Ženska se počuti krivo, če si vzame čas zase.

Sedela sem v čakalnici v zdravstvenem domu. Bil je čas malice in kljub temu, da me je zobozdravnik poslal na slikanje in so me čakali v ordinaciji, sem lahko le potrpežljivo sedela pred zaprtimi vrati v upanju, da se bo kdo pojavil od nekje.

Spuščal se je večer in vse je bilo mirno in tiho.
Sedela sem kot kupček nesreče in z vsako minuto, ki se je vlekla kot deset njih sem bila bolj pogreznjena vase.

V tistem sem zagledala notranji film, v katerem se je vse začelo pospešeno odvijati samo zato, ker je na sceno stopil zdravnik.

Osupla sem ugotovila, kakšen vpliv ima moški v ustanovi, kjer je večina zaposlenih žensk. Sedela sem tam, na istem stolu kot že 20 minut pred tem, ko me je zadelo kot strela z jasnega… Patriarhat je še vedno zelo živ.

Kljub vsemu boju žensk za enakopravnost in vsemu napredku, ki nam je na voljo na vsakem koraku, sem se počutila kot žrtev sistema, ki me je postavil tja, kjer mi je mesto. Ne vem zakaj je ta izraz tako močno zakoreninjen v moji notranjosti; Bodi tam, kjer ti je mesto.

In v tistem sem dojela, da je ta občutek ponižanosti in manjvrednosti, ki sem ga čutila vedno, ko sem bila v podobni situaciji nekaj, kar se vklopi v moji notranjosti.

Ženska je že dobrih 5000 let pisane zgodovine podrejena. Programiranje Patriarhata je poskrbelo, da je ženska danes še vedno priklopljena na prepričanje, da je drugorazredni državljan. Da je podrejena, ko se pritoži je pretirano čustvena in itak nima pravice do svojega telesa.

Razčlovečenje ženske se dogaja na vsakem koraku.
Priča si mu, ko odpreš revijo, ko stopiš iz doma in zagledaš ogromen plakat na katerem ti žensko telo nekaj prodaja, ko greš po ulici…. kjerkoli.

Patriarhat ima izjemen vpliv na tvoj odnos do telesa in do tega, kako poskrbiš zase.
In priznam, da o tem nisem dosti razmišljala.

Ker pa se v zadnjih mesecih izobražujem na temo opolnomočenja ženske, na vsakem koraku vidim kje vse dajemo svojo moč v roke Patriarhatu.

Patriarhat je družbena ureditev, pri kateri imajo vso avtoriteto moški predstavniki družin, ki sestavljajo skupnost. V njej se pravica do imena, socialnega in političnega položaja, kakor tudi do imetja in oblasti nad družinskimi člani, avtomatično prenaša od očeta na prvorojenca ali na najbližjega moškega sorodnika. Eno je ureditev in drugo je programiranje tega sistema.

Programiranje temelji na temu, da so moški načini delovanja in življenja superiorni in več vredni kot ženski načini biti, življenja in delovanja. In to je del ureditve več tisoč let. In po več kot 5000 letih tovrstnega programiranja, kjer smo v zadnjih sto letih ženske aktivno prevzele moške načine delovanja sploh ni presenetljivo, da se to kaže v boleznih, ki jih izkuša sodobna ženska in so povezane z njenimi ženskimi organi.
Anne Wilson Schaef to imenuje, “izvorni greh tega, da se rodiš kot ženska.” Kar je povezano z zgodbo iz raja, kjer bog kaznuje Evo, ker je zapeljala Adama z obljubo, da bo rojevala otroke v bolečini in trpljenju.

Če malo bolj pomislim, sploh ne preseneča, kako udomačene smo ženske v programih, kjer so vse stvari povezane z ženskim telesom, ženskim ciklom, nosečnostjo, porodom ali stlavom, da ne omenjam menopavze nekaj, kar predstavlja veliko breme.
In številne ženske bi se tega najraje čimprej rešile, kar vodi v zanikanje, zatiranje in zasramovanje ženskega telesa in to vedno bolj pogosto s strani žensk in ne moških.

Sodobna ženska poskuša kontrolirati in nadzirati svoje telo.
Vedno znova potrjuje idejo, da ni dovolj dobra kot ženska.

Kar vedno znova vodi v to, da se ženska danes počuti kot žrtev.
Žrtev sistema. In če se s tem bojuje, pred tem beži ali to ignorira s tem samo potrjuje svoj občutek žrtve. To kar me je osupnilo je, kako ženska danes nujno potrebuje občutek krivde.
Če bi bila brez občutka krivde, bi imela občutek krivde, ker ga nima. In najbolj osupljivo je, da se tega ne zaveda, ker je povsem na podzavestni ravni.

Ko razlagam o tem, kako pomembno je, da si ženska vzame čas zase, me sploh ne slišijo. In ja, razumem. Vem kaj vse se zgrne nate takrat, ko upočasniš.
Ob tem mi je bilo najbolj osupljivo spoznanje, kako sodobna ženska čaka na dovoljenje s strani svoje okolice, da bi lahko upočasnila in si vzela svoj čas zase.

