Čas pozdravi vse, ne!?

So tudi tebi, ko si bila majhna, govorili, da čas pozdravi vse?
So tudi tebi rekli, da do takrat, ko se boš poročila, te rane ne bo več?

Morda to velja za fizične odrgnine in praske, ki sem jih skupila, ko sem z biciklom drvela po klancu in padla.
Moje rane zapuščenosti, prevaranosti, zavrnjenosti pa še danes nosim s seboj.

Resnica, s katero se težko soočimo pravi, da se tvoj odnos z naslednjim partnerjem vedno začne v razhodu s sedanjim partnerjem. Če svoje odnose zapuščamo, brez da jih zaključimo in s strtim srcem, s tem strtim srcem vstopamo v nove odnose. To pogosto pomeni, da potihoma, nekje v globini sebe pričakujemo, da se bo zveza zaključila na podoben način in smo zato že na začetku bolj zadržane, zakrčene, v strahu.

Izjemno me je presenetil podatek, da se 40% poročenih v prvo loči, da je odstotek v drugo poročenih, ki se ločijo 60% in odstotek poročenih, ki se ločijo v tretje že 70%. Osebno sem mislila, da ko enkrat greš skozi razhod, da vsak vzame svojo lekcijo, vendar podatki kažejo ravno nasprotno sliko.

Ko je zveze konec, se pogosto iz ljubeče osebe prelevimo v sovražno osebo, polno obsodb in kritike. Ali pa se to zgodi z osebo na drugi strani. Pogosto je to odvisno od tega, kdo je tisti, ki je zapuščen.

Zapuščenost boli. In pogosto je obrambni mehanizem ob izgubi, da se začnemo braniti s sovraštvom. In v tej igri pogosto sodelujejo naši prijatelji in družinski člani, ki nam poskušajo biti v oporo, saj z nami čutijo bolečino.

Vendar to, da svojega bivšega označiš za idiota in kretena običajno ne zmanjša čustvene bolečine, ki jo čutiš, čeprav se ti morda zdi, da ti lojalnost prijateljic pomaga. Ko greš v sovraštvo, te to ne osvobodi stare zgodbe. Pogosto se v njej še bolj zapleteš in tako nisi na voljo, da bi lahko začela novo zgodbo s kom drugim.

Pogosto ženske še po desetletju ali celo dveh desetletij od razhoda, čutijo enako jezo in sovraštvo, kot so jo ob razhodu. Znotraj sebe hrepenijo po ljubezni, vendar je velika razlika v hrepenenju po ljubezni in v tvoji sposobnosti, da se odpreš in jo sprejmeš v svoje življenje.

Dejstvo je, da če si v bolečini, se ne boš sprostila in odprla.

Ko so raziskovalci Univerze v Michiganu, prosili osebe, ki so bile pravkar zapuščene, da pogledajo sliko svojih bivših, so postali njihovi možgani aktivni na enakih mestih – zaznavali so fizično bolečino.

Beri; zlomljeno srce so čutili enako kot zlomljeno kost.

Ko si zlomimo nogo, vsi vemo, da moramo k zdravniku, da nam kost ponovno naravna. Dejstvo je, da nikomur ni všeč, da mora potem z gipsom hoditi naokrog, da ne govorimo o tem, da je potrebna fizioterapija, da se kost pravilno zaceli. Ko si zlomimo nogo, ne gremo že v enem tednu na tek. Čuvamo jo, da se zaceli in vmes delamo vse, kar je potrebno, da se kost pravilno zaceli. In ob tej skrbnosti, se kost zaceli in je na mestu, kjer je bila zlomljena, zdaj močnejša, kot je bila pred zlomom.

Vsak razhod v našem življenju je priložnost, velikanska priložnost za našo rast, za naš razcvet, če smo prisotne in zavestne tega, kaj nam je ponujeno.

Bistvo je v tem, da se zavedamo, da ni res, da zgolj čas celi rane. Zgolj čas ne bo pravilno zacelil naše kosti. Če kosti nismo naravnali in se potem celi narobe, ali če gremo prehitro v akcijo in kost še ni zaceljena, se bo zlom ponovil na istem mestu. Zato zgolj čas ne celi ranjenega srca.

Izziv v povezavi s časom je predvsem v tem, da v kolikor v mislih ves čas premlevaš svojo zgodbo, kaj si naredila narobe in kaj bi bilo, če tega ne bi naredila, ne bosta prenehali niti čustvena niti telesna bolečina.
Ujameš se v interpretacijo svoje zgodbe, še posebej, če jo ljudje okoli tebe podpirajo. In tako gremo pogosto v igro žrtve, kjer je oseba na drugi strani kriva za vso bolečino, ki jo čutimo v sebi.

Ob tem ne pomaga niti to, kar naredi veliko ljudi, ko se razidejo, da s substancami in slabimi navadami poskušajo zapolniti praznino, ki je nastala. Žal nobena slaba navada ne bo pregnala bolečine: niti alkohol, niti sladkarije, niti hitra hrana, tudi stradanje ne, niti kajenje, zdravila ali droge.

Razpad zveze te ne loči le od osebe na drugi strani, in tukaj ne gre le za intimno zvezo s partnerjem, tudi razhod s poslovnim partnerjem je lahko enako boleč, loči te od življenja. Enostavno ne zaupaš več življenju. Imaš občutek, kot da te je zapustilo življenje, kot da te je izdalo življenje.

