kateri so se iniciati soočali s svojimi čustvi in jih preobrazili zavestno. Sama sem resnično preobrazbo doživela skozi iniciacijo, ki mi jo je nastavilo življenje, kajti če teh prehodov v svojem življenju ne opravimo zavestno, nas iniciira življenje. Dejstvo je, da kadar se poskušamo izogniti prehodom v svojem življenju, kot so puberteta, poroka, menopavza, nas življenje potisne v notranjo krizo, ki nas prisili, da opustimo stare »igrače« na svoji poti in zastarele načine delovanja. Iniciacija vedno predstavlja premik iz znanega v neznano, zato se jim tako močno upiramo.

Blagoslov življenjskih kriz je, da spodbudijo višje možgane, da lahko izkusimo avtentični preboj in preobrazbo v sebi. Do sedmega leta so vaše živčne poti začele asociirati nove izkušnje z nečim, kar se je zgodilo v preteklosti. Tako se prebudi notranja povezava za zapuščenost, izdajo in zasveti se trenutek, ko se je zgodilo nekaj kar ustreza preteklim izkušnjam. Vidimo kar želimo videti; čustva ustvarja naša živčna mreža.  Čustva so kot virusni programi, ki tečejo po notranjem sistemu, gre za programe v naši živčni mreži, ki se vedno znova obudijo, ko neko stvar v zunanjem svetu asociiramo z nekim preteklim dogodkom. Sama temu pravim tokokrogi stresa.

Da bi lahko preobrazili te čustvene viruse v sebi, te vzorce, se je potrebno soočiti s tem, da živimo v svetu lastne kreacije. Dejstvo je, da ste vi sami kreator sanj ali nočne more v kateri živite. Vsi dogodki so nevtralni, mi smo tisti, ki jim pripišemo kvalitete. Šele, ko prepoznate iluzijo, ki so jo ustvarili primitivni možgani, lahko osvobodite to pajkovo mrežo in prebudite kvalitete čistosti, ljubezni, sočutja in jasnosti v sebi. Kar je pomembno je, da se osvobodimo teh čustev v sebi in očistimo notranje asociacije, ki jih imamo, da bi lahko brez sojenja in razsojanja uživali v občutkih, ki so sveža, nova doživljanja trenutka.

Pomembno je, da si dopustimo, da izkusimo čustvo in opustimo zgodbo, ki je povezana z njom. To kar naredi proces prevezave tokokrogov je, da razdre stare živčne povezave, stare tokokroge stresa, stara čustva, skupaj z navadami in obnašanjem, ki ga spremlja. Preusmeri vso energijo, ki je ujeta v stresnih tokokrogih v tokokroge radosti in s tem oslabi stare živčne povezave v primitivnih možganih in očisti vsa čustva, ki so bila ujeta v teh povezavah. To vam omogoči, da ponovno začutite avtentične občutke v sebi. Skozi prakso ustvarimo nove poti v vaših možganih, ki so povezane s sočutjem, mirom, izobiljem. V svoj živčni sistem vnesete energijo višjega jaza.

Ko je naš živčni sistem prežet z novimi kvalitetami skozi novo perspektivo opazujemo pretekle izkušnje in lahko prepoznamo blagoslove tega, kar so nas naučili. Prevezava živčnih tokokrogov je proces v katerem na novo povežemo povezave v primitivnih možganih. Kar je pomembno v nadaljevanju je redna praksa.

Če je tokokrog za užitek in bolečino prisoten in na voljo že od rojstva pa je operativni sistem povezan z radostjo dostopen šele, ko se neokorteks popolnoma vključi v operativni sistem. In to je privilegij, ki si ga moramo zaslužiti. Pravzaprav je to stvar zavestne izbire.