Ker kaj bi bilo, če bi ležala doma, nič ne naredila, ne bi skrbela za družino?
Imela bi občutek krivde.
Pogosto ga imaš že samo, ko pomisliš na svoje bližnje.
Ker nisi naredila kar bi mogla ali ker bi mogla narediti še boljše kot si.
Občutek krivde do vsega. Kriva sem za vse.
Če si kriva za vse, je lažje, ker ti ni treba kriviti drugih.

Obenem pa, če imaš občutek krivde, si že naredila svoje in ti ni treba nič več narediti. Občutek krivde že imaš in si svoje opravila. Zadostuje že, da se čutim krivo. To je že kazen.

Tisto, kar se pogosto skriva še eno plast globlje je občutek sramu.
Sram, da si ženska, da si v ženskem telesu.
Sram je izkušnja tega, da nisi dovolj dobra, si edina, ki se ti to dogaja.
Ko te je sram, čutiš, da je s teboj nekaj narobe.

In dooolgo časa mi ni bilo jasno od kje to prihaja.
Opazovala sem, kako se je ta program vklapljal in izklapljal, dokler mi enkrat ni postalo jasno, da se obnaša kot program. Kot nekaj, kar v resnici ni moje. Kar je izposojeno.

In preteklo je še nekaj časa, da sem res dojela, da je to programiranje Patriarhata, ki pravi, da je ženska drugorazredni državljan.
In nato je sledilo še daljša pavza, da sem prišla do informacij, kako se odklopiš od tega programa.
Kako se odklopiš iz Patriarhata. Ker se boj z njim ne obnese. Pa beg od njega tudi ne.
Ignoranca te pa itak nikamor ne pripelje.

In v druženju, ki smo ga imele v januarju v spletnem templju Sistar sem govorila ravno o tem, kako se odklopiš in kaj to prinaša s seboj.

Se moraš vedno znova izčrpati in to vsak dan? Ti morajo vsi pobrati vso energijo?
To je zato, ker, ko si izčrpana, si brez občutka krivde. Veš, da si dala vse od sebe, zato hitiš tja. Tega pa nikoli ne dosežeš, saj ne znaš biti brez občutka krivde.
Brez občutka krivde ne znaš zaspati. Zaspiš tako, da padeš v posteljo ali pa pač težko zaspiš, ker si mogoče kaj pozabila narediti.

Zaposlena, v delovanju, da sploh ne vidiš, da si izgubila sebe, da ugajaš, ustrezaš drugim in te je sram, da si to kar si.

In to je tisti občutek, ki ga Patriarhat vedno znova aktivira v tvoji notranjosti.
Skozi zadnje mesece sem dojela, da je to programiranje tako globoko zakodirano v naši notranjosti, da je edini način, da se odklopiš od njega ta, da to narediš zavestno.

Zato sem za vse tiste, ki ste del sestrstva Sistar, pripravila vodeno prakso in spletno druženje, kjer se bomo odklapljale od Patriarhata. In tiste, ki želite biti del spletnega templja naslednjih 6 mesecev dobite prakso kot darilo.
To kar želim podeliti z žensko je, kako negovati Sebe. Kako sebe postaviti na prvo mesto. In tega se moraš naučiti.

Žensko telo je ranljivo. Mehko je. In vedno ti sporoča resnico.
Ko razvije cisto ali bolečine v medenici, ti sporoča, da si moraš vzeti čas zase. Čas, da poskrbiš zase. Neguješ Sebe.

Ženska ima v sebi programe zaradi katerih se počuti krivo, če si vzame čas zase.
In potem se vedno znova počuti žrtev okoliščin, bolezni, svojega telesa.

Lekcija, ki jo moramo ženske vzeti v polnosti je, da poskrbiš zase. In da prevzameš polno odgovornost zase. In za svoje bolezni. Tvoja bolezen je tvoja odgovornost. Je odgovor tvojega telesa na to, kako delaš z njim.

Globoko verjamem, da je biti ženska privilegij in mogočno Darilo.
Vendar je na tebi, da to ugledaš zase.
In da stojiš v tej moči, svetlobi, ki ti SI!

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

PRIPRAVLJENA NA VEČ?
Ostani v stiku z mano.
Pokukaj kako lahko začneva soustvarjati življenje, za katero si se rodila, da ga živiš. Globoko verjamem, da ženska, ki si dovoli biti ženstvena, opolnomoči sebe in svojega moškega ter spreminja svet.
Vendar iz prve roke vem, da ne moreš biti ženstvena na hlapih energije. Če se pozabiš postaviti na prvo mesto, te to vodi v izgorevanje, te pušča nezadovoljno, neizpolnjeno in vedno znova prazno.
Potrebuješ svoj čas zase, da bi utelesila svoj polni potencial in zaživela življenje in ljubezen o kateri sanjaš.
Več bom s teboj podelila v 30-dnevnem intenzivu Zdaj je Čas Zame. Prijaviš se >>>TUKAJ<<<

>>> In ker zate želim, da ustvariš ljubezenski odnos, ki varuje ljubezen in da premagaš uničevalce ljubezni, ki ti stojijo na poti, sem pripravila brezplačni vodnik za varovanje ljubezni, pofočkaj se in postani del skupnosti Varuhinj Ljubezni.