In dejstvo je, da ne moreš samega sebe voditi skozi porajanje sebe, skozi ta porodni kanal, v katerem se znajdeš. Kajti zelo močno moraš biti v stiku s sabo, da zmoreš sprejeti vse dele sebe, ki jih razhod razkrije. V tem procesu potrebuješ porodno babico.

Vsi tisti, ki smo v svojih življenjih doživeli razpad zveze, v katero smo zaupali z vsem srcem, poznamo prehod skozi najtemnejši del nas samih in v teh razburkanih vodah svoje notranje čustvene pokrajine težko navigiraš sam.
Potrebno se je spogledati z vsemi trenutki, ko si vedela, da nekaj ni v redu, pa si zaprla eno ali kar obe očesi. Potrebno je prepoznati trenutke, ko bi morala postaviti težka vprašanja, pa jih nisi, ker nisi hotela guncati skupnega čolna. Prevzeti je potrebno odgovornost, da si pomagala soustvarjati vse, kar se je zgodilo. In to običajno ni prav lahka naloga.

Potreben je spust vase, notranji vpogled.

Potrebno je spoznati, kako si se sama spravila tako daleč. Potrebno je vzeti svojo moč nazaj in vsi vemo, da naša pot v moč vodi skozi prevzemanje lastne odgovornosti za svoj del zgodbe. In ko si ranjena, je tako lahko vztrajati v vlogi ubogega jaza. Pravzaprav je težava v tem, da je žrtev družbeno sprejeta in se nam smili, zaradi česar ji ni treba prevzeti odgovornosti zase.

In zase vem, da mi brez vodstva mentorjev ne bi uspelo priti skozi. Verjetno bi zgodbo ponovila še enkrat, ali dvakrat ali trikrat.

Dejstvo je, da takrat, ko greš skozi razpad svojega življenja, čutiš preplavljenost s čustvi, čutiš kaos in zmedenost. Izgubljaš zunanje strukture in ob tem se podira tvoj celoten pogled na svet in na življenje. Vse to težko držiš sama, zato imaš takšno potrebo po tem, da vedno znova deliš svojo zgodbo in govoriš o tem, skozi kaj potuješ.

In ne glede na to, da ti deljenje zgodbe pomaga v procesu zdravljenja, ti pomaga le, če je kost pravilno naravnana, beri, le, če je tvoje srce uglašeno na ljubezen in ne strah. Če je tvoja zgodba usidrana v žrtvi in iskanju krivca, boš šla še en krog.

Ko je tvoje srce zlomljeno, je potrebno poznati stopnje skozi katere se v procesu premikamo. Zdravljenje srca ni projekt, ki ima 5 korakov in ki ga opraviš v 5 tednih. Je proces, ki zahteva samozavedanje in samorefleksijo, da bi lahko zacelila svoje srce.

Razhod je vedno priložnost za rast. Nekaj je v tem ranljivem času, kar ti ponudi vpogled v to, kje je tvoja rana originalno nastala, iz kje izhaja. In če si dovolj pogumna, da se spogledaš s seboj, lahko tvoji največji razpadi, najbolj boleči razhodi postanejo najboljša stvar, ki se ti je kdaj koli zgodila.

Na tej poti iz najbolj grozne izkušnje v življenju v najboljšo stvar, ki se ti je kdaj koli zgodila, greš skozi alkemični proces preobrazbe iz svinca v zlato. V sebi sprejemaš vse dele sebe in jih integriraš v svojo Bit. To, kar se je zgodilo v tvojem življenju postane del tebe, je področje, kjer postaneš močnejša, bolj opolnomočena in kjer lahko skozi svojo izkušnjo vodiš in usmerjaš druge.

Vsaka izbira, ki jo v razhodu narediš je kot seme, tvoje rastline v prihodnosti. In če na koncu enega odnosa zasajaš semena sovraštva, besa, maščevalnosti in zamere, te to vodi v odnose, kjer je morda na začetku vse videti idealno in rožnato, vendar se kmalu znajdeš na negativni čustveni spirali, ki te vodi v isto zgodbo, kjer se je zaključila prejšnja.

Dejstvo je, da je potrebno postati ta ženska, ki moraš Biti, da bi v svoje življenje pritegnila in ohranila nivo ljubezni, ki jo želiš. Da si v odnosu, kjer tako močno zaupaš sebi, spoštuješ sebe, vidiš lastno vrednost, da čutiš iz svoje Duše, Dušo na drugi strani.

In tukaj čas nima nobene veze. To ni projekt, ki bi ga lahko časovno opredelila.
Je proces skozi katerega se moraš premakniti.

In če potrebuješ pomoč, ti lahko pomagam skozi individualni mentorski program, kjer te vodim skozi pet ravni procesa zdravljenja ranjenega srca – skozi proces zavestnega razhajanja. Več najdeš na spletni povezavi tukaj…

Bodi Sijajno!
Taja Albolena

Taja Albolena že več kot dve desetletji raziskuje globine svoje Biti. Taja ženski, ki je izgubila stik z žensko v sebi, ki čuti, da ni dovolj, pomaga, da vzljubi sebe, da začuti zaupanja vase kot žensko ter sledi sebi. Vodi jo, da utelesi polno moč svoje Ženske Duše, zasije ter zaživi radostno in izpolnjeno življenje. Več najdeš na www.divine.si