V turbulentnih časih v katerih se nahajamo se zaradi stresa, ki smo mu izpostavljeni vedno znova vklapljajo stresni tokokrogi in zato je življenje za mnoge postalo nevzdržno. In s  stresom je tako, da aktivira hormon kortizol, ki dobesedno ugrabi naše najnovejše možgane, kjer se dogajajo procesi analize in učenja in ko smo v stresu je do tega dela svojih možganov praktično nemogoče dostopati. Zato si s praksami vizualizacije ali afirmacijami ko ste resnično v stresu ne morete pomagati, ker vaši nevronski tokokrogi ne omogočajo dostopa do tega dela možganov. Potrebno je zmanjšati nivo kortizola v telesu kar najlažje naredimo s hormonom oksitocinom, ki se sprošča skozi prakse v katerih uživamo.

Val radosti je ena najpomembnejših dnevnih praks, ki so na mojem dnevnem programu, da aktiviram tokokroge radosti in počnem stvari, ki me osrečujejo. Vsa praksa, ki se skriva za programom Postani Najsrečnejša Ženska na Svetu, ima osnovo v bioloških procesih, ki se dogajajo v naših možganih (v vseh treh možganih telesa, ne le v glavi). In ker sem dojela in spoznala mehanizme, kako postati radosten in to vedno znova ponoviti, sem, kot je slikovito poimenovala moja prijateljica, kot multipraktik. Ob svojih dnevnih opravilih v domu, pišem, oblikujem, sem deklica za vse in naredim ogromno. Včasih sem presenečena sama nad seboj, vendar zdaj poznam skrivnost. Postani najsrečnejša ženska na svetu je umetnost, je dnevna praksa, ki je presenetljivo enostavna. Namesto na stres svojo pozornost usmeriš na radost. Namesto na strah se zavestno usmerjaš na ljubezen. Gre za revolucijo, ki jo ustvarjaš od znotraj navzven. In to sem poimenovala DivineFlow.

In da bi resnično zaživela svoje Darilo, svoj polni potencial moramo svojo pozornost namesto na vprašanje ali si zaslužimo svojo pozornost usmeriti na vprašanje kaj potrebujem, da to dosežem. Zmenek z dušo nas bo ta vikend vodil v stik s svojimi potenciali, talenti, s svojim srčnim hrepenenjem in to utelesiti s strastjo, močjo in milino. Pogledale bomo kako se premakniti in usvojiti novo navado tega, da poskrbimo najprej zase. Da v tem ni nič arogantnega in vzvišenega, kar je pogosta bojazen žensk. Ko poskrbiš zase, si v poziciji, kjer v polnosti živiš svoje Darilo in si to kar si. Čas je, da v polnosti objamemo najsrečnejšo žensko, ki se skriva v nas.

Želim Ti krasen vikend.

Taja Albolenarainbow-pick-up

srce_big

Bodi resničen!

Veste, zanimivo mi je opazovati vse to dogajanje zunaj mene, koliko enih stvari se dogaja. Vsi nekaj počnemo, kar brenči od delovanja, načinov, poskusov, ko vendar moramo nekaj narediti v zvezi z vsem skupaj. Hkrati pa smo pozabili, da je vse v nas. Pa to sploh ne bi bilo tako tragično, če bi znali ostati resnični. Biti resničen, to kar si je največji izziv sodobne družbe. Ker smo vsi naučeni od malih nog naprej, da se pretvarjamo. Radi bi šli v srce in bili srečni in zadovoljni do konca dni, v ekstazi in radosti.

Ob tem pa se nismo pripravljeni iskreno pogledati v oči in prepoznati, da je čisto vsaka oseba s katero pridemo v stik, pravzaprav zelo premeteno zakamufliran del mene. V vsaki osebi je delček mene in izziv je v tem, da se temu upiramo, še posebej ko pride do ljudi, ki nam niso všeč ali ki so v stanjih, ki nam niso všeč.

To je eden od razlogov, zakaj sem izstopila iz religije NewAge-a, kot ji rada rečem, in da se razumemo, ob tem se polno zavedam in sprejemam dejstvo, da sem dolga leta verjela, resnično verjela vanjo, potem pa sem ugotovila, da ni resnična. In ob tem sem razočala mnogo ljudi, ki so z menoj verjeli vanjo. Pred leti sem ugotovila, da je ena mojih glavnih vrednot integriteta, da si resničen in iskren, da si to, kar si. In ko sem prepoznala, kljub temu, da sem na začetku 100% verjela stvarem, ki sem jih uporabljala kot orodja, da ne čutim integritete, da stvari niso resnične, sem odšla naprej. Kajti iskala sem integriteto zunaj sebe. In potem sem jo počasi odkrila v sebi. In danes vem eno — brez tega, da si resničen ni poti v srce. Povedati si je potrebno resnico in si naliti čistega vina.

Družba v kateri živimo enostavno ne prenaša preveč dobro resnice in ko sem meni ljubo osebo pred dnevi vprašala, kako se počuti mi je presunljivo iskreno odgovorila: “Tako kot drugi pričakujejo od mene.” Glede na trenutno težko življenjsko situacijo mnoge prijateljice od nje pričakujejo, da bo močna in tem pove, kar želijo slišati in tistim, ki so mnenja, da bi morala biti slabo pove kar si želijo slišati. Osupljivo. Obsedela sem brez besed in dojela, da v resnici nihče noče slišati resnice, ko si na dnu, potrt, ko ti ne gre dobro. In takrat se pretvarjamo, igramo igrico; Super sem. In spomnim se, ko me je prijatelj pred meseci poklical in vprašal kako sem, sem ga direktno vprašala; Odvisno od tega kaj hočeš slišati!?

V tistem sem dojela, kako poskušamo biti to kar nismo, s tem, ko se delamo, da je vse super, kar je značilno za novodobno gibanje, kjer se od tebe pričakuje, da je vse super in da si angelsko navdušen in v ekstazi.
Žal je življenje sestavljeno iz vzponov in padcev in najtežje je, ko si v tistem delu krivulje, ki je pod črto, ko gaziš po svojem notranjem dreku in niti slučajno nisi ok. Takrat nihče noče imeti opravka s teboj, takrat bi se te vsi najraje odrekli in družba nas je naučila, da moramo to skrivati v sebi. In tako ustvarjamo senco, ko skrivamo stvari v sebi, da jih kdo ne bi videl in nas obsojal ali kritiziral. Hkrati pa s tem zanikamo delček sebe.

Moja pot srca me vodi v globine, kjer prepoznavam, da me ne zanima iluzija zunanje lupine, kjer je vse super, resnično me ne. Res sem morska deklica, težko prenašam plitvine in obožujem globine in širine duše. Obožujem sočnost celotnega razpona čustev in občutij, ki so mi na voljo. Ja, sem čutna, sočno senzualna, sem strastna in uživam v življenju z vsemi svojimi čuti. Imam jih za to, da začutim svojo celoto, svojo polnost. Obožujem srčnost in ja, sem žalostna, sem jezna in izrazim svojo divjo žensko, ko je potrebno. In ob tem spoznavam kakšen blagoslov so druženja, kjer enostavno smo druga z drugo, resnične, kjer ni treba nositi mask, kjer sem lahko to kar sem. Izbiram, da čutim sebe – celo sebe.

In če hočemo kot družba narediti korak naprej, se bo potrebno obrniti navznoter in Biti to kar si. Pa ne le govoriti o tem. Ključ je v utelešanju božanskosti, ko to živiš dnevno. Če hočemo ustvariti družbo, ki temelji na srčni inteligenci, je potrebno biti prisoten tukaj in zdaj, biti resničen, biti umirjen, v sebi, biti povezan in biti srčno usmerjen. Potrebno je živeti iz srca. In to mora biti naša dnevna praksa. Vendar je resnica tudi ta, da ker naša okolica tega ne prenaša preveč dobro, pogosto smo označeni kot čudni, če si dovolimo biti iskreni in včasih resnično ni modro hoditi naokrog z nastežaj odprtim srcem, ker te ljudje uničijo, zabijejo, te zmeljejo v prah in tega jim enostavno ne privoščim, sem spoznala, kako pomembno je, da imamo svojo skupnost, svoje sestrstvo, kjer smo lahko resnične in smo kar smo. Kjer lahko prakticiramo druga z drugo kako bo videti družba prihodnosti, tukaj jo rojevamo, tukaj se ustvarja.

Srčni krogi so prišli k meni v tem izjemnem času kot praksa druženja, kjer se podpiramo v povezovanju in odpiranju srca, kjer smo lahko iskreni, resnični in smo kar smo. Kolektivna zavest srčnega kroga ustvari sveti prostor v katerem občutimo sebe v polnosti in prakticiramo razsodnost v svojem notranjem opazovanju sebe. V tem svetem prostoru se odpremo za zdravljenje sebe in za čudeže, ki jih življenje nosi za nas.

Divine Flow je program, kjer vodim v globine in skrivnosti tega, kako resnično dnevno dati v prakso in živeti svojo Bit. V srčnih krogih se dobivamo, da to dajemo v prakso. Skozi dvodnevno druženje Divine Flow pa razkrivam in predajam mehanizme in procese, ki stojijo za srčno povezanostjo, ki razkrivajo kako se iz stresa upiranja v katerem smo premakniti v radost in sočnost življenja. Več razkrijem že zelo kmalu.

In če želimo prakticirati srčnost, iskrenost, povezanost tega ne moremo delati sami. Za rast in preobrazbo potrebujemo energijsko posodo, potrebujemo skupino, ki nam odslika nazaj kako resnični smo s seboj. Kajti skupina s svojo pozornostjo ojačuje energijsko polje in to ojačano energijsko polje izkoristimo za to, da se spuščamo v globine, da se predamo in smo voljni prejeti odgovore, ki so v nas. Nihče nikogar ničesar ne uči, nihče ne razlaga ničesar, vsak le deli sebe, svojo izkušnjo, svojo resnico trenutka, tukaj in zdaj.

Utelešanje božanskosti je moja namera vsak dan znova in to se udejanja tudi skozi srčne kroge SiStars. Vabljene!

Kozmični objem.

Taja Albolena

srce_big

PainPleasure_Nithyananda

Ljubezen do Sebe

Ko se otrok rodi nima nobenih možnosti za preživetje, če zanj ne poskrbijo starši ali skrbniki. In ena najpomembnejših potreb otroka je ljubezen. Zato otroci razvijejo strategije kako dobiti vsaj minimalno količino ljubezni, ki jo potrebujejo dobesedno za preživetje. In te strategije kako si pridobimo ljubezen niso zgolj otroške strategije, ko odrastemo jih nesemo s seboj in delujemo po njih tudi če se jih ne zavedamo.

To predstavlja osnovo s katero vstopamo v partnerske odnose in pogosto od partnerja pričakujemo, da bo izpolnil naše potrebe glede ljubezni, kajti ljubezen povezujemo s preživetjem. In ko smo mnenja, da potrebujemo ljubezen se v nas zbudi mehanizem preživetja, ki operira v najstarejšem delu naših možganov. In ko nam grozi, da bomo izgubili ljubezen ne moremo biti razumni glede tega, kajti oglasi se najstarejši del možganov, ki zaseže celotno kapaciteto možganov in vaš logični razumski del vam ni več na voljo, zdaj delujete iz strategij vašega otroka, ki ste jih razvili v samem začetku vašega življenja.

Ljubezen do sebe je razumevanje, da si ljubezen, kajti Jaz je ljubezen. Gre za to, da objameš celega sebe, vse aspekte sebe, celoto. Praksa ljubezni do sebe je da delaš stvari ob katerih se dobro počutiš, ki jih delaš rad. V katerih uživaš. In to vsak dan. Pomembno je, da imaš stvari, ki povzročijo, da se počutiš dobro, da si zadovoljen, srečen, radosten in ob katerih se počutiš pomirjujoče. Kadar mi gre res slabo so moje dnevne prakse topla kopel, topel čaj, moja najljubša glasba … nežna sem s seboj.

Ljubezen do sebe je temelj za odpiranje tvojih darov, tvoje intuicije. Pomembno je, da se prenehamo primerjati z drugimi in začnemo brezpogojno ljubiti sebe, take kot smo. Ljubi svoje telo. Ljubi svojo Dušo.

To kar opažam pri veliko ženskah in kar je bila dolgo časa moja hiba je bilo iskanje potrditve v zunanjem svetu, iskanje ljubezni v zunanjem svetu. Ženske zamenjujemo ljubezen z iskanjem odobravanja. Dolgo časa sem verjela, da če bom shujšala, če bom bolj delovna, bolj pridna, bolj pametna, bolj lepa, bolj … karkoli, potem me bodo imeli radi, potem bom vredna ljubezni. In ko iščemo diete, obliko telovadbe, ki bi nam pomagala postati boljši kot sem v tem trenutku, s tem pravzaprav kažemo, da ne ljubimo sebe brezpogojno, kajti postavljamo si pogoje. Radi se bomo imeli šele, ko bomo shujšali, ko bomo usvojili veščine, … ponavadi iščemo stvari okoli sebe, zunaj sebe, ki bi nam pomagale narediti nekaj v zvezi s tem.

Sama pravim, da je resnično čas, da se usmerimo navznoter. Ko gledamo okoli sebe in se primerjamo z drugimi, se sodimo v svojih glavah in si govorimo, da bi morali nekaj narediti v zvezi s tem … shujšati je verjetno najpogostejša napaka, ki jo ženske najdemo na sebi, s tem izražamo kako pogojna je naša ljubezen do sebe v resnici.

Ljubezen do sebe pomeni, da si ok, taka kot si. Sprejemaš sebe. Čisto ok si, točno taka kot si. Pravzaprav je resnica ta, da ne le, da si ok, lepa si taka kot si. Ali lahko to sprejmeš? Ali se takoj v tvoji glavi oglasi tisti glas, ki začne naštevati razloge, zakaj to zate ne drži?

Pogosto se takrat, ko se odločimo, da se bomo ljubili brezpogojno oglasi notranji otrok, tisti del nas, ki v sebi nosi ranjenosti še iz otroštva, kajti želi si biti ljubljen in sprejet. In takrat se pogosto pokaže to, da zgolj moč volje ne zadošča. Stres naših ranjenosti nas preplavi in posežemo po sladkarijah, po hrani, pijači, gremo nakupovat ali se skrijemo v svet zabave ali virtualni svet igric.

Skozi prakso sem ugotovila, da se je s tem delom sebe enostavno potrebno soočiti, če želimo napredovati, rasti, kajti vedno znova se ustavljamo na enih in istih zgodbah. Da smo izigrani, izdani, nesprejeti, zlorabljeni, zapuščeni.

Smo energijska bitja, kar misliš o sebi, pošiljaš iz sebe in to dobiš nazaj. Rešitev? Ljubi sebe brezpogojno. Nič od zunaj te ne more “popraviti” ali “spremeniti”. V resnici lahko le v sebi najdeš zadovoljstvo, srečo, radost in izpolnjenost. Čas je, da vzljubiš sebe, brez kakšnega posebnega razloga. Ne rabiš razloga, da se ljubiš brezpogojno. Tvoj obstoj zadošča. Vse že imaš na voljo. Ljubi se zdaj, taka kot si. Brez potrebe, da bi morala biti 20 kg lažja ali manj siva, bolj polikana ali manj utrujena. Več s teboj delim v spletnem programu Objemi Sebe. Opis najdeš tukaj…

Hvala, da si!

Taja Albolena